EU Skladi

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

Vsa čast! Zakaj so norveške slikanice nekaj posebnega?

Ponudba norveške književnosti za otroke in mladino v Nemčiji je bogata – seznam novih prevodov, ki so izšli v teku priprav na gostovanje Norveške kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2019, pa obsega več kot 40 naslovov. Zakaj je norveška otroška in mladinska književnost tako izjemna?

“Skupni imenovalec sodobne norveške literature za otroke in mladino je raznolikost,” meni Ines Galling, ki je v Mednarodni knjižnici za mladinsko književnost v Münchnu zadolžena za skandinavsko književnost. Različne teme, neobičajne ilustracije in inovativne oblike besedila od risoromana do pesnitve nudijo pestro izbiro.

Petra Wenzel iz knjigarne v Berlinu pojasnjuje, da norveška književnost za otroke in mladino teme obravnava iz nenavadnih zornih kotov in vrednote posreduje na zelo nekonvencionalen način: “Norveške knjige za otroke didaktično niso tako stroge kot knjige drugih narodov.” “Veliko vlogo igra humor, avtorji kršijo tabuje,” Ines Galling prepoznava norveško nagnjenost k nekonvencionalnemu ter poseben pogled na pomen otroške književnosti. “Norveške knjige prežema temeljno zaupanje v otroško avtonomijo, spoštovanje otrok in njihovega pogleda na svet. Ker otroke jemljejo resno, se tudi ne izogibajo resnim temam,” zato obravnavajo problematike, ki kje drugje veljajo za tabu. Ingrid Ovedie Volden v svojem romanu Vse, kar je pomembno (norv. Alt som teller) pripoveduje o dekletu, ki ima obsesivne motnje. Slikanica Zlobnež (norv. Sinna Mann), katere avtorja sta Fro Dahle in Svein Nyhus, obravnava nasilje v družini.

Ines Galling pove: “Slikanice so neverjetno pestre, s številnimi presenetljivimi idejami, so visoko umetniško kakovostne, izkoriščajo vse možnosti svojega medija.” Izstopajo neobičajne ilustracije, na primer divje čačke, ki jih je Gry Morsund naslikal za serijo slikanic ljudske pravljice o treh kozličkih in neumnem trolu Kozličkova banda (norv. Bukkene Bruse).

Tudi nagrajeni ilustrator Øyvind Torseter posega po tradicionalnih temah: “Z bizarnimi domislicami in striparskimi risbami, zgodbarskim talentom in jezikovno spretnostjo klasičnim vsebinam iz zakladnice legend in pravljic podeljuje novo preobleko,” pravi lektorica. Najlepši dokaz je novi risoroman Mulysses (norv: Mulysses). Njegove ilustracije na slovenskem trgu najdemo v prevodu slikanice Toreja Renberga: Dajmo Ine (Sodobnost 2012), in prevodu romana za otroke Håkona Øvreåsa: Super Rjavko (Založba Zala 2016).

Poleg trolov in vil knjige obravnavajo nadvse aktualne teme: “Konkretni izzivi v družbi – migracije, vključevanje, ekologija, družbena neenakost, družabna omrežja – vse to se že nekaj časa ponovno pojavlja tudi v književnosti, kar nam pomaga izostriti pogled za protislovja in pluralizem norveške družbe,” pojasnjuje Ines Galling. Mina Lystad v Sever (norv. Nørd) obravnava nevarnosti družabnih omrežij in s tem povezano vse večjo potrebo po odobravanju. Znanstvenofantastična serija Kepler 62, avtorjev Bjørn Sortland in Timo Parvela, pa se dogaja v svetu tik pred apokalipso, kar se navezuje na aktualne okoljske razprave. Timo Parvela se je na nemškem trgu pojavil že pred leti s serijo Ela in prijatelji – dva dela sta izšla tudi v slovenščini (Mladinska knjiga 2012 in 2013).

Vse bolj so prepoznavne tudi avtorice iz druge generacije priseljencev: “Pripovedujejo o razklanosti med zahtevami svojih družin in zapovedmi norveške večinske družbe ter o medsebojnih predsodkih,” pravi Ines Galling. Amina Bile, Nancy Herz in Sofia Nesrine Srour v knjigi Brezsramno (norv. Skamløs) pripovedujejo o položaju muslimanskih deklet. V Nemčiji se prvič predstavljata tudi Espen Dekko s knjigo P+E (norv. P+E) ali Taran Bjørnstad s knjigo Kdo je ukradel krokodila (norv. Krokodilletyven).

Dva od novih prevodov se posvečata drugi svetovni vojni in nemški okupaciji Norveške. Marianne Kaurin v knjigi Skoraj jesen (norv: Nærmere høst) in Maja Lunde v knjigi Čez mejo (norv. Over grensen) posredujeta osupljivo nov pogled na preteklosti. Maja Lunde je sicer ena bolj uveljavljenih norveških avtoric, njena najbolj prevajana knjiga za otroke je Snežna sestra (norv. Snøsøsteren), v slovenščino je preveden njen roman za odrasle Zgodovina čebel (Učila International 2017), prvi izmed štirih delov serije o podnebnih spremembah.

Nekatere avtorice in avtorji so tako v Nemčiji kot Sloveniji že dobro znani, tako na primer izjemna Maria Parr, katere tretji roman za otroke Golmanka in morje je pred kratkim izšel tako v nemškem kot slovenskem prevodu. Na obeh trgih pa sta odmevna tudi njena prejšnja romana, in sicer Tonja iz Hudega brega (2014) in Vafljevi srčki (2016, vse tri Mladinska knjiga). Avtor uspešnic Jostein Gaarder se na nemškem trgu pojavlja z zadnjim prevedenim delom Ravno prav (norv. Akkurat passe). V slovenščini pa je zadnji prevod njegovega dela iz leta 2007 (Zofijin svet : roman o zgodovini filozofije, Obzorja 1997; V ogledalu, v uganki, Vale-Novak 1998; Lepotica s pomarančami, Vale-Novak 2005; Skrivnost igralnih kart, Obzorja 2007).

Prevod iz nemščine: Amalija Maček

Priredba: Katja Stergar

Članek je bil originalno najprej objavljen v nemški publikaciji Börsenblatt 22. septembra 2019.