EU Skladi

Odgovor JAK na pismo Barbare Habič Pregl (Javna agencija za knjigo piše svojo dramo, Delo 27. maja, Sobotna priloga, 4. junija 2022)

V JAK smo z zanimanjem prebrali v tedenski Sobotni prilogi Dela 4. junija objavljeni komentar gospe Pregl v zvezi z intervjujem Igorja Bratoža, ki je bil sicer objavljen v dnevniku Delo v petek, 27. maja. Obžalujemo, da gospa Preglova izraža nelagodje glede priprav na Frankfurtski knjižni sejem leta 2023 v tem povolilnem času in da se ni oglasila že kdaj prej, ko bi lahko nemara bolj tvorno vplivala na omenjene priprave. Sama namreč omenja, da je bila po nastopu direktorja JAK na lanskem kongresu slovenskih založnikov na Bledu, nekako žalostna, vendar je »raje molčala«.

Javna agencija za knjigo RS mora - v skladu s pogodbo, ki jo je nekdanja direktorica Renata Zamida podpisala leta 2018 - upoštevati predpise, ki urejajo t.i. častna gostovanja na frankfurtskem sejmu. Upoštevati je treba predpisane roke in številne izvedbene podrobnosti. To pomeni, da so mnoge rešitve odvisne od nemških organizatorjev, nekatere pa bodo lahko postale javne in predmet medijske obravnave šele po letošnji jesenski tiskovni konferenci v Frankfurtu. Poudariti je potrebno, da morajo biti vsi vsebinski sklopi, od postavitve paviljona do spremljajočega literarnega, kulturnega in družabnega programa potrjeni s strani Frankfurtskega  knjižnega sejma. Pri tem gre  za profesionalno dogovarjanje s poslovnimi partnerji.

Po mnenju gospe Pregl, ki je soproga nekdanjega direktorja (2008-2012), nato tudi predsednika sveta JAK, naj bi priprave potekale v »servilni«, če ne celo »hlapčevski« smeri, to pa zato, ker bodo Nemci prevajali tiste knjige, ki jih bodo zanimale, ne pa morda tistih, ki bi jih izbrali v domačem slovenskem, prijateljskem ali družinskem krogu. Gospa Pregl občuti pomanjkanje navdušenja nad knjigo: »Mi smo ljudstvo knjige," pravi in dodaja: "Knjige so nas vzpostavile, nagovorile in obdržale kot Slovence.«

Aktualni direktor prof. Dimitrij Rupel svojega dela na JAK ni začel po odhodu - komentatorki tako  ljube - direktorice Zamidove in torej ni, kot bi nemara kdo sklepal, njen naslednik. Pred aktualnim direktorjem je JAK vodil Sebastjan Eržen. Morda ni odveč omeniti, da je bilo mogoče financiranje frankfurtskega gostovanja urediti šele lansko poletje s podpisom t.i. kohezijske pogodbe, torej po odhodu Zamidove in Eržena. Razmere na JAK zaradi pomanjkanja sodelavcev in zaradi neugodnih predhodnih ukrepov, ki so omejevali priprave na FKS 2023, niso bile rožnate. Kljub kadrovski, časovni in prostorski stiski je JAK vzpostavil dialog in dobre odnose z vsemi zainteresiranimi udeleženci slovenskega knjiž(ev)nega sveta. To namerava početi tudi v prihodnje.

Projekt FKS 2023 dobiva novo vsebinsko strukturo oz. podobo. Za čim bolj kakovostno predstavitev Slovenije na FKS je JAK angažirala najvidnejše strokovnjake, avtorice in avtorje, založnice in založnike, zunanje svetovalke in svetovalce. Pri programskih pripravah, ki bodo intenzivno tekle naslednje leto dni, so seveda več kot dobrodošli vsi slovenski založniki in avtorji, ki zadnja leta delujejo na mednarodnih trgih, ali se trudijo, da bi tja vstopili. Prostora bo za vse več kot dovolj, naš glavni izziv pa bo, kako slovenske dogodke dvigniti iz frankfurtskega povprečja ter jih narediti vidne in slišne.

Slovenskih in tujih bralcev najbrž ne bomo pridobili s trditvami o ljudstvu knjige, o hlapčevstvu in servilnosti. Vse mogoče aktualne prisege in napovedi ne bodo veliko pomagale, če naše knjige in sploh vsi naši izdelki, ki jih izvažamo, ne bodo privlačni in zanimivi. Ljudi, ki imajo radi kulturo in knjige, od vsega na svetu najbolj zanimata resnica in verodostojnost. Resnica in verodostojnost bosta prodrli tudi, če bosta napisani v slovenščini, ni pa verjetno, da bi kogarkoli zanimale knjige samo zato, ker so slovenske.

 

Katja Kirbiš, Služba za odnose z javnostmi

Javna agencija za knjigo RS

 

Ljubljana, 7.6.2022