EU Skladi

Prihodnost razpisov Ustvarjalna Evropa in sijajni slovenski rezultati letošnjega razpisa za literarne prevode

Kot poroča Center Ustvarjalna Evropa je Slovenija na razpisu za projekte literarnega prevajanja 2019 absolutna zmagovalka po številu uspešnih projektov in skupni podpori EU. Devet slovenskih prijaviteljev je pridobilo 481.943,37 EUR za prevajanje evropskega leposlovja. Čestitamo! Več informacij lahko preberete tukaj.

Ob tej priložnosti je Renata Zamida, direktorica JAK, povedala: 

"Prevodna literatura je dragocen doprinos k raznolikosti knjižnega trga, v Sloveniji je skoraj polovica izdanih knjig prevedenih, in vsaka dodatna finančna spodbuda je seveda dobrodošla.  Vemo, da so tako naklade kot prodajne številke pri nas nizke, zato je kakovostno prevodno literaturo, posebej če ne gre za najvidnejše avtorje in mednarodne uspešnice, težko izdajati brez podpor. Javna agencija za knjigo pri izdaji knjig podpira približno 30 različnih založb in podpore na področju založništva predstavljajo cca 2,5 mio EUR letno, v povprečju več kot polovica tega zneska predstavlja podporo prevodnim knjigam, kar skupno številko podpore slovenskim založbam s strani razpisov Ustvarjalne Evrope, postavlja v zanimiv kontekst - gre za skoraj tretjino finančnih podpor za slovensko založništvo. Z namenom, da bi bili naši založniki čimbolj uspešni in usposobljeni, tudi sami organiziramo izobraževanja, svetujemo in smo predvsem v dialogu z Evropsko komisijo, ko gre za spremembe in prenove razpisov. K letošnjim uspehom slovenskih založnikov bi vsekakor dodali še uspešne tuje založnike, ki so v svoje programe umestili slovenske knjige - dva nemška založnika sta bila tako uspešna s kar tremi slovenskimi avtoricami, in tudi na račun zadnjega evropskega razpisa za literarne prevode bomo v nemščini prebirali Polono Glavan, Ano Schnabl in Gabrielo Babnik. Za vse te uspehe si lahko skupaj čestitamo."

Še pred objavo rezultatov je na knjižnem sejmu v Frankfurtu oktobra potekala debata s predstavniki Evropske komisije in izvršne agencije EACEA glede prihodnjosti razpisov Ustvarjalna Evropa, kjer smo različni deležniki, med njimi tudi JAK, izpostavili potrebe in pričakovanja potencialnih prijaviteljev ter vseh členov knjižne verige, ki so lahko upravičenci razpisov. Razprava je bila omejena na podporo Ustvarjalne Evrope knjižnemu oziroma založniškemu sektorju, ki naj bi se v naslednji perspektivi še okrepila in diverzificirala glede na težave in potrebe sektorja, predvsem kar se tiče kroženja evropskih literatur, omogočanja vidnosti literatur, ki nastajajo v malih jezikih, promocije in distribucije.

V osnovi gredo razmisleki za prihodnjost programa, ki podpira knjižno panogo, v naslednji smeri:
- Evropska komisija je glede razpisov za literarno prevajanje naklonjena modelu večletnega financiranja in ukinjanju enoletnih projektov. Rešitev za manjše založnike bi bila prijava večjih projektov v obliki založniških/partnerskih konzorcijev, ki bi lahko združevali skupne interese založnikov na nacionalni ravni (torej skupna prijava več slovenskih založnikov na primer) ali na mednarodni ravni (prijava slovenskega založnika z založniškimi partnerji v tujini na primer). Del konzorcijev bi lahko bile tudi nezaložniške organizacije (na primer knjigarne, distributerji, organizacije ki se ukvarjajo z bralno kulturo itd).
- razpisni obrazci za literarne prevode bi lahko bili razdeljeni v dve sekciji, tako da bi založniki ločeno prijavljali "uvozne strategije", torej prevode iz tujih jezikov v jezik domačega trga, izdajo teh knjig in njihovo promocijo, v ločeni sekciji pa "izvozne strategije", v kolikor jih imajo, torej prodaja prevodnih pravic, prisotnost na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih strokovnih srečanjih ter mreženjih, prijava vzorčnih prevodov oziroma celotnih prevodov izbranih domačih knjig v tuji jezik (na primer v angleščino), izobraževanje in usposabljanje posrednikov znotraj neke založbe, podpora pri stroških dela za omenjene dejavnosti.
- posebej bi na ravni razpisov Projekti sodelovanja krepili projekte, ki bi spodbujali usposabljanje prevajalcev, usposabljanje literarnih posrednikov ter B2B strokovne dogodke v tujini, kjer bi lahko založniki in agenti predstavljali avtorje in njihova dela kolegom iz tujine, opažen je tudi manko takih mreženj izven evropskega prostora (Azija, Latinska Amerika), kjer brez podpore EU težje pride do večjih dogodkov, kjer je v ospredju evropska literatura (posebej literatura, pisana v malih jezikih.

Naslednje obdobje programa Ustvarjalna Evropa bo potekalo v letih 2020-2027.