Preskoči na vsebino

Katja Stergar: Slovenija, glavna gostja na sejmu v Bologni – veselje ali frustracija / Revija Sodobnost, Februar 2023

Ko je Slovenija podpisala pogodbo o gostovanju na knjižnem sejmu v Frankfurtu, osebno nisem bila preveč navdušena. Zdelo se mi je, da slovenski nacionalni karakter kar kliče po uničenju projekta in posledično uničenju agencije; zdelo se mi je, da le malokdo vidi v projektu več kot osebni interes in da le malokdo razmišlja o času po gostovanju. Tudi v družbi kolegov, avtorjev in založnikov sem bila pogosto zelo skeptična, če ne celo črnogleda. Pogled, ki ni bil sprejet s posebnim odobravanjem. V teh letih se je zgodilo mnogo in izkazalo se je, da je bila večina mojih pomislekov utemeljenih. Zadnje tri mesece sem za krmilom te barke ranjencev, barke preživelih in borcev in skupaj s kuratorjema in programsko svetovalko delam vse, kar znam in zmorem, da bi projekt izvedli spodobno in da bi prinesel čim več pozitivnih rezultatov za slovenske avtorje, ilustratorje, založnike. Čeprav zaradi obilice nujnih in še nujnejših stvari včasih nimam časa, da bi pogled usmerila v prihodnost, pa se še vedno sprašujem: Ali bomo uspeli tudi požeti, kar zdaj sejemo? Vedno znova se ustavi pri denarju in kadrih. Bomo v letu 2024 ali vsaj 2025 imeli dodatna sredstva za mednarodno sodelovanje ali se bo naše delovanje spet skrčilo na obseg iz leta 2016?

Ko je Slovenija marca 2018 podpisala pogodbo o gostovanju na knjižnem sejmu v Bologni, sem bila samo srečna, nikjer ni bilo niti drobca skrbi, preprosto veselje, navdušenje nad tem, da bomo vsem lahko predstavili naše čudovite ustvarjalce. Zdelo se mi je, da pri tem projektu nič ne more iti narobe. Ker ne pišem romana, ampak ste vsi seznanjeni z dejstvi, se ne morem pretvarjati, da ni trenutno precej drugače. Morda pa se je vseeno treba vrniti še v dobre čase.

Leta 2019 je Javna agencija za knjigo (JAK) postala še partner v evropskem projektu Vsaka zgodba šteje, ki ga je izvajala skupaj z belgijsko fundacijo Vlaams Fonds voor de Letteren, hrvaško založbo Naklada Ljevak, nizozemsko založbo Rose Stories, portugalsko organizacijo Acesso Cultura in nemškim podjetjem Bluedar. Krasen projekt o družbeni moči knjig, o širjenju obzorij in krepitvi empatije, o nujnosti raznolikih knjig za otroke in mladino. Namen projekta je bil celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature spodbuditi k večji inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti tako v književnih temah kot pri vključenih avtorjih ter izvedbah knjig. JAK se je v projekt vključila prav zaradi gostovanja v Bologni, saj smo tako pridobili določena sredstva za izvajanje aktivnosti na področju otroške in mladinske književnosti, hkrati pa smo imeli možnost izboljšati mednarodno mreženje in s tem povečati vidnost slovenske knjige.

Ob podpisu pogodbe o gostovanju v Bologni je bilo predvideno, da bo to leta 2021, projekt Vsaka zgodba šteje naj bi trajal do konca leta 2022, Slovenija pa bi morala biti glavna gostja na sejmu v Frankfurtu leta 2022, zato je bilo načrtovano tudi, da bodo vse tri projekte izvajali isti zaposleni, saj bi bile številne aktivnosti komplementarne, pa tudi sredstva bi bila tako uporabljena zelo racionalno. Če je država iz integralnega proračuna s sklepom v letu 2014 za izvajanje projekta Slovenija, častna gostja na sejmu v Frankfurtu obljubila 2.500.000 evrov, 4.500.000 evrov pa naj bi bilo za projekt zagotovljenih iz kohezijskih sredstev, za gostovanje v Bologni takšnega sklepa ni bilo. Ne v letu 2018 ne pozneje. Ministrstvo za kulturo je v letu 2020 sicer načrtovalo dodatna sredstva za JAK za izvajanje projekta, vendar je vmes posegel covid.

Zaradi covida sta bila leta 2020 odpovedana oba sejma. Po usklajevanju z drugimi prihodnjimi gostjami na obeh sejmih je bilo slovensko gostovanje v Frankfurtu prestavljeno v leto 2023, gostovanje v Bologni pa v leto 2024 – torej v čas, ko na JAK ne bi bilo več ne sredstev iz evropskega projekta Vsaka zgodba šteje ne iz kohezijskega projekta Frankfurt. Dodatnih sredstev, ki jih je Ministrstvo za kulturo predvidelo za projekt Bologna v letu 2020, JAK seveda nikdar ni prejela. Poleg covida, ki je spreminjal vse načrtovano, so se radikalne spremembe na JAK dogajale tudi z menjavami direktorjev. Konec novembra 2020 je morala JAK zapustiti takratna direktorica Renata Zamida, ki je do najmanjših podrobnosti poznala in razumela vse tri mednarodne projekte. Novi v. d. direktorja JAK Sebastjan Eržen ni poznal nobenega od projektov, žal pa je zaradi covida odpadla tudi fizična izvedba sejma v Bologni. Po šestih mesecih je junija 2021 JAK znova dobila novo vodstvo, dr. Dimitrij Rupel je bil najprej imenovan za v. d. direktorja, pozneje pa tudi za direktorja. Do odstopa konec oktobra 2022 se je posvečal zlasti dejavnostim, ki so povezane s sejmom v Frankfurtu, posebnega interesa za projekt Bologna pa ni izkazal. Večkrat je bil sicer tako s strani strokovne javnosti kot zaposlenih opozorjen, da se nam nezadržno približuje tudi gostovanje v Bologni, zaprošen je bil za posredovanje pri zagotovitvi financiranja, a rezultata na tem področju ni bilo. Precej zahtevno komuniciranje z direktorjem je vodilo tudi do tega, da je bil občutek statusa quo pravzaprav dober občutek, saj tako ni bilo možnosti za imenovanja ali vključevanja ljudi brez ustreznih referenc in za načrtovanje nesmiselnih dogodkov. Tako projekt Bologna tudi 1. novembra 2022, ko sem se zaposlila kot v. d. direktorice JAK, ni imel zagotovljenega financiranja, prav tako na projektu ni bilo zaposlene osebe, ne glede na vse pa je bil projekt vključen v Strategijo JAK 2022–2026, ki jo je direktor JAK po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kulturo, in Sveta JAK sprejel aprila 2022.

V aktivnih letih projekta je bilo sicer storjeno marsikaj. Izvedenih je bilo mnogo posvetov s strokovno javnostjo, izdelana je bila programska strategija ter PR-strategija. Decembra 2019 je bila imenovana programsko-projektna skupina, v katero smo bili imenovani Katja Stergar, vodja projektne skupine na predlog JAK, Judita Krivec Dragan, članica na predlog Ministrstva za kulturo, Tina Bilban, članica na predlog Slovenske sekcije IBBY, Tatjana Pregl Kobe, članica na predlog ZDSLU – Sekcija za ilustracijo, Zvonko Čoh, član na predlog ZDSLU, Helena Kraljič, članica na predlog Društva slovenskih založnikov, Anže Miš, član na predlog Zbornice slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS, Majda Koren, članica na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Maša Ogrizek, nadomestna članica članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Sebastijan Pregelj, nadomestni član članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Igor Saksida, član na predlog JAK, Andrej Ilc, član na predlog JAK, Zdravko Duša, član na predlog JAK, in Pavle Učakar, član na predlog JAK. Skupina se je v letu 2020 redno sestajala, v letu 2021 pa ne več, saj za to ni bilo podpore vodstva. Mandat skupine je bil dve leti. Trenutno se oblikuje nova skupina.

Januarja 2020 je bil izveden natečaj za celostno grafično podobno projekta, strokovna komisija je skupaj s programsko-projektno skupino izbrala zanimivo rešitev Polonce Strman, ko jo bomo na letošnjem sejmu v Bologni končno lahko predstavili. Pogodba s sejmom namreč določa, kdaj je razkritje mogoče.

V letu 2019 smo se odločili še za ekskluzivno podporo slovenskim slikanicam s posebnim razpisom. V letih 2021 in 2022 smo na razpis dodali še izdajo slovenskih stripov. Ukrep bomo zagotovo obdržali tudi v letošnjem letu.

Projekt Vsaka zgodba šteje, ki je omogočil izvedbo več dejavnosti, je lahko potekal nemoteno le zaradi evropskega financiranja – multikulturnost, migracije, raznolikost in inkluzivnost namreč niso bile teme, zanimive za vodstvo JAK po odhodu direktorice; pravzaprav so bile to teme, ki bi se jim takratno vodstvo raje izognilo. Vseeno smo v tem obdobju izvedli spletni B2B, več strokovnih predavanj in serijo izobraževanj, pa dve srečanji B2B v živo, in sicer na sejmih v Frankfurtu 2021 in v Bologni 2022. Prav tako smo v celoti izpeljali projekt s pripravo inkluzivne slikanice v sodelovanju mlade avtorice ter izkušenega mentorja. Vsi vključeni avtorji so na sejmu Frankfurt 2022 svoja dela lahko predstavljali mednarodnim založnikom ter sodelovali v predstavitvi na festivalu v Zagrebu 2022. Namesto listine o inkluzivnosti smo vzpostavili platformo Vsak trud šteje. Slovensko literaturo sem v okviru projekta predstavljala tudi na Svetovnem kongresu IBBY v Moskvi 2021. Zaradi moje izgorelosti je odpadlo načrtovano študijsko potovanje tujih založnikov v Slovenijo; preostali »stari« kolegi na JAK so bili več kot zaposleni z rednim delom kakor tudi s pomočjo pri projektu Frankfurt, novi kolegi pa so izvajali izključno naloge za projekt Frankfurt.

Neprimerno bi bilo ob vsem tem spregledati odlično delo založnikov pri promociji projekta Bologna ter prodaji pravic v tujino. Če lahko pri literaturi za odrasle v zadnjih letih govorimo o 50-odstotnem povečanju prodaje pravic, ta odstotek pri prodaji pravic za otroško in mladinsko literaturo znaša več kot 100 %. Marsikdaj sicer slišim, da je prodaja pravic v tem segmentu preprostejša, češ da je manj stroškov s prevajanjem, pa da so včasih dovolj ilustracije in so pravice že prodane, vendar se s tem ne strinjam. Za vsako knjigo je treba izpeljati isti proces, morda je le končna odločitev založnikov lahko hitrejša. Založniki ste dejavno vključeni tudi v različne evropske projekte, hkrati pa tudi sami organizirate seminarje, izvajate rezidenčna gostovanja, mrežite. Rezultati so zato res dobri. Projekt Bologna je skozi vsa ta leta tudi kakovostno izpostavljen na strokovnih dogodkih. Cenim, da je vedno del simpozijev in kongresov, čeprav prave podpore na JAK v zadnjem času ni imel.

Čeprav je občutek radosti in veselja ob organizaciji že davno izpuhtel, kopičijo se le še frustracije, še vedno verjamem, da je kakovostno gostovanje mogoče izpeljati in da imamo za to tudi še nekaj časa – manjkajo pa nam sredstva in vsaj ena strokovno podkovana oseba, ki se bo tej nalogi posvetila v celoti.

 

Leta 2018 smo med cilje projekta med drugim zapisali:

  • predstavitev aktualne slovenske ustvarjalnosti na področju otroške in mladinske literature tako z vidika založniškega dela, knjižnih avtorjev kot bogate slovenske ilustratorske scene;
  • spodbuda prevodov slovenskih otroških in mladinskih knjig v (velike) tuje jezike;
  • spodbuda slovenskim založbam, da povečajo prihodke iz naslova prodaje avtorskih pravic in krepijo prisotnost v mednarodnem okolju;
  • prečna povezava z nastopom Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu in skupni cilj – ugled in prepoznavnost;
  • predstavitev slovenske knjige in ustvarjalcev širšemu italijanskemu in mednarodnemu občinstvu (s poudarkom na Bologni in okolici);
  • izpostavitev mednarodnega potenciala slovenskih otroških in mladinskih knjig pri založnikih in agentih;
  • izpostavitev visoke kakovosti slovenske ilustracije, vključno s prečnimi povezavami s sorodnimi področji, kot so strip, risoroman, animacija in film ter igrifikacija;
  • izpostavitev bogate tradicije (tudi mednarodno) uspešnih slovenskih klasik s področja otroške in mladinske knjige;
  • izpostavitev mlajše generacije ilustratorjev in avtorjev, ki se mednarodno še uveljavljajo.

Od leta 2018 smo vsi skupaj marsikaterega od ciljev že izpolnili – možnosti za izboljšanje pa je še precej. Otroške in mladinske knjige so polnovredno vključene v projekt Frankfurt 2023, že na sejmu 2022 smo zagotovili posebno lokacijo za predstavitev takšnih knjig in ustvarjalcev v centru Frankfurta, v Der Struwwelpeter Museum, od oktobra 2022 pa vse do konca oktobra 2023 je predvidenih ogromno dogodkov in prireditev, med katerimi naj posebej poudarim načrtovano razstavo ilustracij na sejmu Frankfurt 2023 ter načrtovano posebno B2B srečanje za otroško in mladinsko literaturo prav tam.

Za leto 2023 na sejmu v Bologni načrtujemo B2B srečanje ter napovedni dogodek za leto 2024, prav tako smo že v letu 2022 precej povečali nacionalno stojnico, tako da lahko prostor za delovne postaje nudimo več založnikom. Podprli smo tudi izdajo prenovljene antologije avtorjev v angleščini, ki jo je Društvo slovenskih pisateljev prvič izdalo leta 2020, podprli smo nastanek brošure 30 naj, ki jo je pripravila Slovenska sekcija IBBY, prav tako smo financirali izdelavo kratkega promocijskega filma o avtorjih, ki so del antologije DSP. Založniki vsa ta leta pripravljate tudi svoje tujejezične kataloge ter množico vzorčnih prevodov. Večina tega je bila financirana iz rednih sredstev JAK, del tudi prek kohezijskih razpisov za vzorčne prevode in tujejezične kataloge. Zagotovo bomo tudi v prihodnje projekt Bologna 2024 vključevali v projekte, ki že imajo zagotovljeno financiranje – kohezijski razpis za mobilnost je tako letos namenjen projektom v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji. Tradicionalni mednarodni seminar za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike, ki poteka v Sloveniji v izvedbi Društva slovenskih književnih prevajalcev, bo letos osredotočen izključno na otroško in mladinsko književnost.

V letu 2023 bo za ustrezno izvedbo projekta nujno postoriti še marsikaj. Najprej bo treba na neki način zagotoviti dodatna sredstva ter dodatno zaposlitev. Ministrstvo za kulturo se zaveda pomena projekta, a ob okrnjenem proračunu je iskanje dodatnih sredstev za projekt, ki bi ta sredstva že zdavnaj moral imeti zagotovljena, zahtevno. Hkrati pa je izvajanje projekta brez sredstev nemogoče.

 Po pogodbi s sejmom v Bologni moramo zagotoviti naslednje:

  • ilustratorsko razstavo na 300 m2 v osrednji hali sejmišča;
  • razstavni katalog v angleščini in italijanščini ter večjezične predstavitvene materiale o slovenski ilustratorski in založniški sceni na področju otroške in mladinske književnosti;
  • otvoritveni dogodek razstave s strokovnim programom ter pogostitvijo;
  • do 10 strokovnih dogodkov v uradnem štiridnevnem sejemskem programu, ki potekajo na avtorskem, ilustratorskem, prevajalskem in digitalnem podiju.

Za vsaj osnovno izvedbo projekta in pričakovane rezultate pa za sam sejem načrtujemo še:

  • B2B srečanje na sejmu;
  • ohranitev razširjene nacionalne stojnice (predvidoma 100 m2);
  • oglaševanje na izbranih kanalih, ki jih ponuja sejem (panoji, ekrani, splet, programska knjižica, novičniki);
  • kontinuirano obveščanje domače strokovne in širše javnosti prek socialnih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov.

Izjemnega pomena je tudi spremljevalni program izven sejma; priprave potekajo že dlje časa:

  • mednarodno zasnovana strokovno-knjižničarska konferenca (v mestni knjižnici Salaborsa), saj sejem obišče okoli 1.500 bibliotekarjev z vsega sveta, v Bologni z bližnjo okolico pa je kar 25 knjižnic. Zasnova in izvedba konference je v rokah Društva Bralna značka;
  • gostovanje lutkovne predstave Zajčkova hišica (predstave treh vrhunskih ustvarjalk, avtorice Anje Štefan, ilustratorke in oblikovalke Hane Stupica in režiserke Martine Maurič Lazar) v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana v Teatro Testoni, ki je partner ljubljanskega gledališča. Če bo le mogoče, bo predstava izvedena v italijanščini.

Če bomo za projekt Bologna prejeli sredstva, bi želeli izvesti tudi vsaj katerega izmed naslednjih projektov:

  • dodatna samostojna ali skupinska ilustratorska razstava; možni lokaciji: Palazzo Municipale ali Archiginnasio di Bologna;
  • nastopi tandemov avtor-ilustrator (s prevajalcem) v osnovnih šolah in knjižnicah v Bologni ter promocija projekta JAK Pot knjige v italijanščini z nastopi na šolah. Knjižici projekta sta že prevedeni, pripravljeno je tudi promocijsko gradivo;
  • razstava slovenske neknjižne (art) ilustracije in sodobne grafike; v sodelovanju s Slovenskim bienalom ilustracije;
  • program animiranih filmov in mladinskih filmov v bolonjski kinoteki (v tednu sejma) v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Slovensko kinoteko in TV Slovenija;
  • celodnevni program za družine v nedeljo pred začetkom sejma na trgu Piazza Maggiore pred knjižnico Salaborsa (avtorji, ilustratorji, prodaja knjig in ilustracij, delavnice za otroke, krajša predstava ali koncert, ulično gledališče, pripovedovalski dogodek ipd., odvisno od sredstev);
  • slovenski sprejem ob otvoritvi z vabljenimi mednarodnimi gosti v eni izmed mestnih palač.

Kot odlična prilika za sodelovanje ter povečevanje vidnosti se ponuja tudi svetovni kongres IBBY v Trstu septembra 2024. V dvojezičnem okolju, kjer so doma vrhunski ustvarjalci in kjer domujejo tudi slovenske založbe, bo priložnosti za usmerjanje žarometov tako strokovne kot laične javnosti v slovensko knjigo veliko.

Ko sem razmišljala o tem, ali naj sprejmem mesto v. d. direktorice JAK, sem v mislih mnogokrat pretehtala vsak pomislek, hkrati pa sem prav na hitro preletela vse prednosti – pomislekov, težav se je nakopičilo mnogo, prednosti le malo. V zadnjih treh mesecih se mi zdi, da je težav še več, prednosti pa … o teh niti ne razmišljam več. A bistvena stvar, ki je takrat pretehtala, je bil strah, kaj se lahko zgodi, če na to delovno mesto spet pride nekdo, ki področja ne pozna. Točno dve leti sta minili od odhoda direktorice Renate Zamida do mojega prihoda. Dolgi dve leti, ko bi bilo lahko narejeno marsikaj. Ob vabilu k pisanju tega uvodnika sem si želela, da bi tu lahko že napisala: Denar imamo, s polno paro naprej. Žal tega še ne morem. Morda je to najtežje od vsega. Čakanje na boljši jutri in odštevanje preostalih dni.

Gostovanje na sejmu v Bologni 2024 je zame še vedno projekt, ki bi se ga želela veseliti, projekt, ki ne zahteva tako zelo veliko, da bo v polnem zagonu in da bodo rezultati dobri in trajni. Zakaj v projekt še vedno verjamem, četudi nam voda že sega prek grla? Ker obožujem kakovost slovenskih knjig za otroke in mladino, ker vem, da bi s predstavitvijo v Bologni marsikomu odprli še kakšna vrata, in ker si želim, da bi ves svet z odprtimi usti občudoval naše – vaše knjige.

 

Katja Stergar, v.d. direktorice JAK RS

Komentar / Revija / Objavil sodobnost sodobnost

Februar 2023

 

Foto: KUD Sodobnost