EU Skladi

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

Začenja se dunajski knjižni sejem Buch Wien 2018

Mednarodni knjižni sejem BUCH WIEN 2018, ki bo potekal od 7. do 11. novembra 2018 na Dunaju, ni samo največji dogodek v svoji panogi v Avstriji, ampak s približno 300 dogodki tudi najpomembnejša avstrijska literarna prireditev. Pet dni bo z literaturo živela vsa prestolnica, saj bodo prireditve potekale po vsem mestu, osrednji prostor dogajanja pa bo dunajsko sejmišče v Dvorani D (Halle D), kjer bo pod okriljem Javne agencije za knjigo RS delovala tudi slovenska nacionalna stojnica (pozicija B11).

Poleg stojnice Javna agencija za knjigo v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju – SKICA pod skupnim naslovom Teden slovenske književnosti na Buch Wien 2018 in v mestu prireja tudi 15 dogodkov s slovenskimi avtoricami in avtorji. Knjižnega sejma se bodo tako udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili: Goran Vojnović, Brane Mozetič, Manica Musil, Meta Osredkar, Marijan Pušavec in ilustrator Zoran Smiljanić (to jesen so vsem izšli novi prevodi v nemški jezik – več o tem v nadaljevanju), ter zamejski avtorji Florjan Lipuš, Jani Oswald in Marko Kravos. Posebna dogodka bosta posvečena tudi Cankarjevemu letu in Almi M. Karlin.

Poleg tega JAK na sejmu organizira tudi mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij. Srečanje bo v petek, 9. novembra, ob 13. uri v sejemski restavraciji, zato je za vse zainteresirane tega dne organiziran avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana-Dunaj-Ljubljana. Več informacij in prijave na anja.kovacping@jakrspong.si.

Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti sooblikujejo še založbe Folio, AvivA, Baeschlin, Jung und Jung, Sisyphus in Bahoe Books, Artikel –VII-Kulturverein für Steiermark, Wieser Verlag, Drava Verlag ter Slovenska turistična organizacija (predstavništvo na Dunaju).

 

Več o programu:

Ponedeljek, 5. november

Ob 19.00/ Cafe Korb/ Brandstätte 9, 1010 Dunaj

Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija)

Branje s slovenskimi "manjšinskimi avtorji"

Pojavljanje avtorjev, ki ustvarjajo v zamejstvu v Avstriji, Italiji in na Madžarskem po eni strani karakterizira prizadevanje za kvaliteten razvoj slovenskega besedišča, po drugi strani pa pripoveduje o specifičnih jezikovnih situacijah v katerih slovenski pisatelji nastopajo. Odlomke iz svojih del bosta brala: Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija).

 

Torek, 6. november

Ob 19.00/ Van Swieten-Saal/ Avstrijska nacionalna knjižnica/ Josefplatz 1/ 1010 Dunaj

Ivan Cankar na Dunaju – Film Amira Muratovića in pogovor z Amirom Muratovićem ter prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Ob Cankarjevem letu 2018.

 

Sreda, 7. november

Ob 19.00/ Avstrijsko društvo za literaturo/ Palais Wilczek/ Herrengasse 5/ 1010 Dunaj

Alma Karlin: Sama - iz otroštva in mladosti (Ein Mensch wird)

Predstavitev knjige, ki je letos izšla pri založbi AvivA Verlag, bodo spremljale fotografije iz življenja slavne svetovne popotnice Alme M. Karlin. Pogovor z biografinjo Jernejo Jezernik in prevajalko Amalijo Maček bo vodila Ursula Ebel (ÖGL).

 

Ob 19.30/ knjigarna Löwenherz/ Berggasse 8, 1090 Dunaj

Brane Mozetič: Umarmungen des Wahnsinns – Objemi norosti

Avtor Brane Mozetič in prevajalec Andrej Leben bosta brala z romana Objemi norosti, ki je nedavno izšel v nemškem prevodu pri založbi Sisyphus Verlag.

Voditelj: Aleksander Studen-Kirchner.

 

Četrtek, 8. november

Ob 12.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Brane Mozetič: Objemi norosti

Branje in pogovor z avtorjem romana

Voditelj: Dieter Sperl

Nemški bralec: Aleksander Studen-Kirchner

 

Ob 14.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Goran Vojnović: Unter dem Feigenbaum – Figa

Branje in pogovor z avtorjem romana Goran Vojnović

Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb s preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Goran Vojnović, enfant terrible in eden izmed najbolj talentiranih avtorjev svoje generacije, predstavlja svoj drugi v nemščino preveden roman.

Voditelj: Wolfgang Popp (ORF/Ö1)

 

Ob 16.15/ Sejem/ Otroški oder/ Dvorana D

Manica Musil: Theo der Elefant

Predstavitev knjige za otroke z avtorico in delavnico »Ustvarimo slona iz klobučevine« za otroke po 4. letu starosti

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theovo pozornost, saj so ji zgodbice izredno všeč, a Theo male živali preprosto ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je najboljši prijatelj vse, kar potrebujemo.

Na delavnici, namenjen otrokom po 4. letu starosti, bodo otroci skupaj z avtorico ustvarili velikega pisanega slona iz klobučevine.

Voditeljica: Daniela Syczek

 

Ob 19.00/ Knjigarna Leoporello/ Singerstraße 7/ 1010 Dunaj

Goran Vojnović: Figa

Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem romana Goranom Vojnovićem, voditeljica Katja Gasser (ORF).

Nemški bralec: Michael Köppel.

 

Petek, 9. november

Ob 13.00/ Sejem/ restavracija/ Dvorana D

Mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij.

 

Ob 14.00/ Sejem/ stojnica založbe Drava/ Dvorana D, B03

Eva Petrič: WEBbing in Deine Kopf ist voller Schmetterlinge

Predstavitev dveh umetniških monografij vizalne umetnice, performerke in pisateljice Eve Petrič

Sodelujoči: umetnostna zgodovinarka dr. Olga Butinar Čeh in podpredsednik PEN Avstrija dr. Harald Kolleger

 

Ob 17.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Meta Osredkar: Zločin v Stari Fužini

Pogovor z avtorico in branje

 

Sobota, 10. november

Ob 10.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj / Dvorana D

Cankar v stripu: Hlapec Jernej in pasja pravica (Jernej der Knecht und sein Recht)

Predstavitev grafičnega romana s prevajalcema Erwinom Köstlerjem in Karin Almasy

V letu 2018 se spominjamo 100. stoletnice smrti Ivana Cankarja (1876-1918), najpomembnejšega književnika slovenske literarne moderne. Pri založniku Pavelhaus (Artikel-VII-Kulturno društvo na Štajerskem) je ob tej priložnosti po motivih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica izšel prevod modernega in hudomušnega stripa izpod peresi Žige X Gombača in Igorja Šinkovca Hlapec Jernej in pasja pravica - Jernej der Knecht und sein Recht.

Voditelj: Sebastian Walcher

 

Ob 11.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj/ Dvorana D

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem, Zoranom Smiljanićem in prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Poleti leta 1865 se je v Avstriji 6000 prostovoljcev šlo borit za cesarja Ferdinanda Maksimilijana, brata Franca Jožefa v Mehiko. Med njimi je bilo veliko Slovencev, ki so jih privabile obeti bogastva in sreče, kar bi jih naj čakalo v obljubljeni deželi. Le-teh se je oprijelo ime meksikajnarji. Strip Marijana Pušavca (scenarij) in Zorana Smiljanića (ilustracije), zasnovan na zgodovinskih dogodkih, pripoveduje o spodletelem poskusu megalomanskega evropskega ekspanzionizma.

Voditelj: Gottfried Gusenbauer (Karikaturmuseum Krems)

 

Ob 20.00/ Statt-Beisl im WUK/ Währinger Straße 59/ 1090 Dunaj

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem in Zoranom Smiljanićem

Koncert: Bela&Dušan (Kontrabant) unplugged (harmonika in kitara)

 

Nedelja, 11. november

Ob 16.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Branje s Florjanom Lipušem, prejemnikom Velike avstrijske državne nagrade 2018

Prireditev organizira sejem Buch Wien

 

***

O avtoricah in avtorjih ter njihovih prevodih v nemški jezik:

Marko Kravos (roj. 1943 v Trstu) je pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec. Deloval je kot urednik pri založbi Mladika v Trstu in kot profesor slavistike na Univerzi v Trstu. V letih 1996 do 2000 je predsedoval slovenskemu centru PEN ter deloval pri Društvu slovenskih pisateljev. Je avtor 26 pesniških zbirk ter knjig za otroke in odrasle. Prevaja iz italijanščine, srbohrvaščine in španščine. Njegova dela so bila prevedena v 28 jezikov.

***

Florjan Lipuš (roj. 1937 v Lobnigu pri Železni Kapli), slovenski zamejski avtor in prejemnik Velike avstrijske državne nagrade za leto 2018, sodi med najpomembnejše sodobne slovenske pisatelje. Njegova literatura je tesno povezana s tragično zgodovino koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Njegova mati je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, medtem ko je bil oče vojak v nemški vojski. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi Prešernovo nagrado.

***

Jani Oswald (roj. 1957 v Celovcu) je slovenski zamejski pesnik, ki se ukvarja s poetiko slovenske in evropske moderne, z razsežnostmi jezika in njegovimi socialnimi konotacijami. V skladu z načelom jezikovnega razstavljanja in ponovne montaže, Oswald nenehno razvija svojo poetiko in odpira razpravo o nacionalizmu, krizi identitete, ksenofobiji in občutku brezdomstva. Naslov njegove jubilejne izdaje iz leta 2016 odraža njegovo poetično načelo: "Non minus ultra" – nič manj kot do skrajnosti.

***

Brane Mozetič (roj. 1958 v Ljubljani) je lirik, pripovedovalec, esejist in prevajalec. Doslej je objavil deset pesniških zbirk, knjigo kratkih zgodb in tri romane. Uredil je dve antologiji homoerotične literature, izbore sodobne slovenske poezije v angleščini, francoščini in španščini ter prevedel številne francoske avtorje. Njegovo delo so v prevodih objavili v revijah ali v izborih v dvajsetih državah. Dolga leta je bil pomemben akter gejevskega gibanja, zdaj pa je v prvi vrsti urednik dveh knjižnih zbirk (Aleph in Lambda) in promotor slovenske literature v tujini (pri Centru za slovensko književnost).

Die Umarmungen des Wahnsinns - Objemi norosti (Založba Sisyphus, 2018, prevajalec: Andrej Leben)

Prvoosebni pripovedovalec je prevajalec, ki išče mlajše ljubimce, s čimer naj bi premostil svoje probleme s staranjem. Izkaže se, da vselej naleti na duševno neuravnotežene ali motene fante, katerih podobe se medsebojno prepletajo, hkrati pa odražajo tudi pripovedovalčevo norost, ali širše norost sodobnega sveta.

***

Goran Vojnović  (roj. 1980 v Ljubljani)  je pisatelj in režiser. Za svoj prvenec Čefurji raus!, ki je preveden v osem jezikov, je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta. Tudi za svoja naslednja romana, Jugoslavija, moja dežela in Figa, je prejel nagrado kresnik. Romana Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela so uprizorili v gledališču. Je uspešen režiser številnih filmov. Njegove knjige so bile prevedene v mnoge jezike.

Unter dem Feigenbaum Figa  (založba Folio, 2018, prevajalec: Klaus Detlef Olof)

Ganljiva družinska saga o izgubi domovine in novih začetkih. Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in si ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb iz preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Razpad države in meja sta vplivala tudi na razkroj družinskih vezi. Zdi se, da je le figovo drevo z dedkovega vrta neokrnjeno prestalo viharne čase.  

***

Manica Musil se je rodila na Ptuju. Po študiju arhitekture se je uveljavila kot grafična oblikovalka in zasnovala enajst slovenskih poštnih znamk. Odkar ima otroke, piše in ilustrira zgodbe in pesmi, katere pogosto izvaja v lutkovnih gledališčih ali v okviru instalacij v javnih prostorih. Theo der Elefant - Slon Stane je njena prva publikacija v nemškem jeziku.

Theo der ElefantSlon Stane (založba Baeschlin, 2018, prevajalka: Urška P. Černe)

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theotovo pozornost, saj so ji pravljice izredno všeč. Theo pa male živali pred tem ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je namreč vse kar potrebujemo najboljši prijatelj.

***

Meta Osredkar (rojena 1981) je absolventka angleškega jezika in književnosti ter diplomirana arheologinja. Ukvarja se s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Doslej je pri Miš založbi izšlo že skoraj štirideset leposlovnih del v njenem prevodu. Je tudi avtorica dveh lastnih del, detektivk Umor v Šmihelski vasi in Zločin v Stari Fužini, ki sta v nemškem prevodu izšli pri založbi Wieser.

Mörderische IdylleZločin v Stari Fužini (založba Wieser, 2018, prevajalka: Metka Wakounig)

Roman Zločin v Stari Fužini kronološko in v duhu sledi Umoru v Šmihelski vasi, vendar pa ubere nekoliko drugačen koncept: trojica, ki smo jih spoznali že v prvem romanu, inšpektor Bojan Kos, policist Simon Kovačič in psiholog Edi Čeh tukaj ne nastopajo v funkciji policistov, saj bodo umor preiskovali kolegi iz Kranja, oni pa bodo zraven bolj ko ne za lastno veselje. To omogoča - še bolj kot v prvi knjigi - oddaljitev potrebe po približno realističnem opisu policijske preiskave iz prve roke in osredotočanje na tisto, kar je literarno zanimivo. Roman se še vedno sicer giblje med grotesko, parodijo in zajedljivostjo, v ospredje pa zopet postavi humor. Tudi ta knjiga se ne bere kot kriminalka, pač pa kot družbena satira, ki si za izhodišče vzame kriminalni žanr. Pri tem avtorica vešče uporablja elemente družbene realnosti.

***

Eva Petrič (rojena 1983 v Kranju) je diplomirala iz psihologije in vizualne umetnosti na Univerzi Webster (2005) ter magistrirala iz novih medijev na Transart Institutu New York/Berlin v sodelovanju z Donavsko univerzo Krems (2010). Živi in dela v New Yorku, na Dunaju in v Ljubljani. Mediji njenega ustvarjanja so poleg pisanja fotografija, video, performans in instalacije, ki jih v večini svojih projektov povezuje med seboj. Njena dela so bila doslej predstavljena na več kot 50 samostojnih in 70 skupinskih razstavah.

Dein Kopf ist voller SchmetterlingeTvoja glava je polna metuljev (Löcker Erhard Verlag, 2018, prevod: Ulrike Zimmermann) in WEBbing – monografija v angleškem jeziku (založba Drava, 2018)

Obe avtoričini knjigi se naslanjata na serijo njenih umetniških instalacij iz čipk in uporabljata koncept t. i. webbinga, ki ga bosta na dogodku predstavila dr. Olga Butinar Čeh in dr. Harald Kolleger.

***

Marijan Pušavec (roj. 1962) je delal kot gledališki lektor v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju in se nato zaposlil na domoznanskem oddelku celjske študijske knjižnice. Je literarni urednik revije Mentor. Sredi osemdesetih je začel objavljati knjižne recenzije in gledališke kritike – v tem času se je intenzivno ukvarjal z amatersko gledališko skupino Gledališče čez cesto iz Kranja – in začel pisati kratke zgodbe. Je soscenarist pri stripih Zorana Smiljanića Hardfuckers 2, 3 (1987-1990) in Meksikajnarji (2004 - ). Po njegovi pripovedi Morje ljubezni iz zbirke Zbiralci nasmehov je režiser Filip Robar Dorin posnel del svojega filmskega triptiha Striptih.

Zoran Smiljanić, roj. 1961, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, grafični oblikovalec, scenarist in publicist, kot tudi avtor treh knjig na temo filma. Prve publikacije je izdal leta 1980; med letoma 1987 in 2016 je za Mladino sam objavil okoli 1000 stripovskih strani. Snov za svoje politično angažirane in provokativne stripe črpa iz slovenske sedanjosti in nedavne preteklosti. Zaradi težav z vlado po razpadu Jugoslavije je nekaj časa objavljal pod psevdonimom Vittorio de la Croce.

Die Mexikaner - Meksikajnarji (Bahoe Books, 2018, prevajalec: Erwin Köstler)

Osnovni motiv grafičnega romana je posvečen delu slovenske zgodovine, ko je sredi šestdesetih let 19. stoletja okoli 100 prostovoljcev z ozemlja današnje Slovenije šlo v vojaško službo branit habsburško cesarstvo v Mehiki. Zanimivo je, da sta avtorja Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec skonstruirala vzporeden potek skorajda enakovrednih dveh življenjskih zgodb: glavnega junaka Antona Brusa, klenega slovenskega fanta kmečkega rodu, ki mu je oče omogočil študij medicine na Dunaju, ter drugega ključnega lika, nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega. Kdo od njiju igra glavno vlogo, niti ni pomembno. Grafična novela v petih zbirkah v širokem epskem loku razkriva tragično usodo udeležencev te absurdne ekspedicije. Letos je v nemščini izšla prva zbirka, sledijo še štiri.

***

Alma Maximiliana Karlin

(1889-1950) se je rodila nemško-govorečim staršem v Celju. Leta 1908 je odšla v London, kjer se je posvečala študiju jezikov in svoje preživetje zagotovila s prevodi in ponujanjem učnih ur. Hkrati je opravila izpite iz predmetov z norveščine, švedščine, danske, angleščine, francoščine, španščine, italijanščine in ruščine, ter se učila sanskrta, kitajščine in japonščine. Po izbruhu prve svetovne vojne 1914 je zapustila London in do leta 1918 živela na Norveškem in Švedskem, ter se nato za kratek čas vrnila v Celje. 1919 se je odpravila na svetovno potovanje, ki jo je v osmih letih vodilo po petih celinah. Z romanoma Samotno potovanje in Mistika Južnega morja, ki ju je napisala po vrnitvi v Celje, je postala ena izmed najbolj priljubljenih in občudovanih avtoric potopisov in eksotičnih literarnih del.

Ein Mensch wirdSama: iz otroštva in mladosti (založba Aviva, 2018, spremna beseda: Jerneja Jezernik)

Roman Sama: iz otroštva in mladosti je bil prvič preveden v slovenščino leta 2010, leta 2018 pa je avtoričina avtobiografija s spremno besede biografinje Jerneje Jezernik ponovno izšla v nemškem originalu pri založbi AvivA. Avtobiografija Alme M. Karlin razkriva zgodbo nenavadne svetovne popotnice, hkrati pa na hudomušen in kritičen način popiše čas od začetka 20. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne.

 

Program si lahko v celoti ogledate tudi na spletu:

http://www.skica.at/Skica_slovensko#Artikel/Literatura_slo_Teden_slovenske_knji%C5%BEevnosti_na_Buch_Wien_2018_in_v_mestu

Za več informacij in slikovno gradivo pišite na: anja.kovacping@jakrspong.si.