Pobude in predloge, vezane na izvedbo projekta, sprejemamo na naslovu bologna2022@jakrs.si / katja.stergar@jakrs.si

MEDNARODNA BROŠURA O SLOVENSKEM ZALOŽNIŠTVU - Slovenia: Its Publishing Landscape and Readers

Ker je sejem v letih 2020 in 2021 odpadel, je slovensko častno gostovanje prestavljeno predvidoma na leto 2024. 

Najnovejšo antologijo slovenskih ustvarjalcev za otroke in mladino si lahko ogledate tukaj.

Podrobno projektno strategijo, ki je bila pripravljena novembra 2019, najdete tukaj.

Konec decembra 2019 je bila ustanovljena projektno-programska skupina Bologna 2022, katere pristojnosti in naloge so posvetovanje, posredovanje predlogov in spremljanje učinkov projekta. Za člane skupine so bili imenovani:

• Judita Krivec Dragan, kustosinja, likovna kritičarka, članica s področja vizualne umetnosti, na predlog Ministrstva za kulturo,
• Tina Bilban, raziskovalka, kritičarka in avtorica, članica na predlog Slovenske sekcije IBBY,
• Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, članica na predlog ZDSLU-Sekcija za ilustracijo,
• Zvonko Čoh, akademski slikar in ilustrator, član žirije 14. Slovenskega bienala ilustracije 2020, član na predlog ZDSLU,
• Helena Kraljič, založnica, članica na predlog Društva slovenskih založnikov,
• Anže Miš, založnik, član na predlog Zbornice slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS,
• Majda Koren, avtorica, članica na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost,
• Maša Ogrizek, avtorica, nadomestna članica članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost,
• Sebastijan Pregelj,avtor, nadomestni član članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost,
• Igor Saksida, raziskovalec in poznavalec mladinske književnosti, član stalne komisije Ministrstva za kulturo za področje knjige, član na predlog izdajatelja sklepa,
• Andrej Ilc, urednik, član na predlog izdajatelja sklepa,
• Zdravko Duša, urednik in avtor, član projektnega sveta »Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu«, član na predlog izdajatelja sklepa,
• Pavle Učakar, likovni urednik s področja knjižne ilustracije, član na predlog izdajatelja sklepa,
• Katja Stergar, Javna agencija za knjigo RS (JAK) – vodja projektne skupine; članica s področja mednarodnega sodelovanja JAK.

1. Pomen sejma in naziva častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni

Otroški sejem v Bologni je poleg frankfurtskega knjižnega sejma tista mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature, samostojno ali v sklopu slovenske nacionalne stojnice. JAK že več let in vsakoletno zaradi velikega interesa ilustratorjev, knjižničarjev in druge strokovne javnosti ureja organiziran prevoz z ogledom sejma, kar prav tako izpričuje pomembnost tega dogodka za slovensko knjižno panogo in zainteresirano javnost.

Bologna je tudi najpomembnejši sejem za prodajo in nakup licenc oziroma pravic na področju otroške in mladinske književnosti in nudi odlične priložnosti za vzpostavljanje dolgoročnih mednarodnih kontaktov in za informiranje o trendih na tem področju. Sejem v Bologni  je 4-dnevni dogodek, namenjen izključno strokovni javnosti  (vedno poteka od ponedeljka do četrtka) Pretekla tri leta (2016-2018) so bila za knjižni sejemzelo uspešna, saj so beležili blizu 30.000 strokovnih obiskovalcev  ter več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta, ob tem je o sejmu poročalo več kot 800 novinarjev iz 40 držav sveta[1] in je močno prisoten tudi v digitalnih oblikah promocije[2].

Bolonjski knjižni sejem se v zadnjih letih tudi mednarodno širi – leta 2016 so prevzeli New York Rights Fair, leto kasneje sejem otroške knjige v Šanghaju na Kitajskem (China Shanghai International Children's Book Fair) in z letom 2021 svoji mreži priključujejo sejem otroške knjige v Moskvi v Ruski federaciji (Moscow International Book Fair). S tem postajajo globalno povezljiva platforma, ki nudi številne pozitivne multiplikatorje.

Intenzivneje kot sejem v Frankfurtu in vsi drugi mednarodni knjižni sejmi goji in razvija bolonjski sejem fokus na področju (knjižne) ilustracije. Za vsakoletno kurirano ilustratorsko razstavo avtorji sami predložijo svoja dela, predlogov je več tisoč, v zadnjih letih pa se nanjo zmeraj uspe uvrstiti tudi predstavnikom Slovenije (2019 - Ana Zavadlav, 2018 – Andreja Peklar, 2015 – Maja Kastelic, pred tem Peter Škerl, Alenka Sottler, Lila Prap).

Ob tej razstavi je ilustratorska razstava države častne gostje enakovredno močna in vidna platforma za predstavitev in obsega 300m2 v osrednji sejemski hali.

Na sejmu podeljujejo skupno tudi 20 različnih nagrad v kategorijah od slikanice, do ilustracije, darilne knjige, izobraževalne ...

Nastop države kot častne gostje  je enkratna priložnost, da se usmeri pozornost na našo nacionalno produkcijo in bogato ustvarjalnost[3] in tradicijo na področju otroških in mladinskih knjig, in sicer ne kjerkoli, temveč v kontekstu mednarodnega sejma, ki uživa stalen in visok ugled in pozornost tako založniške in knjigotrške kot tudi medijske panoge.

Medtem ko posamezni založniški razstavni prostori v sejemskih halah primarno delujejo kot prostori in forumi za posredovanje licenc in pravic, bo nastop Slovenije kot častne gostje učinkoval kot skupen kulturni projekt predstavitve slovenske ustvarjalnosti za otroke in mlade in daleč presega meje sejmišča ter s kulturnim programom vstopa tudi v mesto Bologna. Kot tak gradi ugled in prepoznavnost založniške panoge, stroke in države.

Vodstvo sejma je Slovenijo že dlje časa prepoznavalo kot državo, kjer je avtorski izraz na področju ilustracije in avtorstva za otroke na visoki ravni, JAK si je leta 2017 prizadevala za zagotovitev letnice nastopa in konec marca leta 2018 uspešno podpisala pogodbo za nastop Slovenije kot častne gostje leta 2021 (sejem tradicionalno poteka na prehodu marca v april). Projekt predstavlja pomemben most do gostovanja Slovenije v Frankfurtu leta 2023.

2. Cilji nastopa na Bologni 2022

Z nastopom Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni želimo zasledovati in doseči naslednje cilje:

• Predstaviti aktualno slovensko ustvarjalnost na področju otroške in mladinske literature tako z vidika založniškega dela, knjižnih avtorjev kot predstavitev bogate slovenske ilustratorske scene.
• V večji meri spodbuditi prevode slovenskih otroških in mladinskih knjig v (velike) tuje jezike.
• Projekt smiselno prečno povezati z nastopom Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu 2023 in z vsebinami s področja kulture ob bok predsedovanju Slovenije Svetu EU 2021 in graditi na skupnem cilju – ugled in prepoznavnost.
• Predstaviti slovenske knjige in ustvarjalce širšemu italijanskemu občinstvu (s poudarkom na Bologni in okolici).
• Pri tem so poudarki na naslednjih specifikah:

Izpostaviti mednarodni potencial slovenskih otroških in mladinskih knjig pri založnikih in agentih (ciljna skupina je strokovno občinstvo),

Izpostaviti visoko kakovost slovenske ilustracije, vključno s prečnimi povezavami s sorodnimi področji, kot so strip, risoroman, animacija in film ter igre (ciljna skupina: za ilustratorje in njihovo delo zainteresirano mednarodno strokovno občinstvo),

Izpostaviti bogato tradicijo (tudi mednarodno) uspešnih slovenskih klasik s področja otroške in mladinske knjige – ilustratorskih in avtorskih, od Mačka Murija do Muce copatarice, od ustvarjalk, kot so Marlenka Stupica in Ančka Gošnik Godec ali Jelka Reichman  do avtorjev, kot so klasiki za otroke in mladino Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič ali Lila Prap, in seveda mlajše generacije ilustratorjev in avtorjev, ki se že mednarodno uveljavljajo, npr. Peter Škerl, Polona Lovšin, Jana Bauer idr.

[1] Na lanski (2019), 56. ediciji otroškega knjižnega sejma v Bologni, ki je potekal med 1. in 4. aprilom, se je predstavilo 1442 razstavljavcev iz 80 držav, obiskalo pa ga je 28.964 obiskovalcev in 820 akreditiranih novinarjev. V okviru sejma se je zgodilo 12 razstav z razstavljenimi več kot 1000 ilustracijami ter več kot 600 dogodkov na sejmu in v mestu.

[2] Splet v letu 2019: 1 mio ogledov spletne strani, 50.000 sledilcev na Facebooku, 36.600 sledilcev na Instagramu, 11.000 sledilcev na Twitterju, 1.800 sledilcev na Linkedinu, 30.000 prejemnikov spletnega novičnika.

[3] V Sloveniji letno izide več kot 900 naslovov knjig za otroke in mladostnike ali skoraj četrtina vse knjižne produkcije.