Knjigo je ilustiriral Peter Škerl, izšla je v založbi Morfemplus (2022).

Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let. Tudi letos je izbor del pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Aksinja Kermauner (predsednica), Igor Bratož, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren in Magdalena Svetina Terčon.

-- 

Andrej Predin (1976) je publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Prvo izdano delo je bil realistični mladinski roman Na zeleno vejo (2007), za katerega je bil leta 2008 tudi nominiran za nagrado večernica. Maribor je, tako kot v prvem romanu, tudi književni prostor v dveh romanih za odrasle, Učiteljice (2010) in Prihodnost d.o.o. (2014). Leta 2013 je izdal delo Gnusna kalnica (ilustriral Adrijano Janežič), ki na humoren način predstavlja okoljsko problematiko. Sledila je serija kratkih fantastičnih zgodb o predšolski deklici Mici, serijo je ilustriral Marjan Manček,MIca pri babiic: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) in Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2016). Leta 2015 je izdal pesnitev Čebula Grdula, slikanico je ilustriral Rok Predin. Vesoljčki (2020) prav tako, kakor večina avtorjevih del, sodijo v fantastično prozo; ilustracije je prispeval Rok Predin. Doslej so bila tri avtorjeva dela nominirana za desetnico: 2014 Gnusna kalnica, 2015 Mica pri babici: Čarobni cilinder  in 2021 Vesoljčki.

Arlan pod preprogo 
V svetu Pod preprogo, med Večnim morjem in Velikim zidom ni nič preprostega, vse je pravzaprav skrajno zapleteno in sploh táko kot življenje, zvezde na tnalu neba so vsakokrat drugače razporejene, ne manjka strupenih jezikov, ki se naslajajo nad tujo nesrečo, tudi škodoželjnosti je precej. V tem svetu se znajde sam samcat brezimni deček, fantič, ki se ne more spomniti svojega imena. Bati se mora grozečih Inšpektorjev in nevarne Razpoke, pomagata mu Uhanka, bitje, ki ima protipol v Sestrici, pa tudi pršica Lili in rakec Izo. V svetu, v katerem se je brezimnež znašel, so tudi prazne obljube gigantskih dimenzij, povsod so sile, ki uničujejo in ustvarjajo nered, lepoto spreminjajo v opustošenje in srečo v trpljenje. A zgodba o dečku, ki je pozabil svoje ime, daje imenitno sporočilo, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse še lahko spremeni na bolje in veselje premaga strah, celo več, vsi lahko spet verjamejo modrecu ali modrecem, njihovim nasvetom. In še več: vsakdo si lahko privošči potuhtati, kar govori sporočilo, da stvari obstajajo, tudi če so očem skrite ali pa se pretvarjamo, da jih ni. Andrej Predin zgodbo pripoveduje z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, na svet, v katerem so na obali našli utopljenega dveletnega dečka begunske družine, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev. Po branju Arlana pod preprogo se zdi, da preudarna, natančna dikcija zgodbe noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k postavljanju vprašanj o svetu, ki se od klasičnega pravljičnega svet pomembno razlikuje. Pa vendar, tudi soočanje z velikimi, včasih napornimi temami in izzivi, ima lahko srečen konec, zapolnjen z veseljem, sprejemanjem različnosti, prijateljstvom in ljubeznijo. Arlan pod preprogo je nenavadno, uspelo literarno dejanje.
 

Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih Tudi letos je izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Aksinja Kermauner (predsednica), Igor Bratož, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren in Magdalena Svetina Terčon.

UTEMELJITVE VSEH NOMINIRANIH DEL
 

Podelitev nagrade desetnica podpirata Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Ljubljana.

Foto: Arhiv JAK RS

Vsi devetošolcem, ki so ves čas osnovne šole brali za bralno značko, bodo prejeli poučno knjigo Tine Bilban Kako razumeti svet: 50 abstraktnih izumov z ilustracijami Ivana Mitrevskega, ki je izšla pri založbi Miš (2017). 

Telekom Slovenije akcijo financira od samega začetka, Javna agencija za knjigo RS pa od svoje ustanovitve leta 2009.

Med govorniki je bila tudi Tjaša Urankar, ki na JAK pokriva področje bralne kulture in poudarila pomen bralno-knjižnih projektov za dvig bralne pismenosti in zanimanja za knjigo pri mladih.

Slavko Pregl, pisatelj in podpredsednik Društvo Bralna značka - ZPMS pa je poudaril: Knjige, ki jo podarjamo, "ne moreš kar tako kupiti, ampak si jo moraš zaslužiti z branjem."
 

Več:

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zlata-bralka-zlati-bralec-dvajset-let-zbirke-bralne-znacke-s-knjigo-kako-razumeti-svet/669335

Foto: JAK RS

Dogodek se bo odvil v kompleksu Milenáris park med 28. septembrom in 1. oktobrom 2023. Gre za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na Madžarskem, ki se ga udeleži približno 60.000 obiskovalcev. Na festivala so s stojnicami prisotni tudi nekateri tuji založniki, v letošnjem letu pa bo posebna pozornost posvečena Nizozemski, častni gostji. Sočasno s knjižnim festivalom poteka tudi Evropski festival romanov prvencev (European First Novel Festival), na katerega so redno vabljeni tudi slovenski avtorji.

Organizatorji k prijavi stojnic na festivalu vabijo tudi slovenske založnike:

Uradno vabilo   /   Registracija 

Med razstavljavci je bila tudi Javna agencija za knjigo RS (JAK), ki je na svoji stojnici promovirala najnovejša dela slovenskih avtoric in avtorjev ter njihove prevode, predvsem v nemščino. Vrvelo pa ni le na stojnici, izjemen obisk so beležili tudi spremljevalni dogodki s slovenskimi avtorji, tako tistimi, ki jih je JAK organizirala v sodelovanju s SKICO Berlin, mrežo TRADUKI, Leipziškim knjižnim sejmom ter domačimi in tujimi založniki, kakor dogodki, ki so potekali neodvisno od JAK, na primer v programu Avstrije, osrednje gostje na sejmu. Obsežen program je ponudil odličen predokus dogajanja, ki letos poteka po vsej v Nemčiji in ki bo vrhunec doživel oktobra na knjižnem sejmu v Frankfurtu. V literarnem sejemskem programu je na 26 dogodkih nastopilo več kot 30 slovenskih avtorjev, prevajalcev, ilustratorjev in urednikov. Z novimi prevodi v nemščini so se predstavili avtorice in avtorji Esad Babačić, Andrej Blatnik, Miljana Cunta, Stanka Hrastelj, Manica K. Musil, Boris Kolar, Jela Krečič, Cvetka Lipuš, Ana Marwan, Jernej Mlekuž, Gregor Podlogar, Uroš Prah, Anja Štefan, Agata Tomažič, Anja Zag Golob in Slavoj Žižek, posebna pozornost pa je bila posvečena tudi Slavku Grumu, Almi M. Karlin, Srečku Kosovelu in Tomažu Šalamunu. Med ilustratorji je je v programu sodelovala tudi Samira Kentrić, ki se od 10. maja 2023 dalje predstavlja tudi v leipziški literarni hiši (Literaturhaus Leipzig/Haus des Buches) s samostojno razstavo Iztrgano iz koncepta, ki jo organizira SKICA Berlin v sodelovanju z JAK RS. 

Slovenski program se je odprl že v dneh pred sejmom s pesniško glasbenim dogodkom ob zaključku projekta treh pesniških avtomatov v Leipzigu. Na branju v leipziški literarni hiši so ob boku pesnikov iz Avstrije in Leipziga predstavili slovenski pesniki Miljana Cunta, Stanka Hrastelj in Gregor Podlogar. Večer je povezoval Matthias Göritz, idejni vodja projekta pesniških avtomatov in sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu. Ob tej priložnosti je izšla tudi posebna, projektu posvečena številka graške literarne revije manuskripte, ki jo predstavil urednik Andreas Unterweger.

Slovenski poeziji je bilo posvečenih več dogodkov tudi v času sejma, vse od klasike do sodobne poezije in punka. Na tradicionalni reviji Balkanska noč v organizaciji mreže Traduki je nastopila tudi slovenska pesnica Anja Zag Golob in požela bučen aplavz več stoglave množice.

Med slovenskimi dogodki je sicer pričakovano največ zanimanja vzbudil pogovor s Slavojem Žižkom in Jelo Krečič, ki sta pred nabito polno dvorano razpravljala o filozofiji v popkulturi. Zanimanje je bilo celo tako veliko, da ena najstarejših nemških kinodvoran ni mogla sprejeti vseh poslušalcev, saj je pred vhodom ostala več stometrska vrsta ljudi.

Na sejmu je potekala tudi novinarska konferenca, ki je, kljub pestremu sejemskemu dogajanju, privabila veliko število novinarjev in druge zainteresirane javnosti. Poleg direktorice JAK Katje Stergar, kuratorjev Matthiasa Göritza in Mihe Kovača ter programske svetovalke Amalije Maček, je na njej sodeloval tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos. Predstavili so literarni sejemski program v Leipzigu in napovedali številne druge dejavnosti, ki so povezane s častnim gostovanjem Slovenije na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Po novinarski konferenci je sledil še sprejem na slovenski nacionalni stojnici, ki sta ga gostili slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič in vodja kulturnega centra SKICA Berlin Saša Šavel Burkart.

Odlično obiskani dogodki kažejo, da je zanimanje tako za Slovenijo kot za slovenske avtorice in avtorje v Nemčiji veliko. Ali kot je na novinarski konferenci izpostavila direktorica JAK Katje Stergar: »Ob imenovanju za častno gostjo na frankfurtskem knjižnem sejmu smo sprejeli zavezo, da vam čimbolje predstavimo Slovenijo. Našo literaturo, naše avtorje, prekrasne ilustracije, da vas spoznamo z našimi zgodbami, vas zapeljemo v naše svetove, da vam pokažemo čudovito naravo, vam pričaramo okuse slovenske hrane in vina. In kaj je bolj primernega za to od knjig?«

Foto: Arhiv JAK RS

Več na:

https://www.facebook.com/JavnaagencijazaknjigoRS/

https://www.instagram.com/javna_agencija_za_knjigo_rs/

Program: https://www.mklj.si/pionirska/strokovne-srede / PDF

Predstavljena bo novejša mladinska knjižna produkcija s slovenskega knjižnega trga.

Prijave niso potrebne.

Življenjski slog: knjige (rtvslo.si)

Vabljeni k ogledu!

Foto: Arhiv JAK / RTV SLO

Program v okviru sejma bomo otvorili že 25. 4. 2023, s pesniškim in glasbenim večerom Zaključek za tri pesniške avtomate v Leipzigu, v Literarni hiši v Leipzigu ter nadaljevalo z zgoščenim programom med 27. in 30. aprilom.

V programu knjižnega sejma v Leipzigu bo sodelovalo več kot 30 slovenskih avtorjev, prevajalcev, ilustratorjev in urednikov. Predstavili se bodo slovenski avtorji Esad Babačić, Andrej Blatnik, Miljana Cunta, Stanka Hrastelj, Manica K. Musil, Boris Kolar, Jela Krečič, Cvetka Lipuš, Ana Marwan, Jernej Mlekuž, Gregor Podlogar, Uroš Prah, Anja Štefan, Agata Tomažič, Anja Zag Golob in Slavoj Žižek, posebna pozornost bo posvečena tudi Slavku Grumu, Almi M. Karlin, Srečku Kosovelu in Tomažu Šalamunu.

Vljudno vabljeni!

--

Dogodki po dnevih – PROGRAM LEIPZIG 2023:

**

TOREK, 25. april 2023

19.30 | Literaturhaus Leipzig, Literaturcafé, Gerichtsweg 28

ZAKLJUČEK ZA TRI PESNIŠKE AVTOMATE V LEIPZIGU

Veliki bralni festival ob zaključku projekta.

Gostje: Stanka Hrastelj (Slovenija), Miljana Cunta (Slovenija), Gregor Podlogar (Slovenija), Andreas Unterweger (Avstrija), Fiston Mwanza Mujila (Avstrija), Gerhild Steinbuch (Avstrija)

Moderator: Matthias Göritz

Po branju bo Gregor Podlogar nastopil še kot DJ.

V sodelovanju s SKICO Berlin - Slovenskim kulturno-informacijskim centrom Berlin in Literaturhaus Leipzig.

***

ČETRTEK, 27. april 2023

10.30–11.00 | Forum Weltweit, dvorana 4, stojnica E406             

MOJA PESEM JE MOJ OBRAZ

O slovenskem pesniku Srečku Kosovelu (1904-1926).

Gosta: Ludwig Hartinger (prevajalec), Christian Thanhäuser (ilustrator)

Moderatorka: Marie Louise Knott

11.30–12.00 | Stand Gastland Österreich, dvorana 4, stojnica D201/E200           

DOMA V TUJI DEŽELI

Bachmannova nagrajenka iz leta 2022 in njen novi roman "Zabubljena".

Gostja: Ana Marwan (avtorica)

Moderatorka: Katja Gasser

Organizatorja: Hauptverband des Österreichischen Buchhandels / Literatur-Contentmarketing, Otto Müller Verlag Salzburg.

11.30–12.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407

MED VRSTICAMI - MED ČASOVNICAMI / Vabilo 

Otvoritev programa TRADUKI na knjižnem sejmu v Leipzigu 2023

Gostje: Oliver Zille (direktor knjižnega sejma Leipzig 2023), predstavniki mreže TRADUKI, Katja Stergar (Javna agencija za knjigo)

12.30–13.00 | Lesebude, dvorana 3, stojnica A515         

ZAJČKOVA HIŠICA

Najnovejša slikanica večkrat nagrajene slovenske avtorice.

Gostja: Anja Štefan (avtorica)

Moderatorka: Katja Stergar

13.00–14.00 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303     

TRADUKI – V ŽELJI PO PREMAGOVANJU MEJA

Nemčija in Avstrija z mrežo Traduki spodbujata kulturno sodelovanje in prevajanje.

Gostje: Ana Marwan (Slovenija), Christoph Thun-Hohenstein (Avstrija), Ralf Beste (Nemčija), Bojana Denić (Srbija)

Moderator: Jörg Plath

Organizatorji: Traduki, Zvezno zunanje ministrstvo, Avstrijsko zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve.

15.00–16.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407

NOVA SLOVENSKA POEZIJA

Branje in pogovor s slovenskimi pesniki – novi prevodi v nemščino.

Gostje: Miljana Cunta (pesnica), Cvetka Lipuš (pesnica), Uroš Prah (pesnik)

Moderator: Erwin Köstler

V sodelovanju z mrežo Traduki.

***

PETEK, 28. april 2023

11.00–12.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407

ČASTNA GOSTJA FRANKFURTSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 2023: SLOVENIJA - SATOVJE BESED

Novinarska konferenca

Gostje: Katja Stergar (Javna agencija za knjigo RS), Juergen Boos (Frankfurtski knjižni sejem), Miha Kovač (slovenski kurator), Matthias Göritz (nemški kurator)

11.00–11-30 | Forum die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica D313         

TRG OSVOBODITVE

Med ljubeznijo, uporništvom in punk rockom: od blizu o nastajanju sodobne Slovenije.

Gost: Andrej Blatnik (avtor)

Moderatorka: Doris Akrap

Organizator: Folio Verlag.

12.00–23.59 | Lindenfels Westflügel, Hähnelstr. 27         

KNJIGE IN PIVO

Predstavitev najnovejših izdaj založb Luftschacht Verlag in parasitenpresse.

Gostje: Uroš Prah (Slovenija), Lydia Haider (Avstrija), Adrian Kasnitz (Nemčija), Greta Lauer (Avstrija), Thomas Podhostnik (Nemčija), Alexander Rudolfi (Nemčija)

Glasba: Guiseppe Sciaratta

Organizatorja: Luftschacht Verlag, parasitenpresse.

12.30–13.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407

TOMAŽ ŠALAMUN V PREVODU

Pogovor o kolektivnem prevajanju poezije Tomaža Šalamuna.

Gostje: Matthias Göritz (prevajalec), Liza Linde (prevajalka), Monika Rinck (prevajalka)

V sodelovanju z mrežo Traduki.

13.00–14.00 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303     

ZABUBLJENA

Zgodovina pripovedovanja zgodb.

Gostja: Ana Marwan (avtorica)

Moderatorka: Vivian Perkovic

Organizatorji: Traduki, država gostja Avstrija Leipziški knjižni sejem 2023.

15.30–16.00 | Messestand IG Autorinnen Autoren, dvorana 4, stojnica E209      

ODHAJANJE ZA ZAČETNIKE

Kako se soočiti z odhajanji in slovesi.

Gostja: Cvetka Lipuš (pesnica)

Organizator: LiteRadio.

18.00–19.00 | UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12 a

FILOZOFIJA V POPKULTURI

Kriminalni romani, priljubljeni filmi in televizijske serije od Hitchcocka do Matrice, od Skrivne naveze do Oglaševalcev.

Gosta: Slavoj Žižek (filozof), Jela Krečič (avtorica, filozofinja)

V sodelovanju z mrežo Traduki.

19.30-22.00 | Stritz-Galerie, Breslauer Str. 14    

BRANJE Z DOBITNICO NAGRADE INGEBORG BACHMANN ANO MARWAN IN POEZIJO CVETKE LIPUŠ

Avstrijsko-slovenski večer.

Gostji: Ana Marwan (avtorica), Cvetka Lipuš (pesnica)

Moderator: Michael Reiche

Organizatorja: Otto Müller Verlag, Otto Müller Verlag Salzburg.

21.00-23.00 | naTo, Karl-Liebknecht-Str. 46        

KAMNI Z NEBA

O slovenskem pesniku Tomažu Šalamunu (1941-2014).

Projekcija filma: Buča na vroči strehi sveta (Nejc Saje, Jeffrey Young / Slovenija, Češka / 2019 / 75 min)

Sledi pogovor z Matthiasom Göritzem (prevajalec) in Lizo Linde (prevajalka)

***

SOBOTA, 29. april 2023

11.00 | Literaturhaus Leipzig, Gerichtsweg 28   

LEV IZIDOR

Ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta dalje.

Vodi: Manica K. Musil (avtorica in vizualna umetnica)

V sodelovanju z Literaturhaus Leipzig.

11.00-12.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407

KAKO JE KRANJSKA KLOBASA OBLIKOVALA SLOVENSKI NAROD

Koliko resnice je v stereotipih o Slovencih?

Gost: Jernej Mlekuž (avtor)

Moderator: Thomas Podhostnik

V sodelovanju z mrežo Traduki.

12.30-13.00 | Forum Literatur Halle 4, dvorana 4, stojnica B500

ODHAJANJE ZA ZAČETNIKE

Opazovanja o odhajanju in poslavljanju.

Gostja: Cvetka Lipuš (pesnica)

Organizator: Otto Müller Verlag

13.00-14.00 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303

PARADOKSI PREOBILJA: VODNIK ZA TISTE, KI NISO ZMEDENI

O paradoksih in izzivih današnjega sveta.

Gost: Slavoj Žižek (filozof)

Moderator: Alexander Roesler

V sodelovanju z založbo S. Fischer Verlag.

12.30-13.00 | Forum Weltweit, dvorana 4, stojnica E406             

SLAVKO GRUM, POSEBEN POSEBNEŽ

Temeljna dela slovenske književnosti 20. stoletja.

Gosta: Erwin Köstler (prevajalec), Achim Zechner (založnik)

V sodelovanju z založbo Verlag Johannes Heyn.

15.00-16.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407

ANTOLOGIJA SLOVENSKE PUNK POEZIJE

Slovenska punkovska poezija osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Gosta: Esad Babačić (pesnik in urednik antologije), Marko Pogačar (pesnik)

Moderator: Miha Kovač

V sodelovanju z mrežo Traduki, SKICO Berlin - Slovenskim kulturno-informacijskim centrom v Berlinu in Ministrstvom za kulturo Republike Hrvaške.

15.00-16.00 | Forum Weltweit, dvorana 4, stojnica E406             

ROMANI IZ SLOVENIJE

S slovenskimi pisatelji_cami ob izidu novih prevodov v nemščino.

Gostje: Jela Krečič (avtorica), Stanka Hrastelj (avtorica), Andrej Blatnik (avtor)

Moderator: Tilman Spreckelsen

20.00-23.00 | UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12 a

BALKANSKA NOČ

Tradicionalna revija mreže Traduki.

Gostje: Anja Zag Golob (Slovenija), Olja Knežević (Črna gora), Ivana Sajko (Hrvaška), Shpëtim Selmani (Kosovo), Adrian Schiop (Romunija)

Moderatorja: Hana Stojić, Marko Dinić

Glasba: Jelena Popržan

Organizatorji: Traduki, Ministrstvo za kulturo Romunije, UT Connewitz.

***

NEDELJA, 30. april 2023

10.30-11.30 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303      

KRATKO IN SLADKO

Aktualni slovenski avtorji_ce kratke proze se predstavijo.             

Gostje: Boris Kolar (avtor), Agata Tomažič (avtorica), Andrej Blatnik (avtor)          

Moderator: Erwin Köstler

V sodelovanju z založbo Goga.

11.00-11.30 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407

IZKUSTVENI SVET           

Pot okoli sveta v treh zvezkih: drzno potovanje Alme Karlin v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Gostji: Britta Jürgs (založba AvivA), Amalija Maček (avtorica spremne besede)

V sodelovanju z mrežo Traduki in založbo AvivA Verlag.

13.00-13.30 | Kinder-Jugend-Bildung, dvorana 3, stojnica A307

LEV IZIDOR

Ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta dalje.

Vodi: Manica K. Musil (avtorica in vizualna umetnica)

__

www.jakrs.si

FB: Javna agencija za knjigo RS

(www.facebook.com/JavnaagencijazaknjigoRS)

IG: @javna_agencija_za_knjigo_rs

www.jakrs.si/en

FB: Ehrengast der Frankfurter Buchmesse 2023

(www.facebook.com/sloveniafrankfurt2023)

IG: @sloveniafrankfurt2023

www.sloveniafrankfurt2023.com

***

Partnerji programa:

TRADUKI

SKICA Berlin – Slowenisches Kulturzentrum Berlin

Literaturhaus Leipzig

AvivA Verlag

Založba Goga

S. Fischer Verlag

Verlag Johannes Heyn

Foto: ZRSŠ in Zavod Škrateljc

Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2023 vključuje skoraj petdeset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem ter študentkam in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …).

V okviru Kulturnega bazarja 2023 se bo, tako kot vsak leto doslej, torej tudi že petnajstič, predstavilo področje BRALNE KULTURE s svojimi nacionalnimi, regionalnimi in drugimi pomembnimi projekti, ki spodbujajo branje vseh generacij.

Več: https://kulturnibazar.si/objave/kulturni-bazar-2023/

»The Every Story Matter project aimed to highlight inclusion and diversity in the world of children's literature. To do so, they have successfully declined 2 main priorities of the Program, Capacity Building and Audience Development.

To achieve their goal, they launched the idea of a European charter on inclusion and diversity in the publishing world and launched a training program for 6 emerging illustrators. Around these 2 main axes, they have participated in many Internationally renowned Book Fairs (including Bologna in 2022 and Frankfurt in 2021 and 2022) but also organized many conferences and workshops (onsite and online) with professionals of the sector. The high point of the project was the Frankfurt Book Fair 2022 where they received the opportunity to organize the closure conference on this subject. This conference is the proof of the quality of the project and the interest raised among the actors of publishing sector.

These discussions on diversity and inclusion also focused on the audience. On several occasions adults and children from all horizons and including migrants have been involved. It’s important to have exchanges between the public and professionals, books must speak to everyone, books should be the mirror of the society we would like to live on.

Thanks to the debates of ideas, they understood that a charter had the risk of being too rigid and they moved towards an online platform allowing greater modularity. This "Effort Matter" platform allows to share articles and comments from professionals of the sector but also with all those interested in the subject. They have also launched a collaboration with Tilburg University, which is part of the Erasmus Mundus Joint Master Degrees (Masters in Children's Literature, Media & Culture) programme, of which inclusion and diversity are key elements.

The creative workshop was the 2nd pillar of the project. They selected 6 emerging artists to help them create a children's book on the themes of inclusion and diversity. Helped by professionals, they participated in Masterclasses to improve their knowledge of all steps, from the creation to the publication. Even the presentation to public has been took into consideration. Indeed, the fruit of their work were presented at the Frankfurt Fair 2022, so these young authors received a special session to apprehend this presentation in the best conditions. In the end, the quality was there and 4 of the authors found a publisher.

As with many cultural projects, the COVID crisis was a disruptive element but the team was able to find innovative solutions to keep their line of conduct.

Diversity and inclusion have become important themes for the European Union over the years. Mentalities will not change immediately. It will take time and childhood is certainly a good time to learn respect, tolerance and differences from everyone. Literatuur Vlaanderen and its partners have masterfully carried out this project and we hope their will to continue will be possible.«

Spletna stran:  www.everystorymatters.eu

Platforma: www.everyeffortmatters.eu/

Facebook: www.facebook.com/ESMmakingbooksmoreinclusive/

Instagram: @every.story.matters.eu

Več informacij o programu in prijavi lahko najdete na tej povezavi: www.buchmesse.de/en/fellowship-and-grant-programmes/frankfurt-fellowship.

Simpozij bo razdeljen na tri vsebinske sklope:

• Zgodbe za otroke in mlade s posebnimi potrebami.
• Posebne knjige – posebne zgodbe. Predstavitev Bralnospodbujevalne akcije 2023 v organizaciji MKL, Pionirske, in Slovenske sekcije IBBY.
• Zgodbe za otroke in mlade v posebnih časih.

PROGRAM in PRIJAVNICA, Simpozija MKL in Pionirske, Posebne knjige – posebne zgodbe.

Predmet javnega razpisa JR5–RSK OŠ in SŠ–2023 je izbor in financiranje kvalitetnih izvirnih slovenskih leposlovnih knjižnih del, izvirnih avtorskih izborov ter humanističnih in poljudnoznanstvenih knjig za mladino, razvoj bralne kulture med mladimi in podpora slovenskim avtorjem s področja leposlovja, humanistike in poljudnoznanstvenih del za mladino.

JAK bo izbrala dva (2) kulturna projekta/(dve (2) knjižni deli), in sicer:

a) Rastem s knjigo za osnovnošolce (RSK OŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za sedmošolce;

b) Rastem s knjigo za srednješolce (RSK SŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za dijake prvih letnikov srednjih šol.

Razpis bo odprt do 24. 4. 2023.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si in v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Tjaša Urankar, e-pošta: tjasa.urankar(at)jakrs.si, tel: (01) 369 58 25.

Ko je Slovenija marca 2018 podpisala pogodbo o gostovanju na knjižnem sejmu v Bologni, sem bila samo srečna, nikjer ni bilo niti drobca skrbi, preprosto veselje, navdušenje nad tem, da bomo vsem lahko predstavili naše čudovite ustvarjalce. Zdelo se mi je, da pri tem projektu nič ne more iti narobe. Ker ne pišem romana, ampak ste vsi seznanjeni z dejstvi, se ne morem pretvarjati, da ni trenutno precej drugače. Morda pa se je vseeno treba vrniti še v dobre čase.

Leta 2019 je Javna agencija za knjigo (JAK) postala še partner v evropskem projektu Vsaka zgodba šteje, ki ga je izvajala skupaj z belgijsko fundacijo Vlaams Fonds voor de Letteren, hrvaško založbo Naklada Ljevak, nizozemsko založbo Rose Stories, portugalsko organizacijo Acesso Cultura in nemškim podjetjem Bluedar. Krasen projekt o družbeni moči knjig, o širjenju obzorij in krepitvi empatije, o nujnosti raznolikih knjig za otroke in mladino. Namen projekta je bil celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature spodbuditi k večji inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti tako v književnih temah kot pri vključenih avtorjih ter izvedbah knjig. JAK se je v projekt vključila prav zaradi gostovanja v Bologni, saj smo tako pridobili določena sredstva za izvajanje aktivnosti na področju otroške in mladinske književnosti, hkrati pa smo imeli možnost izboljšati mednarodno mreženje in s tem povečati vidnost slovenske knjige.

Ob podpisu pogodbe o gostovanju v Bologni je bilo predvideno, da bo to leta 2021, projekt Vsaka zgodba šteje naj bi trajal do konca leta 2022, Slovenija pa bi morala biti glavna gostja na sejmu v Frankfurtu leta 2022, zato je bilo načrtovano tudi, da bodo vse tri projekte izvajali isti zaposleni, saj bi bile številne aktivnosti komplementarne, pa tudi sredstva bi bila tako uporabljena zelo racionalno. Če je država iz integralnega proračuna s sklepom v letu 2014 za izvajanje projekta Slovenija, častna gostja na sejmu v Frankfurtu obljubila 2.500.000 evrov, 4.500.000 evrov pa naj bi bilo za projekt zagotovljenih iz kohezijskih sredstev, za gostovanje v Bologni takšnega sklepa ni bilo. Ne v letu 2018 ne pozneje. Ministrstvo za kulturo je v letu 2020 sicer načrtovalo dodatna sredstva za JAK za izvajanje projekta, vendar je vmes posegel covid.

Zaradi covida sta bila leta 2020 odpovedana oba sejma. Po usklajevanju z drugimi prihodnjimi gostjami na obeh sejmih je bilo slovensko gostovanje v Frankfurtu prestavljeno v leto 2023, gostovanje v Bologni pa v leto 2024 – torej v čas, ko na JAK ne bi bilo več ne sredstev iz evropskega projekta Vsaka zgodba šteje ne iz kohezijskega projekta Frankfurt. Dodatnih sredstev, ki jih je Ministrstvo za kulturo predvidelo za projekt Bologna v letu 2020, JAK seveda nikdar ni prejela. Poleg covida, ki je spreminjal vse načrtovano, so se radikalne spremembe na JAK dogajale tudi z menjavami direktorjev. Konec novembra 2020 je morala JAK zapustiti takratna direktorica Renata Zamida, ki je do najmanjših podrobnosti poznala in razumela vse tri mednarodne projekte. Novi v. d. direktorja JAK Sebastjan Eržen ni poznal nobenega od projektov, žal pa je zaradi covida odpadla tudi fizična izvedba sejma v Bologni. Po šestih mesecih je junija 2021 JAK znova dobila novo vodstvo, dr. Dimitrij Rupel je bil najprej imenovan za v. d. direktorja, pozneje pa tudi za direktorja. Do odstopa konec oktobra 2022 se je posvečal zlasti dejavnostim, ki so povezane s sejmom v Frankfurtu, posebnega interesa za projekt Bologna pa ni izkazal. Večkrat je bil sicer tako s strani strokovne javnosti kot zaposlenih opozorjen, da se nam nezadržno približuje tudi gostovanje v Bologni, zaprošen je bil za posredovanje pri zagotovitvi financiranja, a rezultata na tem področju ni bilo. Precej zahtevno komuniciranje z direktorjem je vodilo tudi do tega, da je bil občutek statusa quo pravzaprav dober občutek, saj tako ni bilo možnosti za imenovanja ali vključevanja ljudi brez ustreznih referenc in za načrtovanje nesmiselnih dogodkov. Tako projekt Bologna tudi 1. novembra 2022, ko sem se zaposlila kot v. d. direktorice JAK, ni imel zagotovljenega financiranja, prav tako na projektu ni bilo zaposlene osebe, ne glede na vse pa je bil projekt vključen v Strategijo JAK 2022–2026, ki jo je direktor JAK po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kulturo, in Sveta JAK sprejel aprila 2022.

V aktivnih letih projekta je bilo sicer storjeno marsikaj. Izvedenih je bilo mnogo posvetov s strokovno javnostjo, izdelana je bila programska strategija ter PR-strategija. Decembra 2019 je bila imenovana programsko-projektna skupina, v katero smo bili imenovani Katja Stergar, vodja projektne skupine na predlog JAK, Judita Krivec Dragan, članica na predlog Ministrstva za kulturo, Tina Bilban, članica na predlog Slovenske sekcije IBBY, Tatjana Pregl Kobe, članica na predlog ZDSLU – Sekcija za ilustracijo, Zvonko Čoh, član na predlog ZDSLU, Helena Kraljič, članica na predlog Društva slovenskih založnikov, Anže Miš, član na predlog Zbornice slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS, Majda Koren, članica na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Maša Ogrizek, nadomestna članica članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Sebastijan Pregelj, nadomestni član članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Igor Saksida, član na predlog JAK, Andrej Ilc, član na predlog JAK, Zdravko Duša, član na predlog JAK, in Pavle Učakar, član na predlog JAK. Skupina se je v letu 2020 redno sestajala, v letu 2021 pa ne več, saj za to ni bilo podpore vodstva. Mandat skupine je bil dve leti. Trenutno se oblikuje nova skupina.

Januarja 2020 je bil izveden natečaj za celostno grafično podobno projekta, strokovna komisija je skupaj s programsko-projektno skupino izbrala zanimivo rešitev Polonce Strman, ko jo bomo na letošnjem sejmu v Bologni končno lahko predstavili. Pogodba s sejmom namreč določa, kdaj je razkritje mogoče.

V letu 2019 smo se odločili še za ekskluzivno podporo slovenskim slikanicam s posebnim razpisom. V letih 2021 in 2022 smo na razpis dodali še izdajo slovenskih stripov. Ukrep bomo zagotovo obdržali tudi v letošnjem letu.

Projekt Vsaka zgodba šteje, ki je omogočil izvedbo več dejavnosti, je lahko potekal nemoteno le zaradi evropskega financiranja – multikulturnost, migracije, raznolikost in inkluzivnost namreč niso bile teme, zanimive za vodstvo JAK po odhodu direktorice; pravzaprav so bile to teme, ki bi se jim takratno vodstvo raje izognilo. Vseeno smo v tem obdobju izvedli spletni B2B, več strokovnih predavanj in serijo izobraževanj, pa dve srečanji B2B v živo, in sicer na sejmih v Frankfurtu 2021 in v Bologni 2022. Prav tako smo v celoti izpeljali projekt s pripravo inkluzivne slikanice v sodelovanju mlade avtorice ter izkušenega mentorja. Vsi vključeni avtorji so na sejmu Frankfurt 2022 svoja dela lahko predstavljali mednarodnim založnikom ter sodelovali v predstavitvi na festivalu v Zagrebu 2022. Namesto listine o inkluzivnosti smo vzpostavili platformo Vsak trud šteje. Slovensko literaturo sem v okviru projekta predstavljala tudi na Svetovnem kongresu IBBY v Moskvi 2021. Zaradi moje izgorelosti je odpadlo načrtovano študijsko potovanje tujih založnikov v Slovenijo; preostali »stari« kolegi na JAK so bili več kot zaposleni z rednim delom kakor tudi s pomočjo pri projektu Frankfurt, novi kolegi pa so izvajali izključno naloge za projekt Frankfurt.

Neprimerno bi bilo ob vsem tem spregledati odlično delo založnikov pri promociji projekta Bologna ter prodaji pravic v tujino. Če lahko pri literaturi za odrasle v zadnjih letih govorimo o 50-odstotnem povečanju prodaje pravic, ta odstotek pri prodaji pravic za otroško in mladinsko literaturo znaša več kot 100 %. Marsikdaj sicer slišim, da je prodaja pravic v tem segmentu preprostejša, češ da je manj stroškov s prevajanjem, pa da so včasih dovolj ilustracije in so pravice že prodane, vendar se s tem ne strinjam. Za vsako knjigo je treba izpeljati isti proces, morda je le končna odločitev založnikov lahko hitrejša. Založniki ste dejavno vključeni tudi v različne evropske projekte, hkrati pa tudi sami organizirate seminarje, izvajate rezidenčna gostovanja, mrežite. Rezultati so zato res dobri. Projekt Bologna je skozi vsa ta leta tudi kakovostno izpostavljen na strokovnih dogodkih. Cenim, da je vedno del simpozijev in kongresov, čeprav prave podpore na JAK v zadnjem času ni imel.

Čeprav je občutek radosti in veselja ob organizaciji že davno izpuhtel, kopičijo se le še frustracije, še vedno verjamem, da je kakovostno gostovanje mogoče izpeljati in da imamo za to tudi še nekaj časa – manjkajo pa nam sredstva in vsaj ena strokovno podkovana oseba, ki se bo tej nalogi posvetila v celoti.

Leta 2018 smo med cilje projekta med drugim zapisali:

• predstavitev aktualne slovenske ustvarjalnosti na področju otroške in mladinske literature tako z vidika založniškega dela, knjižnih avtorjev kot bogate slovenske ilustratorske scene;
• spodbuda prevodov slovenskih otroških in mladinskih knjig v (velike) tuje jezike;
• spodbuda slovenskim založbam, da povečajo prihodke iz naslova prodaje avtorskih pravic in krepijo prisotnost v mednarodnem okolju;
• prečna povezava z nastopom Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu in skupni cilj – ugled in prepoznavnost;
• predstavitev slovenske knjige in ustvarjalcev širšemu italijanskemu in mednarodnemu občinstvu (s poudarkom na Bologni in okolici);
• izpostavitev mednarodnega potenciala slovenskih otroških in mladinskih knjig pri založnikih in agentih;
• izpostavitev visoke kakovosti slovenske ilustracije, vključno s prečnimi povezavami s sorodnimi področji, kot so strip, risoroman, animacija in film ter igrifikacija;
• izpostavitev bogate tradicije (tudi mednarodno) uspešnih slovenskih klasik s področja otroške in mladinske knjige;
• izpostavitev mlajše generacije ilustratorjev in avtorjev, ki se mednarodno še uveljavljajo.

Od leta 2018 smo vsi skupaj marsikaterega od ciljev že izpolnili – možnosti za izboljšanje pa je še precej. Otroške in mladinske knjige so polnovredno vključene v projekt Frankfurt 2023, že na sejmu 2022 smo zagotovili posebno lokacijo za predstavitev takšnih knjig in ustvarjalcev v centru Frankfurta, v Der Struwwelpeter Museum, od oktobra 2022 pa vse do konca oktobra 2023 je predvidenih ogromno dogodkov in prireditev, med katerimi naj posebej poudarim načrtovano razstavo ilustracij na sejmu Frankfurt 2023 ter načrtovano posebno B2B srečanje za otroško in mladinsko literaturo prav tam.

Za leto 2023 na sejmu v Bologni načrtujemo B2B srečanje ter napovedni dogodek za leto 2024, prav tako smo že v letu 2022 precej povečali nacionalno stojnico, tako da lahko prostor za delovne postaje nudimo več založnikom. Podprli smo tudi izdajo prenovljene antologije avtorjev v angleščini, ki jo je Društvo slovenskih pisateljev prvič izdalo leta 2020, podprli smo nastanek brošure 30 naj, ki jo je pripravila Slovenska sekcija IBBY, prav tako smo financirali izdelavo kratkega promocijskega filma o avtorjih, ki so del antologije DSP. Založniki vsa ta leta pripravljate tudi svoje tujejezične kataloge ter množico vzorčnih prevodov. Večina tega je bila financirana iz rednih sredstev JAK, del tudi prek kohezijskih razpisov za vzorčne prevode in tujejezične kataloge. Zagotovo bomo tudi v prihodnje projekt Bologna 2024 vključevali v projekte, ki že imajo zagotovljeno financiranje – kohezijski razpis za mobilnost je tako letos namenjen projektom v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji. Tradicionalni mednarodni seminar za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike, ki poteka v Sloveniji v izvedbi Društva slovenskih književnih prevajalcev, bo letos osredotočen izključno na otroško in mladinsko književnost.

V letu 2023 bo za ustrezno izvedbo projekta nujno postoriti še marsikaj. Najprej bo treba na neki način zagotoviti dodatna sredstva ter dodatno zaposlitev. Ministrstvo za kulturo se zaveda pomena projekta, a ob okrnjenem proračunu je iskanje dodatnih sredstev za projekt, ki bi ta sredstva že zdavnaj moral imeti zagotovljena, zahtevno. Hkrati pa je izvajanje projekta brez sredstev nemogoče.

 Po pogodbi s sejmom v Bologni moramo zagotoviti naslednje:

• ilustratorsko razstavo na 300 m² v osrednji hali sejmišča;
• razstavni katalog v angleščini in italijanščini ter večjezične predstavitvene materiale o slovenski ilustratorski in založniški sceni na področju otroške in mladinske književnosti;
• otvoritveni dogodek razstave s strokovnim programom ter pogostitvijo;
• do 10 strokovnih dogodkov v uradnem štiridnevnem sejemskem programu, ki potekajo na avtorskem, ilustratorskem, prevajalskem in digitalnem podiju.

Za vsaj osnovno izvedbo projekta in pričakovane rezultate pa za sam sejem načrtujemo še:

• B2B srečanje na sejmu;
• ohranitev razširjene nacionalne stojnice (predvidoma 100 m²);
• oglaševanje na izbranih kanalih, ki jih ponuja sejem (panoji, ekrani, splet, programska knjižica, novičniki);
• kontinuirano obveščanje domače strokovne in širše javnosti prek socialnih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov.

Izjemnega pomena je tudi spremljevalni program izven sejma; priprave potekajo že dlje časa:

• mednarodno zasnovana strokovno-knjižničarska konferenca (v mestni knjižnici Salaborsa), saj sejem obišče okoli 1.500 bibliotekarjev z vsega sveta, v Bologni z bližnjo okolico pa je kar 25 knjižnic. Zasnova in izvedba konference je v rokah Društva Bralna značka;
• gostovanje lutkovne predstave Zajčkova hišica (predstave treh vrhunskih ustvarjalk, avtorice Anje Štefan, ilustratorke in oblikovalke Hane Stupica in režiserke Martine Maurič Lazar) v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana v Teatro Testoni, ki je partner ljubljanskega gledališča. Če bo le mogoče, bo predstava izvedena v italijanščini.

Če bomo za projekt Bologna prejeli sredstva, bi želeli izvesti tudi vsaj katerega izmed naslednjih projektov:

• dodatna samostojna ali skupinska ilustratorska razstava; možni lokaciji: Palazzo Municipale ali Archiginnasio di Bologna;
• nastopi tandemov avtor-ilustrator (s prevajalcem) v osnovnih šolah in knjižnicah v Bologni ter promocija projekta JAK Pot knjige v italijanščini z nastopi na šolah. Knjižici projekta sta že prevedeni, pripravljeno je tudi promocijsko gradivo;
• razstava slovenske neknjižne (art) ilustracije in sodobne grafike; v sodelovanju s Slovenskim bienalom ilustracije;
• program animiranih filmov in mladinskih filmov v bolonjski kinoteki (v tednu sejma) v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Slovensko kinoteko in TV Slovenija;
• celodnevni program za družine v nedeljo pred začetkom sejma na trgu Piazza Maggiore pred knjižnico Salaborsa (avtorji, ilustratorji, prodaja knjig in ilustracij, delavnice za otroke, krajša predstava ali koncert, ulično gledališče, pripovedovalski dogodek ipd., odvisno od sredstev);
• slovenski sprejem ob otvoritvi z vabljenimi mednarodnimi gosti v eni izmed mestnih palač.

Kot odlična prilika za sodelovanje ter povečevanje vidnosti se ponuja tudi svetovni kongres IBBY v Trstu septembra 2024. V dvojezičnem okolju, kjer so doma vrhunski ustvarjalci in kjer domujejo tudi slovenske založbe, bo priložnosti za usmerjanje žarometov tako strokovne kot laične javnosti v slovensko knjigo veliko.

Ko sem razmišljala o tem, ali naj sprejmem mesto v. d. direktorice JAK, sem v mislih mnogokrat pretehtala vsak pomislek, hkrati pa sem prav na hitro preletela vse prednosti – pomislekov, težav se je nakopičilo mnogo, prednosti le malo. V zadnjih treh mesecih se mi zdi, da je težav še več, prednosti pa … o teh niti ne razmišljam več. A bistvena stvar, ki je takrat pretehtala, je bil strah, kaj se lahko zgodi, če na to delovno mesto spet pride nekdo, ki področja ne pozna. Točno dve leti sta minili od odhoda direktorice Renate Zamida do mojega prihoda. Dolgi dve leti, ko bi bilo lahko narejeno marsikaj. Ob vabilu k pisanju tega uvodnika sem si želela, da bi tu lahko že napisala: Denar imamo, s polno paro naprej. Žal tega še ne morem. Morda je to najtežje od vsega. Čakanje na boljši jutri in odštevanje preostalih dni.

Gostovanje na sejmu v Bologni 2024 je zame še vedno projekt, ki bi se ga želela veseliti, projekt, ki ne zahteva tako zelo veliko, da bo v polnem zagonu in da bodo rezultati dobri in trajni. Zakaj v projekt še vedno verjamem, četudi nam voda že sega prek grla? Ker obožujem kakovost slovenskih knjig za otroke in mladino, ker vem, da bi s predstavitvijo v Bologni marsikomu odprli še kakšna vrata, in ker si želim, da bi ves svet z odprtimi usti občudoval naše – vaše knjige.

Katja Stergar, v.d. direktorice JAK RS

Komentar / Revija / Objavil sodobnost sodobnost

Februar 2023

Foto: KUD Sodobnost

Slovenija se je predstavila z nacionalno stojnico Javne agencije za knjigo RS, najavljeni so bili tudi logotip in smernice častnega gostovanja v Bologni 2024.

Na posebnem dogodku so, v organizacji JAK, potekali sestanki slovenskih in tujih založb. Založniki in uredniki iz Švice, Nemčije, Nizozemske, Grčije in drugih držav so bili navdušeni nad slovenskimi avtorji in ilustratorji.

Na dogodku, ki ga je povezovala v. d. direktorice JAK Katja Stergar, sta o slovenski otroški in mladinski književnosti spregovorili Jana Bauer in dr. Alenka Kepic Mohar. Na odru se jim je pridružila tudi vodja sejma Elena Pasoli, ki je poudarila, da z velikim navdušenjem pričakujejo predstavitev slovenskih avtorjev in ilustratorjev. Katja Stergar je predstavila tudi logotip Slovenije - častne gostje mednarodnega knjižnega sejma v Bologni 2024. 

Zadnji dan se je, na Knjižnem sejmu v Bologni 2023, odvijala tudi evropska konferenca Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY.

Udeleženci so prisluhnili predstavitvi festivala angažiranega pisanja Itn., ki ga je pripravila ena od ustanoviteljic festivala, urednica in prevajalka Alenka Veler.

Dr. Tina Bilban, predsednica slovenske sekcije IBBY, pa je vse zbrane povabila na posebno konferenco o dobrih praksah s področja bralne kulture, ki se bo odvila 10. aprila 2024. Prizorišče konference bo osrednja bolonjska javna knjižnica Salaborsa.

Preden smo se odpravili domov, si nismo pozabili ogledati še razstave ilustracij del Itala Calvina.

Med 30 izbranih ilustratorjev se je, z ilustracijami Calvinovih pravljic, uvrstila tudi Ana Zavadlav.

Foto: Arhiv JAK RS

Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije bodo na stojnico umeščene štiri delovne postaje slovenskih založnikov (Založba Malinc, Miš založba, Založba Pivec, Sodobnost International). S samostojno stojnico pa bosta prisotni Založba Mladinska knjiga in založba Morfemplus.

V torek, 7. 3. 2023, bo ob 11.30 v organizaciji Javne agencije za knjigo RS potekalo B2B srečanje slovenskih in tujih založb, ki se ga bo udeležilo 25 slovenskih in tujih založnikov, urednikov in agentov.

Na sejmu bo več dogodkov, na katerih se bodo predstavili slovenski avtorji in strokovnjaki s področja knjige.

V torek, 7. 3. 2023 ob 12.45, bo v prenosu iz Stockholma razglašen prejemnik nagrade ALMA. Za nagrado so nominirani štirje slovenski ustvarjalci: Ana Zavadlav, Miroslav Košuta, Huiqin Wang in Andrej Rozman Roza.

Isti dan bo ob 14.00 med predavatelji o dobrih praksah razširjanja knjig in literature Leggimondo 2023 nastopila tudi Tina Bilban, predsednica Slovenske sekcije IBBY.

V sredo, 8. 3. 2023 ob 18.00, se bo odvil dogodek Let's Talk About Slovenia: Guest of Honour Bologna 2024, na katerem bo predstavljen tematski okvir in poudarki gostovanja Slovenije na bolonjskem knjižnem sejmu naslednje leto. Vodila ga bo v. d. direktorice JAK Katja Stergar. Na odru se ji bodo pridružile še avtorica, prevajalka in urednica pri založbi Sodobnost International Jana Bauer, glavna urednica Mladinske knjige dr. Alenka Kepic Mohar in vodja sejma Elena Pasoli.

V četrtek, 9. 3. 2023 ob 11.45, bo v sklopu regionalne konference IBBY Nika Kovač predstavila Itn., festival angažiranega pisanja.

Za ilustratorje je na sejmu najpomembnejša vsakoletna kurirana ilustratorska razstava, predlogov je vedno več tisoč, izbranih pa je le okoli 70 ilustratorjev iz vsega sveta. V letošnjem letu se na razstavo ni uvrstil noben izmed slovenskih ilustratorjev. V preteklih letih so bili na razstavi predstavljeni Ana Zavadlav (2019), Andreja Peklar (2018), Maja Kastelic (2015), pred tem pa še Peter Škerl, Alenka Sottler, Lila Prap.

Vendarle sejem ne bo minil brez izpostavljenosti slovenskih ilustratorjev. Letos mineva 100 let od rojstva italijanskega avtorja Itala Calvina, ki mu bodo na sejmu posvetili več različnih dogodkov. Med 30 ilustratorji, ki so bili izbrani na mednarodnem natečaju ilustracij del Itala Calvina za razstavo Italian Eycellence. Illustrations for Italo Calvino, je tudi Ana Zavadlav. Ilustrirala je italijanske pravljice, ki jih je zbral Italo Calvino, in so lani izšle v Italijanskih pravljicah 1 in Italijanskih pravljicah 2 priMladinski knjigi, 2022. Gašper Malej, prevajalec pravljic, bo sodeloval v pogovoru z drugimi prevajalci Calvinovih del.

Več informacij o slovenskem nastopu na sejmu lahko dobite pri vodji slovenske nacionalne stojnice, Katji Urbanija – katja.urbanija@jakrs.si.

Foto: Archiv JAK RS

V sklopu spremljevalnega programa v Planici so v pogovoru sodelovali Sara Isaković, plavalka, ki je s srebrno medaljo na OI (Peking, 2008) dosegla življenjski cilj, kot uspešna »performance« psihologinja zdaj drugim športnikom pomaga dosegati cilje; Tadej Golob, pisatelj, alpinist, ki je v knjigi Z Everesta opisal smučanje po Everestu, v biografijah predstavljal športnike (med njimi Petra Vilfana in Gorana Dragića), o športu pisal v romanih (mladinski roman Zlati zob, Ali boma ye!) ter v kriminalni seriji o inšpektorju Tarasu Birsi; Klemen Bauer, biatlonec, nosilec srebrne medalje s svetovnega prvenstva v mešani štafeti (Ruhpolding, 2012), ki se po zaključku športne poti spogleduje z »drugo kariero«; Katja Stergar, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo RS, sabljačica, komparativistka, vodja projektov častnega gostovanja Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu 2023 in Bologni 2024. Omizje je povezovala Ana Tavčar, novinarka RTV Slovenija. 

Vsi nastopajoči so si bili enotni, da sta šport in knjiga tesno povezana. Kdor bere knjige, se lažje osredotoča, vizualizira ter s pomočjo koncentracije doseže cilj, ta cilj pa je lahko športni ali katerikoli drug. Tisti, ki piše knjige, potrebuje veliko mero potrpežljivosti, tako kot vsak športnik. Za razvoj veščin branja kot tudi za spodbudo za ukvarjanje s športom je ključna primarna družina, njena podpora. Če nas v otroštvu obdajajo knjige in spodbude družine za vključevanje v šport, se razvije osnova za odličnega bralca in športnika. 

Sara Isaković je poudarila osredotočenost, Tadej Golob vzdržljivost pri pisanju, Klemen Bauer pa si prostega časa med treningi in tekmovanji ni znal predstavljati brez knjige. Hkrati pa je na obeh področjih pomembna tudi ekipa – kar so za športnika trenerji, serviserji in maserji, so za avtorja uredniki, oblikovalci, lektorji. Katja Stergar je poudarila pomen gostovanja Slovenije kot častne gostje oktobra letos na mednarodnem knjižnem v Frankfurtu in naslednje leto na sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni ter poudarila, da sta dogodka kot svetovno prvenstvo za knjigo, sta čast in obveza. A tudi knjiga na Slovenskem in vsi vpleteni, od avtorjev do bralcev, si zaslužijo priložnost za medaljo.
Ob dogodku je bila v medijskem centru na ogled razstava izbora leposlovnih in »reportažnih« knjig slovenskih avtorjev na temo športa (v slovenščini, angleščini in nemščini). Knjige so prispevale slovenske založbe (Beletrina, Celjska Mohorjeva družba, DZS, d.d., Miš založba, Založba Mladinska knjiga, Založba Pivec in Umco d.d., Aktivni mediji d.o.o.), nekaj smo si jih sposodili v Mestni knjižnici Kranj, knjige v tujih jezikih pa smo izbrali iz arhiva JAK RS.
Branje je vrednota in temelj za znanje, je vadba za možgane, branje razkriva skrivnosti in odkriva nove svetove, preganja dolgčas in sprošča; z roko v roki pa je skupaj s športom navdih in prava pot do uspeha.

Foto: Arhiv JAK RS

Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in stripov slovenskih avtorjev.

JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in/ali stripov. Vsak prijavitelj lahko prijavi samo eno (1) slikanico ali strip.

Na razpis se lahko prijavijo tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe in dvoletnega projektnega razpisa za izdajo knjig za leti 2022-2023, vendar ne s slikanicami ali stripi, vključenimi v pogodbe za leto 2023.

Razpis bo odprt do 3. 4. 2023.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (01) 369 58 26.

Razpisi bodo odprti do 17. aprila 2023.

1. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike za leto 2023 (JR1-P-2023)

Predmet javnega razpisa JR1-P-2023 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike v letu 2023.

Na omenjenem razpisu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za prevode v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 31. 8. 2025.

Sofinancirani bodo prevodi knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle in otroke ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved za izdajo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.

Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe, gledališča) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izdajo oz. izvedbo prevoda dela avtorja, ki ustvarja v slovenskem jeziku ali pa ustvarja v drugem jeziku in je del slovenskega kulturnega prostora.

Isti prijavitelj lahko v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) kulturna projekta.

Kontaktna oseba za poziv:

- Katja Urbanija, e-pošta: katja.urbanija@jakrs.si

2. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju stroškov tiska izvirnih slovenskih del v tujih jezikih za leto 2023 (JR2–TRUBAR–2023)

Predmet javnega razpisa JR2-TRUBAR-2023 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju stroškov tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike v letu 2023.

Na omenjenem pozivu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za stroške tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 15. 11. 2023.

Sofinancirani bodo stroški tiska prve izdaje knjižnih del v tujih jezikih avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, mladino in otroke (vključno s slikanicami brez besed, grafičnimi romani in stripi) ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in umetnosti (izrecno izključena je podpora izdajanju učbenikov, znanstvenih monografij, razstavnih katalogov, kuharskih knjig in priročnikov za samopomoč).

Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izid prevoda avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku.

Posamični prijavitelj lahko na ta poziv prijavi največ 3 (tri) posamične projekte.

Kontaktna oseba za poziv:

- Katja Urbanija, e-pošta: katja.urbanija@jakrs.si

3. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku za leto 2023 (JR4–INJ–2023)

Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2023 na področju Izdajanje slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.

Razpis je namenjen založnikom z nemškega govornega področja; prijavitelj je lahko izključno pravna oseba (založba) s sedežem v Avstriji, Nemčiji ali Švici.

Cilji javnega razpisa na področjih in omejitev števila v sofinanciranje sprejetih prijaviteljev

JAK bo kulturne projekte na področjih tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:

• • prva izdaja izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku;
  • ponatisi izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku;
  • promocija in uveljavljanje slovenskih avtorjev in njihovih del v tujini;
  • podpora prevajalcem iz slovenskega v nemški jezik;
  • dolgoročna podpora prevajanju in promociji slovenskih knjižnih del v tujini.

Razpisni področji

Razpis se nanaša na naslednji področji:

1. prve izdaje izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: prve izdaje);

Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ en (1) projekt.

2. ponatisi izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: ponatisi).

Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) projekta.

Kontaktna oseba za razpis:

Mateja Humar Jelnikar, e-pošta: mateja.humar-jelnikar@jakrs.si

V športu je moč, v knjigi je znanje je naslov teme, ki bo izpostavljena v programu spremljevalnih dogodkov ob svetovnem nordijskem prvenstvu Planica 2023. V pogovoru bodo sodelovali:

• Sara Isaković, plavalka, ki je s srebrno medaljo na OI (Peking, 2008) dosegla življenjski cilj, kot uspešna »performance« psihologinja zdaj drugim športnikom pomaga dosegati cilje;
• Tadej Golob, pisatelj, alpinist, ki je v knjigi Z Everesta opisal smučanje po Everestu, v biografijah predstavljal športnike (med njimi Petra Vilfana in Gorana Dragića), o športu pisal v romanih (mladinski roman Zlati zob, Ali boma ye!) ter v kriminalni seriji o inšpektorju Tarasu Birsi;
• Klemen Bauer, biatlonec, nosilec srebrne medalje s svetovnega prvenstva v mešani štafeti (Ruhpolding, 2012), ki se po zaključku športne poti spogleduje z »drugo kariero«;
• Katja Stergar, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo RS, sabljačica, komparativistka, vodja projektov častnega gostovanja Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu 2023 in Bologni 2024.

Gostje omizja bodo odstirali različne teme: Zakaj knjige in šport sodijo skupaj in ne na različna bregova? Človek, ki bere knjige, se lažje osredotoča, lažje vizualizira ter razume tudi kompleksnejše situacije. Športnik za uspeh potrebuje prav to. Za dobre knjige pa so potrebne dobre zgodbe – teh je v športu veliko. Gostje omizja bodo iz različnih zornih kotov predstavili svoje zgodbe, pomen prodora slovenske literature in tudi športnih zgodb v svet v luči projekta »Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023«, pomen branja za motivacijo in razvoj športnika, se dotaknili psihologije športa in poti do uspeha.

Ob dogodku si boste lahko ogledali razstavo izbora leposlovnih in »reportažnih« knjig slovenskih avtorjev na temo športa (v slovenščini, angleščini in nemščini). Knjige so prispevale slovenske založbe (Beletrina, Celjska Mohorjeva družba, DZS, d.d., Miš založba, Založba Mladinska knjiga, Založba Pivec in Umco d.d.), nekaj smo si jih sposodili v Mestni knjižnici Kranj, nekatere knjige v tujih jezikih pa smo izbrali iz arhiva JAK RS.

Dogodek bo potekal v medijskem središču v Planici v okviru sodelovanja Urada vlade za komuniciranje RS in Javne agencije za knjigo RS. S strani JAK RS dogodek koordinira Tjaša Urankar, podsekretarka, področje bralne kulture in literarnih prireditev (kontakt za info: tjasa.urankar@jakrs.si).

Program UKOM v Planici 2023:  https://slovenia.si/sl/v-srediscu/v-planici-tudi-dogodki-urada-vlade-za-komuniciranje/

Javna agencija za knjigo RS | Facebook

Na slikah: 

Sara Isaković (Foto: Osebni arhiv)

Tadej Golob (Foto: Borut Kranjc)

Klemen Bauer (Foto: Nordic Focus)

Katja Stergar (Foto: Holger Menzel) 

Planica (Foto: Benjamin Črv/Sportida)

Dogodka so se poleg množice producentov, agentov ter novinarjev udeležile tudi slovenska veleposlanica v Berlinu dr. Ana Polak Petrič, vodja Skice Berlin Saša Šavel Burkart, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in vodja mednarodnega sodelovanja Slovenskega filmskega centra Nerina Kocijančič. 

Foto: JAK RS

V ponedeljek 20. 2. 2022 bo Katja Stergar, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo, predstavila Slovenijo in okvir programa gostovanja na frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, nagovorila bo več kot 550 producentov in investitorjev koprodukcij, vključno s prisotnimi založniki in literarnimi agencijami, ki zastopajo 30 izbranih knjižnih del s potencialom za filmske adaptacije. Med temi je prvič,  prav zaradi častnega gostovanja Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, tudi slovenska knjiga, in sicer izjemnni avtobiografski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem (Cankarjeva založba, 2021). 

Javna agencija za knjigo ter Slovenski filmski center gostita tudi srečanje po uradnem dogodku, kar je izjemna priložnost za vzpostavljanje novih kontaktov. Slovenske knjige in filmi so od nekdaj vrhunska umetniška naveza, zato se s pričakovanjem oziramo k prihodnjim filmskim projektom, nastalih po slovenskih knjigah. 

Plakat za projekt BEREMO SKUPAJ (ki je del akcije Nacionalni mesec skupnega branja – NMSB) je po izboru strokovne žirije tekmovanja Outstanding 2022 PREJEL PRVO NAGRADO v kategoriji Obveščanje in ozaveščanje – plakati!

Avtor plakata: Erik Contreras Mencinger (ALUO – Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij – smer fotografija), mentorica doc. Emina Djukić

Celostna podoba akcije Beremo skupaj: Teja Ideja

Izvedba projekta BEREMO SKUPAJ: Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS

Sofinanciranje projekta BEREMO SKUPAJ: Javna agencija za knjigo RS

Čestitke vsem sodelujočim!

FOTO: Arhiv JAK

--

24. Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza razpisujejo

18. Mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae

za kratko prozo na temo

KARNEVAL BREZ MEJA

V iskanju utopične prenove medčloveških odnosov kličemo h karnevalskemu doživljanju sveta, k ekstazi osvobajanja od meja, ki se rišejo med državami in regijami, umetnostjo in življenjem, protagonisti in opazovalci ... Ta občutek je skozi Istro završal na silvestrovo: znašla se je brez fizičnih meja. Vendar je jasno, da maske niso padle, le nasmešek se je narisal nanje. Pišite nam o tem smehljaju, o iluzijah, o občutkih brezmejnosti, o velikem delu, ki naš šele čaka.

MERILA IN POGOJI:

1.    besedilo mora biti izvirno in neobjavljeno
2.    besedilo ne sme biti daljše od 27.000 znakov in ne krajše od 5000 znakov, vključno z razmaki
3.    napisano je lahko v vseh jezikih (slovenski, italijanski, hrvaški, srbski, bosanski in črnogorski) širše regije
4.    avtorji lahko konkurirajo le z enim delom
5.    zmagovalno besedilo bo nagrajeno z denarno nagrado v višini 1400,00 EUR
6.    strokovno žirijo sestavljajo trije pisatelji
7.    žirija si pridržuje pravico, da ne podeli nagrade
8.    rok oddaje del je 26. 3. 2023.  
9.    dela pošljite pod šifro
10.  legendo šifre z osebnimi podatki avtorja (ime, priimek, leto rojstva, naslov, št. telefona,  elektronski naslov in kratek življenjepis) priložite besedilu posebej

11.  delo je treba poslati na elektronski naslov: lapis@gku-bcu.hr

12.    prispela besedila sortirajo in arhivirajo knjižničarji Mestne knjižnice Umag, ki imajo tudi edini vpogled v podatke o avtorjih; člani žirije zvedo za informacije o avtorjih šele po odločitvi o nagradi
13.    najboljša besedila po presoji žirije bodo objavljena v  Zborniku Lapis Histriae 2023 konec leta 2023
14.    nagrada bo avtorju zmagovalnega dela slovesno podeljena na 24. Forumu Tomizza v Umagu, 19. 5. 2023

Dodatne informacije: Gradska knjižnica Umag  (lapis@gku-bcu.hr, +385  52  721 561)

Javna agencija za knjigo organizira na knjižnem sejmu v Bologni B2B srečanje za založnike, ki jih zanima izmenjava kakovostnih knjig za otroke in mladino. Cilj dogodka je mreženje in individualni pogovori s tujimi založniki.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite, izkoristite priložnost in spoznate nove ljudi iz sveta založništva otroške in mladinske literature.

Svojo prijavo pošljite po spletnem obrazcu.

Prijave so odprte za vse založnike/urednike/literarne agente s področja otroške in mladinske književnosti. Na dogodek bo sprejetih največ 25 sodelujočih.

VABILO

Vprašanja lahko posredujete na katja.urbanija@jakrs.si.

Več na spodnji povezavi: https://knjizni-sejem.si/.../mladi-in-knjiga-rastem-s.../

Vjudno vabljeni!

Na nacionalni stojnici bodo predstavljene najnovejše knjige slovenskih avtorjev založb, ki so nam knjige posredovale že za sejem v Frankfurtu, prav tako pa bodo na stojnici predstavljeni najnovejši prevodi slovenskih avtorjev v nemščini.

Slovenska turistična organizacija – STO je za sejem pripravila tudi turistične kataloge.

Na sejmu in v mestu bodo s slovenskimi avtoricami in avtorji potekali zanimivi literarni dogodki. Dogodke organizirajo založbe in mednarodna literarna mreža TRADUKI, kjer je JAK ena od partnerjev.

BUCH WIEN 2022 - https://www.buchwien.at/programm?kat=all

Vljudno vabljeni!

TRADUKI: … "tega ne bo več ..."  / Traduki zu Gast auf der Donau Lounge: „dass nicht dass nicht mehr kommen wird …“

Četrtek, 24. november 2022

17:00 – 17:45

BUCH WIEN 2022 – Donau Lounge

Avtorica: Anja Zag Golob

Moderatorka: Petra Nagenkögel

Branje s pogovorom o skrbno sestavljeni pesniški zbirki Anje Zag Golob, ki po razpadli ljubezni, intenzivno raziskuje bolečino, praznino in negotovost.

Organizator: TRADUKI

--

MARTINOVANJE KNJIG

Četrtek, 24. november 2022

18:00

Slovenski kulturni center Korotan
Albertgasse 48, 1080 Dunaj

Avtorji: Hanzi Filipič, Ana Grilc, Stefan Feinig, Jana Bauer

Tradicionalno literarno martinovanje Mohorjeve založbe iz Celovca. V ospredju bosta koroška Slovenca Ana Grilc in Stefan Feinig, ki bosta razpravljala o identiteti, statusu manjšin, osebnih odnosih ter konfliktih. Stefan Feinig bo predstavil svojo knjigo Vampirji svetlobe. Urednik Hanzi Filipič pa letno darilo založbe, otroško knjigo Jane Bauer - Ding Dong zgodbe.

Dogodek bo v celoti potekal v slovenskem jeziku.

Organizator: Mohorjeva založba, Celovec

--

PREDSTAVLJAJTE SI MESTO ... Preosvetljene noči, ki gorijo / Denk Dir die Stadt … überbelichtete Nächte brandende

Četrtek, 24. november 2022

19:00

Institut für die Wissenschaft vom Menschen
Spittelauer Lände 3, 1090 Dunaj

Avtorici: Lejla Kalamujić, Anja Zag Golob

V nemščini bere: Naemi Latzer

Moderatorka: Petra Nagenkögel

Tolmači: Mascha Dabić

Lejla Kalamujić ter Anja Zag Golob bosta predstavili svoji novi literarni deli, že prevedeni v nemški jezik.

Organizatorja: TRADUKI in Österreichische Gesellschaft für Literatur

--

SENCE SRAMU / Schatten der Scham

Petek, 25. november 2022

11:30 — 11:55

BUCH WIEN 2022 – Oder časopisa DER STANDARD

Avtorica: Sabina Zwitter - Grilc

Moderatorka: Katja Gasser

Predstavitev raziskave večgeneracijskega prenosa travme med koroškimi Slovenci, Romi in Judi v besedilu in filmu. Nagrajeni dokumentarni film se dotika tudi zgodovine nacističnega uničevanja, vprašanj o rasizmu ter človeškem odporu.

Organizator: Mohorjeva založba, Celovec

--

MEDNARODNI LITERARNI DIALOGI 21: NEVEREND – Literarni dialogi med severom in jugom & OB/MEJE / Internationale Literaturdialoge 21: NEVEREND - Literarische Dialoge zwischen Nord und Süd & An/Grenzen

Petek, 25. november 2022

14:00 — 14:55

BUCH WIEN 2022 - Donau Lounge

Moderator: Manfred Müller

V okviru Dunajskega knjižnega sejma 2022 bodo prvič predstavljena literarna dela, ki so izšla v okviru projekta NEVEREND. Predstavljen bo tudi literarni dialog med severom in jugom ter projekt An/Borders.

Organizatorja: BMEIA in Österreichischen Gesellschaft für Literatur

--

ZABUBLJENA / Verpuppt

Petek, 25. november 2022

15:00 — 15:30

BUCH WIEN 2022 - 3sat. Lounge

Avtorica: Ana Marwan

Moderator: Ernst A. Grandits / 3sat.

Bachmannova nagrajenka 2022 bo brala svoje zmagovalno delo Krota, ki je izšlo v nemškem in slovenskem jeziku. Predstavila bo tudi odlomke iz svojega novega romana Zabubljena / Verpuppt.

Organizator: Založba Otto Müller in 3sat.

--

TO BI MORALO BITI DRUGAČE! / Es soll anders sein!

Sobota, 26. november 2022

19:00

Schauspielhaus Wien
Porzellangasse 19, 1090 Dunaj

Avtorji: Ana Marwan, Marko Dinić, Anna Baar, Mascha Dabić, Jelena Popržan

Glasba: Jelena Popržan

Moderatorka: Katja Gasser

Literarno-glasbeni večer s pogovorom o tem, kaj za avtorje pomeni, ko ustvarjajo tako v kulturni kot v jezikovni vmesnosti.

Organizatorja: MEAOISWIAMIA in TRADUKI

--

MENAŽERIJA / MENAGERIE

Nedelja, 27. november 2022

16:00 — 16:25

BUCH WIEN 2022 – Oder časopisa DER STANDARD

Avtorica: Eva Markun

Moderatorka: Irene Brickner, DER STANDARD

Tolmači: Marjeta Wakounig

PisateljicaEva Markun, zmagovalka festivala mlade literature Urška, prejemnica nagrade za prvenec in nagrade novo mesto short, se bo z nemškim prevodom nagrajene kratkoprozne zbirke Menažerija / Menageriepredstavila na enem osrednjih prizorišč avstrijskega knjižnega sejma.

Organizatorji: Založba Goga, SKICA Dunaj, finančna podpora JAK

Foto: Holger Menzel / JAK 
 

Za to posebno priložnost, na kateri se predstavlja slovenska literatura, kultura in dežela, je bilo potrebno zasnovati paviljon Slovenije, častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, ter slovensko nacionalno stojnico.
Ocenjevalna komisija je ocenila, da natečajni predlog z delovno št. 1 od ostalih odstopa po likovni izčiščenosti, preprostosti, predvsem pa tudi pri sami izvedljivosti ter gospodarnosti. Zato mu je podelila zasluženo 1. nagrado. 

Po mnenjo ocenjevalne komisije, ima izbrani predlog enostavno zasnovo, ki upošteva danosti razstavnega prostora, sledi vsebinskemu in grafičnemu izhodišču projektne naloge in sloganu »Satovje besed«. 
Predlog št. 1 je od vseh natečajnih predlogov najbolj upošteval navodila glede trajnosti in izvedbe po principih krožnega gospodarstva. S kombinacijo satovja (heksagonalne (šesterokotne) knjižne police po prerezu) in panjev (pol transparentnih volumnov) tako ustvarja pretočen in jasno berljiv prostor na šestkotni mreži ter ustvari fluidno knjižno pokrajino kot »odsev naše dežele«. Območja vsebinskih vozlišč so središča z velikimi klobuki nad policami, ki fiksirani lebdijo v prostoru. Nosijo izbrane napise predelov vsebin. Med policami umeščeni prostori za počitek in sedenje, so izvedeni s kosi pohištva, ki so jih oblikovali slovenski oblikovalci: stoli, fotelji, svetili ter mizicami. 

Več informacij o natečaju lahko najdete na spodnjih povezavah: https://zaps.si/natecaji/knjizni-sejem-frankfurt-2023/

Izid natečaja je objavljen na portalu JN: https://www.enarocanje.si/Odlocitve/Pregled.aspx?OdlocitevID=111986

Natečaj je, iz strani Javne agencije RS, vodila Bojana Čampa. 

Cilj projekta je izboljšati ugled in prepoznavnost mladinske, otroške ter druge knjižne ustvarjalnosti v zadnjih tridesetih letih: prepoznavnost slovenske kreativnosti, gospodarstva, in slovenskega turizma v mednarodnem prostoru. Kar zadeva knjižne prevode, je Slovenija v zadnjih letih postala tudi svojevrstna zgodba o uspehu. Ta ugled želimo s predstavitvami izbranih avtorjev ter programom še dodatno poglobiti. Posebna pozornost bo namenjena tudi izobraževalnemu založništvu, letos pa so že bila organizirana ključna mednarodna študijska in založniška srečanja v Frankfurtu ter kuratorska srečanja v Ljubljani. S pomočjo sredstev  Evropskega kohezijskega sklada, smo objavili več ključnih razpisov, tako za slovenske kot tuje založnike. Namen je tudi predstaviti Slovenijo kot državo, ki razume ključne kulturne in tehnično-razvojne izzive sodobnega časa ter pomena globokega branja v zaslonski dobi.

Program JAK RS na FRANKFURTER BUCHMESSE 2022 je bil sestavljen pod vodstvom Dimitrija Rupla, direktorja JAK, slovenskega kuratorja Mihe Kovača in nemškega kuratorja Mathiasa Göritza.

PROGRAM: 14. 10. 2022 – 23. 10. 2022 

MARBACH

14.10. 2022 ob 17.00

Poetry Vending Machine - Avtomat za kroglice s poezijo

Dogodek z Matthiasom Göritzom in Miljano Cunta

/ Schiller Nationalmuseum / Literaturarchiv Marbach, Schillerhöhe 8-10, 71672 Marbach am Neckar /

FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM (FRANKFURTER BUCHMESSE) in druge lokacije

Oktober 2022

20.10.2022 ob 10.00

PRESS CONFERENCE - najava logotipa, programa in nastopajočih

Govorniki: Asta Vrečko, Ministrica za kulturo

Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije za knjigo in Miha Kovač, slovenski kurator; Matthias Göritz, nemški kurator

Pogovor z avtorji: Peter Svetina, Ana Marwan, Nataša Kramberger and Erwin Köstler

Moderatorka: Katja Gasser

Tolmači: Zdenka Hafner Čelan

 / FBM - Frankfurt Pavilion, Agora /

20.10.2022 ob 10.00

Projekt Every Story Matters z zaključnim dogodkom

Govornici: Katja Stergar, Staša Guček

/ FBM - Konferenčna soba Room Illusion - Kongresni center /

20.10.2022 ob 14.00

Innovation in publishing in small markets 

Organizira: Revija Publishing Perspectives

Strokovna razprava: Benas Berantas, Lawrence Schimel, Urpu Strellman, Senja Požar o tem, kako lahko avtorji kreirajo knjižne znamke ter o odnosih med literarnimi agenti in avtorji

Moderator: Rüdiger Wischenbart

/ Publishing Perspectives Forum, Konferenčna soba Forum, Kongresni center - Hotel Maritim /

20.10.2022 ob 17.30

Für mich sind sie alle lebendig – Why translating dead, yet literarily living authors matters 

Pogovor z založniki in prevajalci: Erwinom Köstlerjem, Hansom Jürgenom Balmesom in Sebastianom Guggolzom 

/ FBM - International Translator's Stage, Hala 4.0 /

20.10.2022 ob 18.30

Slovenski sprejem

/ FBM - International Translator's Stage, Hala 4.0 /

21.10.2022 ob 17.00

Land-Wirtschaft – Debate on Environmental Issues - Razprava o okoljevarstveni problematiki

Razprava z Natašo Kramberger and Luiso Neubauer; Moderator: Doris Akrap

/ FBM - Slovenska nacionalna stojnica JAK RS, Hala 4.0, B56 /

21.10.2022 ob 17.30

Keine wie sie

Pogovor z Jelo Krečič o njenem novem romanu

Moderatorka: Katharina Strauß (Knjižni blog Lesendes Federvieh)
Tolmači: Liza Linde

Organizatorja: Mitteldeutscher Verlag in Beletrina

/ FBM - Bralna cona - Independent Publishers, Hala 3.1 /

22.10.2022 ob 10.30

Gebrauchsanweisungen für Slowenien

Predstavitev o Sloveniji  -  zajtrk z Alešem Štegrom

Moderatorka: Bettina Feldweg

/ FBM - Slovenska nacionalna stojnica JAK RS, Hala 4, B56 /

22.10.2022 ob 16.00

Die Schnittmenge der Schönheit - poezija

Predstavitev knjige Milana Dekleve, založba Edition Thanhaüser

Moderatorka: Silke Scheuermann

Tolmači: Amalija Maček

/ Literary Festival Literaturbahnhof, Haus des Buches, Braubachstrasse 16, 60311 Frankfurt /

22.10. 2022 ob 16.00

Versopolis platform - poezija

Pogovor z  Martinom Piekarjem (Nemčija), Nino Dragičević (Slovenija) in Gaio Ginevro Giorgi (Italija)

Moderator: José F. A. Oliver

/ Open Books, Haus am Dom, Domplatz 3, 60311 Frankfurt am Main /

22.10.2022 ob 19.00

Nostalgie im Roman 

Razprava o književnosti z Jelo Krečič, Ano Schnabl in Alešem Štegrom

Moderator: Andreas Unterweger

Tolmači: Amalija Maček

/ Bookfest City, Lindley Lindenberg Hotel, Lindleystraße 17, 60314 Frankfurt am Main /

23.10.2022 ob 12.00, ob 14.00 in ob 16.00

Duo / Yellow and Blue 

Koreografska parafraza 2022: Mateja Bučar, Katja Legin and Nataša Živkovič (DUM - Association of Artists / Dancers Without Answers).

Organizator in sponzor: SKICA Berlin

/ FBM - Frankfurt Pavilion, Agora /

23.10.2022 at 12.00

Warum haben die Zebras Streifen?

Likovna delavnica z ilustratorko Lilo Prap

/ Struwwelpeter Museum, Hinter dem Lämmchen 2–4, 60311 Frankfurt am Main /

23.10.2022 at 16.00

HANDOVER CEREMONY

Pogovor z Dragom Jančarjem in Manuelom Rivasom

Moderatorka: Shila Behjat

Tolmači: Amalija Maček

Glasbeni nastop: Maša But in Janez Krevel 

After HANDOVER CEREMONY EVENT- Slovenia – Spain, sprejem s predstavitvijo slovensko-španskih vin 

/ FBM - Forum 1 (Guest of Honour Pavilion) /

---

Uradna spletna stran sloveniafrankfurt2023.com projekta Frankfurt 2023, ki bo opremljena z izbranim, nagrajenim logotipom, bo na voljo tik pred razglasitvijo logotipa in programa.

--

Vljudno vabljeni! 

JAK RS 

Podrobnosti si lahko preberete v programu.

Prijave niso potrebne.

Podrobnosti si lahko preberete v programu tukaj.
Prijave niso potrebne.
 
Vabljeni!

Izhodišče je misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729), ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem:

»Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.«

Več: https://nmsb.pismen.si/

Več: NMSB 2022 

Strokovno mreženje je bilo namenjeno spodbujanju sodelovanja in predstavitve slovenske kulture v Nemčiji v času, ko bo Slovenija častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023.

Ideja in pobuda, da se slovenska kultura, poleg osrednje predstavitve knjige na knjižnem sejmu, predstavi tudi v drugih kulturnih inštitucijah je bila dobro sprejeta.

Študijskih dnevov so se udeležili trije kuratorji iz Frankfurta in trije iz Berlina, ki pokrivajo različna področja: od arheologije, etnografije, tehnike, arhitekture, sodobne umetnosti do kinematografije.

Zahvala za več kot dvajset izvedenih strokovnih sestankov gre vsem slovenskim kulturnim institucijam in kulturnim delavcem, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju. Sodelujoče kulturne institucije so bile: Muzej novejše zgodovine in Pokrajinski muzej iz Celja, Pokrajinski muzej iz Murske Sobote, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Muzej pošte in telekomunikacij iz Polhovega Gradca, Narodni muzej, Slovenski etnografski muzej, Muzej sodobne umetnosti, Moderna galerija, Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Mestni muzej, Cukrarna in Plečnikova hiša iz Ljubljane. Srečanja so potekala na sedežih kulturnih institucij.

Verjamemo, da bodo študijski dnevi prispevali k prepoznavnosti Slovenije in njene kulture v zvezi z izvedbo priprav na kulturni projekt Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023.

Slika: Udeleženci študijskega obiska na ogledu Plečnikove Ljubljane (od leve proti desni): Daniel Milnes (Museum für Gegenwart), Katja Urbanija (JAK RS), Mateja Humar Jelnikar (JAK RS), Dunya Bouchi (AEDES Arhitecture Forum, Berlin), dr. Wolfgang David (Archäologisches Museum Frankfurt), Tine Nowak (Museum für Kommunikation Frankfurt), Natascha Gikas (Deutsches Filminstitut & Filmmuseum, Frankfurt) in dr. Elisabeth Tietmeyer (Museum Europäischer Kulturen, Berlin).

FOTO: JAK RS

Na festivalu se je pridružil še 12 avtorjem iz drugih evropskih držav, ki so se srečali v Literaturhaus Schleswig-Holstein, kjer so svoje delo predstavili občinstvu ter sodelovali v številnih dogodkih in okroglih mizah.

FOTO: JAK RS

Pahorjeve knjige sem bral pred mnogimi leti, leta 2012 pa sva se nekajkrat srečala – in si tudi pisala –  ko sem bil generalni konzul Slovenije v Trstu. O Pahorjevi literaturi je mogoče reči marsikaj lepega, zame pa so bili najlepši njegovi moralni posegi v obrambo prijatelja Edvarda Kocbeka leta 1952 in 1975. Pahor je bil eden redkih zagovornikov Kocbekove knjige Strah in pogum in drzni urednik revije Zaliv, ki je objavila pesnikov intervju, kjer je spregovoril o povojnih zunajsodnih umorih političnih nasprotnikov.

Prijateljstvo med književnikoma sega v davno leto 1937, ko je Kocbek v Domu in svetu objavil Premišljevanje o Španiji, s katerim si je zaslužil obsodbo uradne Cerkve, saj je preveč ognjevito zagovarjal špansko revolucijo oz. levičarsko ureditev druge republike (1931-1939). Pahorjeva politična pot je bila skoraj vzporedna s Kocbekovo. Oba sta verjela v dobronamernost Osvobodilne fronte in sta bila razočarana, ko je podlegla politiki komunistov.

Boris Pahor je preživel marsikaj in marsikoga. Imel je izjemno priložnost govoriti, ne da bi se bal polemik ali zanikanja. Imel je zadnjo besedo.

Dr. Dimitrij Rupel

Mednarodni prevajalski seminar bo predvidoma 12 izbranim prevajalcem slovenske književnosti v tuje jezike ponudil vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske literature in možnost sodelovanja s slovenskimi prevodoslovci, avtorji, predavatelji in tujimi kolegi. Udeležencem nudimo brezplačno udeležbo na seminarju in vseh dogodkih ter aktivnostih po programu, krijemo bivanje v času seminarja, potne stroške in stroške morebitnih nujnih testiranj za COVID-19.

Več informacij, določila glede prijave in vso dokumentacijo najdete na spodnji spletni povezavi: http://dskp-drustvo.si/.../12.-mednarodni-prevajalski...

Rok za prijavo je sreda, 25. maj 2022.

Vljudno prosimo, da vabilo posredujete tudi morebitnim interesentom, ki jih še nimamo na naših adremah. 
 

vljudno vas vabimo na srečanje nemških in slovenskih založnikov, ki bo v sredo, 25. maja, ob 11. uri v Haus des Buches, Braubachstraße 16, Frankfurt.

Program bo v prvem delu obsegal predstavitev slovenske literature in mehanizmov podpore nemškim založbam, v drugem delu pa načrtujemo hitre sestanke med slovenskimi in nemškimi založniki. Program se bo predvidoma zaključil ob 16. uri.

Za dodatne informacije in potrditev udeležbe se lahko obrnete na Katjo Urbanija (katja.urbanija@jakrs.si, 01 320 28 30). Predhodna potrditev udeležbe je obvezna.

Veselimo se srečanja z vami.

Z lepimi pozdravi,

Ekipa projekta Frankfurt 2023

ŠČEPEC BRALNE KULTURE  - https://kulturnibazar.si/kultbaz_program/scepec-bralne-kulture-2/

Obiskovalci bodo seznanjeni s projekti in programi, s katerimi se ukvarjajo ustanove na področju bralne kulture.

Posebna pozornost bo posvečena tistim, ki so namenjeni šolski populaciji različnih starostnih skupin ter ponudbi za mentorje in strokovno občinstvo. V ospredju bodo tematski sklopi, ki povezujejo KUV z razvojem socialnih spretnosti, lokalnimi skupnostmi, medgeneracijskim sodelovanjem in ozaveščanjem javnosti o učinkih bralne kulture. Izbrane predstavitve se bodo osredotočale na spodbujanje otrok, mladih in tudi starejših k ustvarjalnemu učenju, branju in opismenjevanju skozi umetnost in kulturo.

VLJUDNO VABLJENI!

---

Sodelujoči: Javna agencija za knjigo RS bo predstavila projekte bralne kulture (Rastem s knjigo, Pot knjige idr.), ki vključujejo, ozaveščajo in spodbujajo medgeneracijsko ter medsebojno povezujejo udeležence vseh področij bralne kulture.

Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS bo predstavilo projekta Zlata bralka, zlati bralec (18 let – polnoletnost projekta) in Bralni nahrbtniki, za spodbujanje družinskega branja, ki uspešno širita prizadevanja za dvig bralne pismenosti posameznikov in družbe v celoti ter spodbujata prostovoljno branje v prostem času.

Slovenska sekcija IBBY bo skupaj s Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo – Mestno knjižnico Ljubljana predstavila poslanico ob 2. aprilu 2022 in bralno-spodbujevalno akcijo, ki bo Leto Ele Peroci povezala z mednarodno poslanico.

Bralno društvo Slovenije bo predstavilo vsebinske poudarke strokovnega posveta 8. septembra 2022, ki bo v letošnjem letu segel na področje vizualnega. Posvet bo hkrati začetek Nacionalnega meseca skupnega branja 2022. Mariborska knjižnica – Center za bralno pismenost bo predstavila projekte: #športajmoinberimo (nov koncept v letu 2022), ABC bralne pismenosti IV in simpozij revije Otrok in knjiga, ki ga uredništvo in knjižnica pripravljata ob jubileju (50 let). Zavod Škrateljc bo predstavil inovativno obliko povezovanja bralne kulture in doživetij v naravi, ki jih plete v že sedmih poteh Pravljično doživljajske transverzale po Sloveniji.

Program Kulturnega bazarja: https://kulturnibazar.si/kulturnibazar_program_lokacija/kulturni-bazar-v-ljubljani/?fwp_paged=2

JAK (Tjaša Urankar) in založba Pivec sta v podporo Ukrajini donirali knjigo avtorja Igorja Plohla z naslovom LEV ROGI NAJDE SREČO, ki jo je prevzela kijevska knjigarka.

Fotografije: JAK RS / Katja Stergar

V organizaciji Javne agencije za knjigo je potekalo tudi B2B srečanje mednarodnih založnikov, ki se ukvarjajo z inkluzivno literaturo. Srečanje je del EU projekta Vsaka zgodba šteje / Every Story Matters - making books more inclusive, kjer je JAK eden od partnerjev.  Na srečanju je predavanje vodila tudi Katja Stergar, ki na JAK vodi mednarodno sodelovanje.

Prestižna Andersonova nagrada (IBBY - Hans Christian Andersen Award) je šla letos v roke francoski pisateljici Marie-Aude Murail in ilustratorki Suzy Lee iz Južne Koreje. Na ožji seznam nominirancev pa je bil že drugič uvrščen tudi slovenski pisatelj in pesnik Peter Svetina. 

Vloga častne gostje knjižnega sejma Bologna 2022 je letos pripadla emiratu Sharjah iz Združenih arabskih emiratov. Arabsko literarno umetnost je predstavil preko številnih strokovnih seminarjev, delavnic, branja zgodb ter srečanj z več kot tridesetimi regionalnimi založniki, avtorji, ilustratorji ter umetniki. V svoj program je vključil tudi predstavitev ključnih 17 emiratskih avtorjev, katerih dela so že prevedena v italijanski jezik. Organizirali so tudi štiri obiske šol, kjer so izvedli delavnice za pripovedovanje zgodb in kreativno pisanje za otroke in mladino.

Nacionalna stojnica Ukrajine je bila letos prazna. 

Več zanimivih informacij o sejmu Bologna 2022 lahko najdete na spodnjih povezavah:

https://www.facebook.com/Javna-agencija-za-knjigo-RS-335295366962341/

https://www.bolognachildrensbookfair.com/en/home/878.html

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/dobitnici-andersenove-nagrade-sta-pisateljica-marie-aude-murail-in-ilustratorka-suzy-lee/616524

https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/174858302

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174859225?s=tv

Fotografije: JAK RS / Katja Stergar, Tjaša Urankar in Maruša Trobec

https://www.buchmesse.de/en/press/press-releases/2022-03-03-applications-are-open-four-international-frankfurter-buchmesse

VABLJENI K ODDAJI PRIJAV!

- 2.013 razstavljavcev iz 80 držav in približno 300 avtorjev,

- 40 nacionalnih stojnic,

- 36.000 obiskov založnikov in literarnih agentov iz 105 držav in 37.500 obiskovalcev splošne javnosti (2019 so na sejmu našteli skupaj več kot 300.000 obiskovalcev),

- 2.500 akreditiranih predstavnikov medijskih hiš iz 39 držav,

- med 19. in 24. 10. si je spletno stran buchmesse.de ogledalo 130.000 uporabnikov,

- 15.500 ogledov programa Publishing perspectives, Frankfurt Studio: Inside Publishing (iz 97 držav, samo na spletu),

- do nedelje si je digitalni program sejma v Agori ogledalo več kot 5.200 obiskovalcev širše javnosti (za nemško govorečo publiko je ARD Book Festival Stage predvajal 46 ur programa, Frankfurt Studio pa 44,5 ur),

- skupaj več kot 100 dogodkov na Blue Sofa, ARD Book Fair Stage in Education forum, na temo antirasizma, antidiskriminacije, vprašanja spolne identitete in svobode izražanja,

- Kanada je kot letošnja častna gostja, z geslom Singular Plurality – Singulier Pluriel, na sejmu gostila osem avtorjev (Michael Crummey, Michel Jean, Dany Laferrière, Catherine Mavrikakis, Paul Seesequasis, Vivek Shraya, Kim Thúy, Nancy Vo), 52 avtorjev in ilustratorjev je sodelovalo digitalno (na otvoritvenem dogodku med drugim tudi Margaret Atwood in Joséphine Bacon),

- razstava z naslovom Books of Canada je postregla s skoraj 400 naslovi avtorjev iz 165 založb,

- v sklopu sejma so ponovno zaživeli tudi dogodki v mestu, pod krovno znamko Bookfest se jih je na 20 prizoriščih zvrstilo okoli 60.

Javna agencija za knjigo RS na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu

Slovenska nacionalna stojnica je bila letos prvič postavljena v dvorani 4.0, B58 in je obsegala 100m2. Na slovenski stojnici je delovalo več slovenskih založb: Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Založba Pivec, Goga, Miš, KUD Sodobnost International in Malinc. Založba Beletrina je na sejmu nastopila z lastno stojnico. Predstavniki založb so tekom sejma opravili skupno okrog 60 sestankov s tujimi partnerji.

Direktor JAK RS, dr. Dimitrij Rupel, in sodelavke JAK  so se v okviru sejma sestali s predstavniki nemških PR agencij ARTEFAKT Kulturkonzept, Projekt2508  in Literaturtest, ter svetnico mesta Frankfurt, dr. Ino Hartwig, ki vsako leto v času knjižnega sejma vodi literarni program mesta Frankfurt – Open Books. Direktor JAK se je skupaj z državno sekretarko na Ministrstvu za kulturo RS, dr. Ignacijo Fridl Jarc, in vodjo direktorata za ustvarjalnost, Barbaro Koželj Podlogar, udeležil sestanka z direktorjem Frankfurtskega knjižnega sejma, g. Jürgenom Boosom. Na sestanku je bil direktorju sejma med drugim predstavljen predvideni slogan slovenskega gostovanja v Frankfurtu leta 2023: Satovje besed / Wort-Waben / Word Web.

Predstavnice JAK so se srečale tudi s predstavnico ene največjih svetovnih spletnih založniških platform Publishing Perspectives in s številnimi založniki iz nemškega govornega prostora, tudi tistimi, ki so se udeležili letošnjega študijskega potovanja JAK. Poleg tega so obiskale tiskovno konferenco Španije, države častne gostje prihodnje leto, primopredajo naslova Kanade Španiji in neformalno srečanje organizatorjev častnih držav iz nekdanjih in bodočih držav častnih gostij. Zgodili so se tudi sestanki z vodstvom bolonjskega knjižnega sejma, partnerji projekta Vsaka zgodba šteje, v katerega je JAK vključena od leta 2018, predstavniki leipziškega knjižnega sejma, mreže Traduki, IBBY Nemčija, mreže ENLIT, Jugendbibliothek München in IPA (International Publishers Association).

Dogodki, ki jih je v sodelovanju s partnerji (Slovenski kulturno-informacijski center Skica Berlin, Kulturnetz Frankfurt, Haus am Dom, revija Manuskripte) organizirala JAK:

     - torek, 19. 10. 2021: Globina neba - koncert Anje Zag Golob in Draga Ivanuše v Haus am Dom (Domplatz 3, Frankfurt), ki se ga je udeležilo približno 40 obiskovalcev, kar je bila polna kapaciteta dvorane. Po dogodku je sledilo druženje in pogostitev z vinom, ki ga je prispevala Skica Berlin, soorganizator večera.

     - sreda, 20. 10. 2021: Moj sosed na oblaku – pesniški večer z Miljano Cunta in Anjo Zag Golob v kavarni Yok Yok (Fahrgasse 21, Frankfurt) v sodelovanju z revijo manuskripte. Branja se je udeležilo približno dvajset obiskovalcev, ki so napolnili prizorišče.

- četrtek, 21. 10. 2021:  B2B srečanje založnikov otroške in mladinske literature, ki ga je v okviru projekta Vsaka zgodba šteje na sejmišču organiziral JAK. V okviru dogodka je bila predstavljena tudi spletna platforma Every Effort Matters, ki so jo skupaj pripravili partnerji projekta.

Foto: JAK RS

Javna agencija za knjigo je v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom Berlin 7. septembra v Berlinu organizirala srečanje slovenskih in nemških založnic in založnikov.

Srečanje je potekalo na sedežu predstavništva Evropske komisije v Nemčiji, zato je imel dogodek evropsko noto: vodja SKICE Berlin, Saša Šavel Burkart, je predstavila vodilni kulturni projekt Slovenskega predsedovanja Svetu EU 2021, platformo Europe Readr, v pogovoru z založnico Kristine Listau (Verbrecher Verlag) pa sta se predstavili dve slovenski prejemnici nagrade European Union Prize for Literature (EUPL),  Anja Mugerli (prejemnica 2021) in Nataša Kramberger (prejemnica 2010).

Sledil je strokovni del, v katerem so založnice in založniki izvedeli vse o sofinanciranju izdaj slovenskih avtorjev v nemškem jeziku ter o načrtih za leto 2023, ko bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Načrte jim je predstavil dr. Matthias Göritz, eden od dveh kuratorjev slovenskega častnega gostovanja. Dogodek se je zaključil z B2B srečanjem med slovenskimi in nemškimi založniki, na katerem so slovenski založniki predstavili najbolj zanimive in aktualne slovenske naslove, ki bi jih veljalo izdati v nemškem jeziku.

Študijsko potovanje v Sloveniji

Dan zatem, 8. septembra, se je v Ljubljani začelo letošnje študijsko potovanje nemških založnikov v Sloveniji. Udeležili so se ga predstavniki založb C. H. Beck, Berlin Verlag, Suhrkamp, literarne hiše iz Münchna, literarne revije manuskripte in drugi, ki so imeli poleg srečanja s petnajstimi slovenskimi založbami priložnost srečati tudi nekatere slovenske avtorice in avtorje ter obiskati festival Vilenica, domačijo Srečka Kosovela v Tomaju in Bled.

Udeleženci obeh dogodkov so s seboj domov odnesli številne izjemne vtise in ideje za sodelovanja v prihodnosti, predvsem pa so bili po letu odpadlih sejmov in dogodkov veseli srečanj v živo.

Slika 1: Udeleženci študijskega obiska v družbi nagrajenca Vilenice Josefa Winklerja (Avstrija), predsednika Društva slovenskih pisateljev, Dušana Merca in slovenskih prevajalcev v nemški jezik. 

Slika 2: Srečanje založnikov.

Slika 3: Obisk spominske hiše pesnika Srečka Kosovela (1904-1926) v Tomaju na Krasu.

Slika 4: Srečanje na Bledu z avtorji Mojco Kumerdej, Miho Mazzinijem in Suzano Tratnik.

Slika 5: Vilenica: Predstavitev Josefa Winklerja (Avstrija) na podelitvi v kraški jami Vilenica

Fotografije: JAK RS

Slika 6: Dr. Jörg Wojahn, predstavnik Evropske komisije v Berlinu, Saša Šavel Burkart, direktor Slovenskega kulturnega centra v Berlinu in Dr. Dimitrij Rupel, direktor JAK RS.

Slika 7: Pogovor Anje Mugerli in Nataše Kramberger s Kristine Listau iz založbe Verbrecher (Verbrecher Verlag)

Slika 8: Nemški in slovenski založniki

Slika 9: Matthias Göritz, nemški kurator pri Častna gostja 2023: Slovenija - Frankfurtski knjižni sejem, v pogovoru z Anjo Kovač, mednarodno projektno koordinatorico pri JAK RS.

Slika 10: Gabriela Babnik, nagrajenka EUPL 2013, Nataša Kramberger (nagrajenka EUPL 2010), Saša Šavel Burkart (direktorica Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Anja Mugerli (nagrajenka EUPL 2021) ter Anja Kovač (JAK RS)

Fotografije: Jože Baši

Globina neba:  koncert Anje Zag Golob in Draga Ivanuše, ki bo potekal v torek, 19. oktobra, ob 20.30 na frankfurtskem prizorišču Haus am Dom (Domplatz 3, Frankfurt) ter

Moj sosed na oblaku:  pesniški večer z Miljano Cunta in Anjo Zag Golob v sodelovanju z revijo manuskripte v sredo, 20. oktobra, ob 19.00 v klubu Yok Yok (Münchener Straße 32, Frankfurt).

V okviru EU projekta Vsaka zgodba šteje bo v četrtek, 21. oktobra, ob 15.00 na sejmišču v organizaciji JAK potekalo B2B srečanje založnikov otroške in mladinske literature. Prijave na srečanje so mogoče preko te povezave.

Na sejmu letos sodeluje tudi sedem slovenskih založnikov: Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Založba Pivec, Goga, Miš, KUD Sodobnost International, Malinc ter Beletrina.

Spomnimo: lani je sejem potekal v digitalni obliki, Javna agencija za knjigo pa je bila na sejmu kot edina država prisotna z virtualno stojnico.

Partnerji dogodkov so: Slovenski kulturno-informacijski center Skica Berlin, Kulturnetz Frankfurt, Haus am Dom, revija manuskripte in projekt Every Story Matters, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Med 8. in 11. septembrom bo v Ljubljani, na Bledu in na Krasu potekalo letošnje študijsko potovanje za tuje založnike in producente s področja literature v organizaciji Javne agencije za knjigo RS. Letos v Slovenijo prihajajo gostje iz Nemčije in Avstrije, med katerimi so:

Martin Hielscher, C. H. Beck

Kathrin Liedtke, Berlin Verlag

Jan-Philip Martin, Suhrkamp

Tanja Graf, Literaturhaus München

Andreas Unterweger, revija Manuskripte

Sophie Wielandt, ORF

Gostom se bosta pridružila še kurator programa Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu 2023, Matthias Göritz, ki v Slovenijo prihaja tudi kot gost festivala Vilenica, ter prevajalec in medkulturni posrednik Erwin Köstler.

Letošnje študijsko potovanje organiziramo v sodelovanju s festivalom Vilenica, v okviru katerega bo v sredo, 8. septembra, ob 17.00 na vrtu Lili Novy potekal pogovor z Matthiasom Göritzem. Pogovor bo moderirala Mojca Kranjc, prevajalka vseh treh njegovih doslej v slovenščini izdanih romanov, ki so izšli pri založbi Litera.

Avtorice in avtorje ter založnice in založnike vljudno vabimo na pogovor in zatem na neformalno druženje z gosti študijskega potovanja.

Foto: vrt Lili Novy (© Kaval Group)

Srečanje bo leto potekalo v znamenju slovenskega predsedovanja Svetu EU. Vodja Skice Berlin, Saša Šavel Burkart, bo na dogodku predstavila projekt Europe Readr, digitalno platformo, ki jo je zasnovalo in jo koordinira Slovensko predsedstvo Svetu EU. Od 1. julija do 31. decembra 2021 je na platformi v brezplačno branje na voljo kuriran nabor evropske literature pod naslovom »Prihodnost bivanja«. Iz vsake države članice EU sodeluje po eno delo v izhodiščnem jeziku in angleškem prevodu.

Zatem se bosta zbranim založnikom predstavili dve slovenski prejemnici evropske nagrade za književnost EUPL, ki jo podeljuje Evropska komisija. To sta prva slovenska prejemnica nagrade Nataša Kramberger, ki je nagrado prejela leta 2010 za svoj prvenec Nebesa v robidah (JSKD, 2007), ta pa je odtlej izšel v številnih prevodih po vsem svetu, in aktualna prejemnica Anja Mugerli, ki je nagrado prejela letos za zbirko kratkih zgodb Čebelja družina (Cankarjeva založba, 2020). Nemški prevod najnovejšega romana Nataše Kramberger Primerljivi hektarji (LUD Literatura, 2017) je pravkar izšel pri berlinski založbi Verbrecher Verlag v prevodu Lize Linde.

Javna agencija za knjigo bo na srečanju predstavila svoje delovanje ter spodbude za izide knjig slovenskih avtoric in avtorjev v nemškem jeziku, sledilo pa bo mreženje slovenskih in nemških založnikov. Med nemškimi gosti so tokrat:

Juliane Schindler, S. Fischer Verlag

Sarah Geißler, Matthes & Seitz

Janika Rüter, Suhrkamp

Jutta Wallrafen, Eichborn Verlag

Roxanne Dänner, Kiepenheuer & Witsch

Peter Reichenbach, Mairisch Verlag

Adrian Kasnitz, Parasitenpresse

Astrid Matthes, Edition Noack & Block

Zvečer ob 19.00 bo v ugledni literarni hiši Literaturhaus Berlin potekal pogovor s slovensko pisateljico Ano Schnabl, katere kratke zgodbe so v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa z naslovom Grün wie ich dich liebe grün lani izšle pri dunajski založbi Folio Verlag. Več o dogodku in vstopnice.

Dogodek organizirata Skica Berlin in Literaturhaus Berlin.

Na fotografiji: Ana Schnabl (© Leon Vidič), Nataša Kramberger (© Zarja Jana) in Anja Mugerli (© Matej Murič)

Ker so dejavnosti na spletnem sejmu namenjene zlasti založnikom, JAK v okviru sejma ne bo sodelovala neposredno. Pripravili pa smo več spremljevalnih dejavnosti.

V sodelovanju s Frankfurt Kids, programom Frankfurtskega knjižnega sejma, prihodnji teden pripravljamo dve spletni B2B srečanji za založnike otroške in mladinske literature.

Srečanji sledita konceptu nemških organizatorjev: 

- v četrtek, 17.06., 14.00-16.00 srečanje nemških prodajalcev & slovenskih urednikov/kupcev pravic,
- v petek, 18.06, 10.00-12.00 srečanje slovenskih prodajalcev & nemških urednikov/kupcev pravic.

Zainteresirani založniki otroške in mladinske literature se lahko še vedno prijavijo za sodelovanje, in sicer na anja.kovac@jakrs.si. Vsaka sodelujoča založba mora sodelovati na obeh srečanjih.

*** 
V tednu zatem sledita še dve predavanji, namenjeni zlasti založnikom otroške in mladinske literature, ki ju pripravljamo v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje, in sicer na temi inkluzivnosti in raznolikosti. Obe predavanji sta namenjeni svetovni javnosti, zlasti pa založnikom iz držav, vključenih v projekt (Flandrija (Belgija), Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Slovenija).

- v torek, 22. 6., od 15.00 do 16.00: E-knjige, zvočnice in dostopnost (predava Marko Hercog, tehnični urednik založbe Beletrina), predavanje bo v angleščini z možnostjo postavljanja vprašanj;

- v sredo, 23. 6., od 15.00 do 16.00: Raznolikost in vključenost: vprašajmo se o tem (predava Maria Vlachou iz portugalske organizacije Accesso Cultura), predavanje bo v angleščini.

Za sodelovanje na obeh dogodkih je potrebna predhodna prijava na spletni strani Vsaka zgodba šteje: https://www.everystorymatters.eu/o (gumb RSVP).

EU Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč, saj branje širi obzorja in krepi empatijo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, da temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje. S prvim predavanjem bomo založnike skušali opolnomočiti za izdajanje knjig, ki omogočajo boljšo dostopnost posameznikom s težavami pri branju, z drugim predavanjem pa želimo založnike ozavestiti o najrazličnejših oblikah raznolikosti in inkluzivnosti.

V času sejma bodo slovenski založniki sodelovali v spletnih platformah za prodajo in nakupe pravic, organiziranih na spletnem sejmu v Bologni, prav tako so na pobudo JAK kandidirali za nagrade BolognaRagazzi Award v več kategorijah, žal nobena izmed slovenskih knjig ni nagrajena. Slovenski založniki so kandidirali tudi za nagrado za najboljšega založnika otroške književnosti. Slovenskih založnikov ni med finalisti, zmagovalci po kategorijah pa še niso znani.

Ne glede na spletno izvedbo sejma pa je tudi letos med zanimivejšimi deli velika ilustratorska razstava. Za leto 2021 se je na razstavo prijavilo preko 3000 ilustratorjev iz 68 držav, med njimi tudi Marta Bartolj, ki se je edina uvrstila med 226 finalistov, Andreja Gregorič, Nina Hercog, Manica K. Musil, Maja Kastelic, Andreja Peklar, Tina Volarič, Lea Vučko in Ana Zavadlav. Izbranih je bilo 77 zmagovalcev, med njimi letos ni slovenskega ilustratorja.

Več o projektu Vsaka zgodba šteje, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa: https://www.everystorymatters.eu/

Več o častnem gostovanju Slovenije na bolonjskem knjižnem sejmu: https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v-bologni-2022 

Vabilo na predavanji v okviru projekta Vsaka zgodba šteje

Program tega največjega strokovnega usposabljanja iz kulturno-umetnostne vzgoje vključuje več kot štirideset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavcem in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …). Osrednja tema programa je Umetnost–znanost–tehnologija–izobraževanje: misliti prihodnost danes, posebno pozornost pa namenjamo tudi 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije.

Na brezplačno strokovno usposabljanje se prijavite z e-prijavo na spodnji povezavi. Zaradi učinkovitejše organizacije, pa tudi zaradi številčnih omejitev udeležbe na posameznih dogodkih, prijavo posredujte čim prej, najpozneje do 22. junija 2021. Izpolnjena in poslana e-prijava je vaša vstopnica na izbrane dogodke, hkrati pa vam omogoča pridobitev potrdila o udeležbi na strokovnem usposabljanju.

Prijava na brezplačno usposabljanje

Program strokovnega usposabljanja

Vabilo k sodelovanju

Kulturni bazar organizirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Foto: Nada Žgank

Institut za umetnost v javnem prostoru avstrijske dežele Štajerske in mednarodno priznani pesnik in prevajalec Matthias Göritz (* 1969) se želita navezati na te misli in poezijo preseliti v urbani prostor literarnim eksperimentom naklonjenega mesta Gradec. Matthias Göritz je zasnoval tri avtomate, v katerih so običajno na voljo otroške igračke, osvežilni bomboni ali kondomi, ter jih preoblikoval v lirske prostorske in(ter)vencije, v katerih je sedaj na voljo poezija.

Prebivalci in obiskovalci Gradca so v naslednjih šestih mesecih lepo vabljeni, da preizkusijo tri različne avtomate in preberejo pesmi, ki se skrivajo v njih. Avtomat „Osvežilne pesmi“ v četrti Joanneumsviertel v sebi skriva doslej neobjavljene, nove pesmi graških pesnic in pesnikov, avtomat na grajskem griču preseneča s pesmimi slovenskih pesnic in pesnikov v obeh jezikih, posebej „čutne“ pesmi pa vsebuje zgodovinski avtomat za kondome poleg vhoda kulturne ustanove Forum Stadtpark.

V vsakem avtomatu je 14 različnih pesmi, ki jih mimoidoči lahko pridobijo tako, da v avtomat vržejo kovanec za 50 centov. V času celotnega projekta lahko bralke in bralci sodelujejo pri nominaciji prejemnika tako imenovane nagrade „50 centov“: s spletnim glasovanjem lahko izberejo svojo najljubšo pesem iz avtomata graških pesnic in pesnikov. Trije zmagovalci ali zmagovalke te nagrade, ki jo podeljuje občinstvo, bodo razglašeni ob zaključnem dogodku projekta v ustanovi Literaturhaus v Gradcu.

Prisrčno vas vabimo na tiskovno konferenco ob 11.00 uri dne 28. maja 2021 v kavarni Cafe Aiola na grajskem griču (Schlossberg). Zbrane bosta na kratko pozdravila Elisabeth Fiedler in Matthias Göritz in predstavila projekt.

Otvoritvene prireditve:

Ob 16.00 uri vas vabimo, da si skupaj ogledamo graške avtomate poezije, kakor da bi se podali na kratko trim-stezo. Pot po Gradcu se bo začela pri Joanneumu, kjer bo ob 16.00 uri potekala otvoritev avtomata „Osvežilnih pesmi”, za katerega je pesmi napisalo 14 graških avtoric in avtorjev. Ob otvoritvi bosta brala trenutna gostujoča pisateljica Jana Radičević in Matthias Göritz.

Ob 17.00 uri se bo dogajanje nadaljevalo na vrhu grajskega griča. Avtomat “Moj sosed na oblaku“ (verz iz pesmi Edvarda Kocbeka) vsebuje 14 izbranih pesmi, ki so bile v mnogih primerih prvič prevedene v nemščino. Avtorice in avtorji pesmi so slovenske pesnice in pesniki: Miljana Cunta, Milan Dekleva, Anja Golob, Fabjan Hafner, Edvard Kocbek, Srečko Kosovel, Maruša Krese, Ana Pepelnik, Peter Semolič, Lucija Stupica, Tomaž Šalamun, Tone Škrjanc, Aleš Šteger in Uroš Zupan.

Otvoritev tega avtomata predstavlja tudi prvi dogodek v nizu prireditev, ki se bodo pod istim naslovom zvrstile do nastopa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. Matthias Göritz je projekt pesniških avtomatov v Gradcu zasnoval, še preden je bil imenovan za kuratorja slovenskega gostovanja. Brali bosta slovenska pesnica Miljana Cunta ter prevajalka in tolmačka Zdenka Hafner Čelan.

Ob 18.00 uri bomo prispeli do „Čutnih pesmi“ pri znameniti kulturni ustanovi Forum Stadtpark. 12 avtoric in avtorjev z vsega sveta se je odzvalo vabilu in napisalo ljubezenske in erotične pesmi, ki bodo na voljo v zgodovinskem avtomatu za kondome. Med njimi bo tudi pesem slovenskega pesnika Aljaža Koprivnikarja. 14 pesmi v tem erotičnem avtomatu zaokrožujejo fragmenti pesnice Sapfo in pesem Alfreda Kolleritscha. Obiskovalce bo nagovorila Heidrun Primas. Pesmi bosta brala pesnica in nekdanja gostujoča pisateljica v mestu Gradec Volha Hapeyeva ter pesnik in glavni urednik revije manuskripte Andreas Unterweger.

Po kratkem branju in otvoritvi posameznih avtomatov bo priložnost za kratke intervjuje z vsemi udeleženci.

Informacije in kontakt:

Marienplatz 1/1, 8020 Graz T +43.316.8017-9265 kioer@museum-joanneum.atwww.kioer.at

Avtorja projekta: Inštitut za umetnost v javnem prostoru avstrijske dežele Štajerske in Matthias Göritz.

Podpora: Literaturhaus Graz, Forum Stadtpark, SKICA - Slovenski kulturno-informacijski center na Dunaju ter Javna agencija za knjigo RS.

Fotografije: Universalmuseum Joanneum/J. J. Kucek

• v četrtek, 20. maja, ob 11.00, bo po zoomu (ZOOM POVEZAVA DO PRIREDITVE) in youtube kanalu potekala OSREDNJA SLOVESNOST ob 60. obletnici Bralne značke na Prevaljah,
• v soboto, 22. maja, ob 11.00, lahko na družbenih omrežjih spremljate PRVI FESTIVAL BRALNE ZNAČKE, kjer bodo sodelovali znani literarni ustvarjalci in glasbeniki in
• se z našimi literarnimi ustvarjalci srečujete na SPLETNEM FESTIVALU BRALNE ZNAČKE, ki bo tekel od ponedeljka, 24. maja, do petka, 28. maja po zoomu.

Oglejte si celoten program in preverite urnik nastopov slovenskih literarnih ustvarjalcev.

vsebinska kuratorja slovenskega nastopa na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023, dr. Amalija Maček in dr. Matthias Göritz, Vas vabita k sodelovanju pri snovanju programa. Projekt spremljata od samega začetka in ga želita nadaljevati v dosedanjem duhu povezovanja slovenskih založb in ohranjanja slovesa zanesljivih partnerjev založb in literarnih ustanov v nemškem govornem prostoru.

Sodelujete lahko založnice in založniki izvirnega slovenskega leposlovja, humanistike in otroških knjig, in sicer tako, da izpolnite priloženi obrazec, ki nam ga pošljete na naslov frankfurt2023@jakrs.si.

Več informacij najdete v pismu kuratorjev na tej povezavi.

OBRAZEC ZA ZALOŽNICE IN ZALOŽNIKE

"Na Javni agenciji za knjigo se tudi letos pridružujemo Sejmu s kavča, ker menimo, da je nakup knjige primeren način, kako podpreti domače avtorje, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in založbe, ki jim gre zasluga, da dandanes sploh še lahko beremo knjige v slovenskem jeziku. Še lepše pa je knjigo podariti, zato pripravljamo posebno akcijo obdarovanja, ki bo stekla na letošnji svetovni dan knjige. Vabljeni na Sejem s kavča!" pravi Sebastjan Eržen, v. d. direktorja JAK.

Ni samoumevno, da imamo dobre knjige. Zato jih je pomembno ne le brati, temveč tudi kupovati. Enkrat letno lahko knjige kupujemo in jih drug drugemu podarjamo – tudi kot skupnost. V sodelovanju z več kot 50 založniki, Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami ter številnimi občinami in lokalnimi partnerji z vseslovensko pobudo vabimo k podarjanju knjig ob svetovnem dnevu knjige!

Preprosto spletno nakupovanje knjig na Sejmu s kavča

Ob svetovnem dnevu knjige bo med 22. in 25. aprilom vrata za štiri dni odprlSejem s kavča (sejemskavca.si), skupna spletna knjigarna, v kateri bo več kot 50 slovenskih založnikov po ugodnih sejemskih cenah ponudilo več kot 500 skrbno izbranih knjig. Preprost nakup bo omogočala začasna sejemska spletna trgovina s skupno košarico in enotnim odpošiljanjem.

Sodelujoči založniki: Avrora AS, Beletrina, Didakta, Celjska Mohorjeva družba, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za teoretsko psihoanalizo, DZS, Emanat, Festival Borštnikovo srečanje (SNG Maribor), Forum slovanskih kultur, Hart založba, Inštitut Časopis za kritiko znanosti, Iskanja, ISPO, KUD AAC Zrakogled, KUD, Sodobnost International, Libris, LUD Literatura (& LUD Šerpa), Maska, Mestno gledališče ljubljansko / Knjižnica MGL, Miš založba, Mladika scarl Trst, Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije, Sidarta, Slovenska matica, Slovenski gledališki inštitut, Stripburger/Forum Ljubljana, Studia humanitatis, ŠKUC, UMco založba, Vida, VigeVageKnjige, Založba /*cf., Založba Chiara, Založba Družina, Založba Fakultete za upravo, Založba Goga, Založba Krtina, Založba Litera, Založba Malinc, Založba MUCK BLAŽINA, Založba Ocean, Založba Pivec , Založba Sanje, Založba Sophia, Založba UL Pedagoške fakultete, Založba V.B.Z., Založba Zala, Založba ZRC, Založništvo tržaškega tiska, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 

Sejem prek spleta v vse slovenske vasi

Razmere trenutno še ne dovoljujejo sejmov v živo; začasni spletni sejem pa zato omogoča nakup raznolikega izbora knjig v vseh slovenskih mestih in vaseh – tudi tistih brez knjigarn.
Če bo le mogoče, bo sejem knjig v Ljubljani zaživel tudi v živo, o čemer bomo obveščali naknadno.

Javna agencija za knjigo RS bo vsem štirim predsednikom ter vladnim ministrom ob svetovnem dnevu knjige in vseslovenski pobudi podarila knjige domačih avtoric in avtorjev. 

Z obveščanjem javnosti se pobudi pridružujejo slovenske splošne knjižnice, z nagovori županov in županij ter povabilom k podarjanju knjig pa tudi številne slovenske občine.

Sejemsko vzdušje
Sejemski stik: Sejemske telefonske številke sodelujočih založnikov bodo vsak dan med 12.00 in 17.00 na voljo za svetovanja pri nakupu knjig, vprašanja, morebitne predloge in klepet v živo. Klepet bo mogoč tudi v spletni trgovini.  

Podpisovanje in zavijanje knjig: Posebno pozornost bomo posvetili tudi zavijanju knjig in zapisovanju posvetil.

Osebni prevzemi: Sejem bo v Ljubljani vse sejemske dni vabil tudi k osebnemu prevzemu knjig. Urnik za osebne prevzeme na Vodnikovi domačiji Šiška:
ČET–NED (12.00–17.00)

Dostava s kolesi + Wolt: V nedeljo bomo knjige po Ljubljani dostavljali tudi s kolesi. Manjši izbor 30 sejemskih knjig bo v sejemskih dneh na voljo tudi prek Wolta.

Začetki Sejma s kavča

Sejem s kavča kot vseslovenski poziv k podarjanju knjig ob svetovnem dnevu knjige poteka na pobudo in v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi založniki, Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami ter partnerskimi organizacijami in občinami po Sloveniji. 

Zgodba Sejma s kavča ima svoj začetek v lanskem letu, ko je pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature ob svetovnem dnevu knjige na pobudo in v sodelovanju z 62 založniki ter JAK praktično čez noč v podporo knjižnim ustvarjalcem organizirala prvi slovenski knjižni sejem na spletu. Obisk in podpora ustvarjalcem knjig sta bila izjemna; tudi zaradi velike medijske podpore. Ob koncu karantene smo v pisarni mesta literature uspešno zgodbo nadaljevali z organizacijo treh Sejmov na zraku, ki so potekali v živo.
Leto dni pozneje se še bolj povezani in z zavedanjem, kako pomembni so skupni nastopi, vračamo in z vseslovensko pobudo vabimo k podarjanju knjig ob svetovnem dnevu knjige!

10 razlogov za obisk Sejma s kavča

1. Podarim – razveselim
2. Vključim se v vseslovensko akcijo podarjanja knjig
3. Podprem nastanek dobrih knjig v slovenščini
4. Na enem mestu dobim pregled nad izbrano ponudbo več kot 50 založnikov
5. Sejemske telefonske številke mi omogočijo neposreden stik z založniki
6. Preprost spletni nakup opravim na enem mestu in ob katerikoli uri
7. Kupljeno knjigo podarim skupaj z zapisom posvetila po izbiri
8. Kupljeno knjižno darilo prejmem lično zavito in hitro odposlano 
9. Kupljene knjige lahko v Ljubljani hitro prevzamem ali mi jih dostavijo s kolesom
10. S kupljeno knjigo dobim dobro družbo
    
     

Vsak dan je dan za knjigo. 

Podarimo si jih ob svetovnem dnevu knjige!

sejemskavca.si

#sejemskavca
#podariknjigo

*

Organizacija: pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Partnerja: Javna agencija za knjigo RS in Društvo slovenskih pisateljev

Medijski partner: Mladina
Ilustracija in oblikovanje: Nenad Cizl (Trampolin)

Izjave nekaterih sodelujočih založnic in založnikov

Če me vprašate, kaj po letu pandemije pri založbi najbolj pogrešamo: sejme. Živ stik z bralkami in bralci, zavzeto študiranje ARSO napovedi, a bo deževalo, če bo, kdaj bo in koliko, predvsem pa druženje s publiko in kolegicami, kolegi na luftu ob štantu s knjigami. Za založbo je to eden od temeljnih smislov obstoja. Časi za založništvo so zmerno do kar pretežno zagamani, zato tudi, če sejma aprila v živo še ne bo: vsaka prodana knjiga šteje. Brat in mislit pa je ta čas verjetno še bolj nujno kot sicer.
- Anja Zag Golob, VigeVageKnjige

Svetovni dan knjige, umeščen pred prvomajske praznike, je pri nas v zadnjih letih postal pravi praznik knjige, obenem pa je tudi prijazen opomnik za kupce knjig v stilu: Ali sem si letos že kupil kako knjigo? Sem že pregledal, kaj vse je knjižnega izšlo v zadnjem času? Zato svetovni dan knjige z vsemi spremljajočimi knjižnimi dogodki pomeni knjižni prelom z zimo in zgodnjo pomladjo, saj spodbuja bralce in kupce knjig, da razmislijo, katerim knjižnim novitetam se bodo prepustili v predpoletnem času. Če svetovnega dneva knjige ne bi bilo, bi si ga bilo treba izmisliti.
- Samo Rugelj, založba UMco

Čeprav se je naš način življenja precej spremenil – v preteklem letu smo se odpovedali literarnim druženjem in tiskovnim konferencam, gostovanjem avtorjev, obiskom po šolah, sejmoma v Bologni in Frankfurtu … –, so naše knjige izhajale, kot je bilo načrtovano. Koronavirus je nekaj stvari res postavil na glavo in v nov kontekst je postavil tudi knjigo. Po odzivu, ki smo ga bili deležni na naši založbi v zadnjem letu, se ta nikakor ni znašla na dnu lestvice. Še več, upamo si trditi, da je knjiga pridobila pomen in da ozaveščeni starši (in teh je vse več) to ljubezen vztrajno prenašajo. Kajti branje zmanjšuje stres, pa tudi našo zasičenost z zasloni. Dokler bomo skupaj razvijali in podpirali kulturo, ne le knjige, tudi drugo umetnost, bo ta lahko preživela in našla nove poti, trenutno virtualne. Zato vabljeni na Sejem s kavča, izbira bo pestra!
- Jana Bauer, KUD Sodobnost International

Zdi se, da za svetovni dan knjige ni primernejše oznake, kot je cf. - okrajšava za »confer«, primerjaj. Skorajda ni besedila, ki je ne bi vsebovalo. Cf. je tihi šepetalec, ki se v knjigah pojavi na dnu strani, pod črto, v vrinjenem prostoru, vselej na voljo vsakomur, ki želi prisluhniti. Pri Založbi /*cf. si prizadevamo, da bi bralke in bralce vodili od enega besedila k drugemu, od ene knjige k drugi, iz ene besedilne pokrajine v nova knjižna obzorja. Naše bralne niti se tkejo med spomini na pretekla branja; iz pozabe priklicujejo drug(ačn)e stavke in besede. Vabimo vas h knjigam z oznako cf. na dnu strani. Popeljale vas bo k novim knjigam, k neznanim besedam in odprle doslej neznane strani.
- Amelia Kraigher, Založba /*cf.

Izjave avtoric in avtorjev

Komur podariš knjigo, mu za najmanj denarja podariš največ: vse svetove, dežele in ljudi, ki so stisnjeni med platnice.
- Agata Tomažič

Če še zlasti v zadnjih časih drži, kar je Sartre zapisal, namreč, da so "pekel ljudje okoli nas" - potem so knjige prav gotovo naša nebesa, knjižni sejem pa nič manj kot paradiž.
- Mirt Komel

Knjiga ni zgolj stvar, ki bi plemenitila življenje. To ni dodatek, razvedrilo in tudi luksuz ne. Knjige so eden od pogojev, da lahko življenje začutimo globlje. Vedno ko podarim knjigo, sem vznemirjen, kakor da bi podarjal delček svojega življenja drugemu.
- Kozma Ahačič

Kako prepoznati idealnega moškega. Test št. 7, branje: Opazujte moškega, ko bere knjigo. 1. Nežno boža hrbet knjige
2. Odpira knjigo počasi, s prsti gre čez vrstice
3. Pogosto postavi prste na svoje ustnice
4. Občasno položi knjigo na prsi, vzdihuje in gleda v nebo
5. Zaspi s knjigo v naročju
Če izpolnjuje vse navedene gibe, je idealen moški.
- Svetlana Slapšak

Branje knjige vzame čas; zapolni ga in izpopolni ter ga nazadnje vrne. Bralec nikoli ne išče izgubljenega časa, ker mu ga branje nenehno zapolnjuje, izpopolnjuje ter vrača. Vsaka podarjena knjiga je zato vabilo v skrivnost izpopolnjevanja časa, kolikor nam ga je življenje pač odmerilo. Precej imenitneje od šopka ali buteljke, bi rekel.
- Janko Petrovec

Rousseau je svobodo razumel kot izraz občutkov in čustev, s katerimi posameznik izraža svoj notranji jaz. Fukuyama opozarja, da večina ljudi ne premore neskončnih globin povsem lastne individualnosti. Odločitev, da bomo praznino zapolnili, je svobodna. Odločitev, da to storimo s pomočjo knjige, pa modra. Če …
- Andrej Stopar

Izjave organizatorjev

Naravnost fantastično bo, ko bo svetovni dan knjige spet postal praznik množičnega kupovanja in podarjanja knjig. Ko smo pred leti na ta dan obiskali Barcelono in tam (čisto zares z na stežaj odprtimi usti) opazovali gruče prijateljev, sodelavcev, družin, ki na praznik Sant Jordi množično drejo na ulice, da bi se tam družili ob podarjanju knjig, in ko smo opazovali mesto, spremenjeno v mega ulično knjigarno ter ob tem slišali, kako pomemben je ta praznik za tamkajšnji knjižni trg, se je moj pogled spremenil.
In zdaj smo pred vrati vseslovenske pobude podarjanja knjig, z ogromno dobre volje in podpore z vseh strani - od navdušenih založnikov do županov, ki že pišejo svoje nagovore in se pridružujejo akciji, in oblikuje se povezana skupnost, ki verjame v pomembnost sodelovanja in skupnega nastopanja in že to je ogromno! Če zaploskate in pridete še vi ter sebi ali drugim kupite in podarite knjigo, se bo vse skupaj spremenilo v veliko fantastično zabavo, praznik, s katerim se bomo poklonili vsem izjemnim ustvarjalcem knjig, in jih, kar je v tem času še posebej pomembno, po svojih močeh tudi podprli.
Letos vabimo na splet, enkrat, nekoč, pa se bo vseslovensko praznovanje spet preselilo na ulice in trge.
- Tina Popovič, vodja pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature

Branje je dvojni užitek. Najprej je čas zase – priložnost za potovanje po novih svetovih in mirno refleksijo, ki spodbuja rast. Toda branje je tudi druženje – izhodišče za dialog in primerjanje vtisov o bralnih dogodivščinah. Če kupimo knjigo in jo komu podarimo, ga s tem povabimo v intimni prostor skupnega doživljanja nečesa novega in dragocenega. Svetovni dan knjige nas spominja, da nas knjige trajno povezujejo. Komu boste letos podarili knjigo?
- Andrej Hočevar, urednik in sodelavec pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature

Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo, našim uporabnikom pa želimo vesel Prešernov dan!

Več o Prešernovih nagradah 2021.

V njej vas med drugim sprašujemo po vaših izkušnjah z našimi mednarodnimi aktivnostmi ter predlogih, željah in komentarjih v zvezi s častnima gostovanjema v Frankfurtu in Bologni.

Za vaš čas se vam vnaprej zahvaljujemo!

Foto: Getty Images/iStockphoto

Organizatorji ob tem še dodajajo, da so sodelujočim na voljo številne finančne podpore ter prevajalske rezidence pod okriljem organizacije The Canada Council for the Arts:

https://canadacouncil.ca/funding/grants/arts-abroad/translation

https://canadacouncil.ca/funding/grants/arts-abroad/residencies

Vsi zainteresirani pišite na anja.kovac@jakrs.si. Več informacij in vsa nadaljnja navodila boste nato prejeli neposredno od organizatorjev.

Več informacij sledi.

Seminarja se bo letos udeležilo 21 prevajalk in prevajalcev iz 17 držav, kar je največje število udeležencev doslej, in sicer: Damian Ahlin (Argentina), Ivanka Apostolova Baskar (Severna Makedonija), Viktorija Blažeska (Severna Makedonija/Nemčija), Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Olena Dzjuba-Pogrebnjak (Ukrajina), María Florencia Ferre (Argentina), Florence Gacoin-Marks (Francija/Slovenija), Māra Gredzena (Latvija), Olivia Hellewell (Velika Britanija), David Heredero Zorzo (Španija/Slovenija), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva/Avstrija), Ksenija Komarova (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Jarina Liubuska (Ukrajina), Lydia Nagel (Nemčija), Patrizia Raveggi (Italija/Slovenija), Kristina Helena Reardon (ZDA), Jens Sakelšek (Avstrija), Lucia Gaja Scuteri (Italija/Irska) in Alena Šamonilová (Češka).

Cilj seminarja je povečanje števila knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Na prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Barbare Pregelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Ki jo je megla prineslaFerija Lainščka in Ivana pred morjem Veronike Simoniti ter iz knjige za otroke Kdo je danes glavni Nataše Konc Lorenzutti, ki jo je ilustrirala Tanja Komadina. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda. 

Ob delavnicah bodo seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov o sodobni slovenski književnosti za odrasle in mladino, založništvu in promociji slovenske literature. Letos bodo kot predavatelji sodelovali dr. Andrej Blatnik, pisatelj, esejist in predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, s predavanjem »Spremembe slovenske knjižne pokrajine«, dr. Alojzija Zupan Sosič, slovenistka in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, s predavanjem »Sodobni slovenski roman«, in dr. Dragica Haramija, predavateljica na Univerzi v Mariboru in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti, s predavanjem »Sodobna slovenska mladinska književnost«. Renata Zamida, strokovnjakinja na področju promocije slovenske književnosti v tujini, pa bo izvedla delavnico priprave prevodnega predloga (t. i. Book Proposal) in sodelujočim predstavila mehanizme in možnosti (so)financiranja leposlovja, prevodov in prevajalcev slovenske književnosti. Udeleženci pa si bodo lahko ogledali tudi nekatere slovenske filme.

Posneli so tudi tri literarne dogodke z izbranimi avtorji, ki bodo dosegljivi na spletnih kanalih Društva slovenskih književnih prevajalcev, poFacebooku in Youtubu. V sredo, 9. decembra 2020,ob 20. uri vabimo na ogled pogovora literarnega kritika, prevajalca in publicista Igorja Divjaka s pisateljem in aktualnim Prešernovim nagrajencem Ferijem Lainščkom. V četrtek, 10. decembra 2020, ob 20. uri bomo predvajali posnetek pogovora urednice, literarne kritičarke in avtorice Gaje Kos s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti. V petek, 11. decembra 2020, ob 20. uri pa si oglejte še pogovor urednika, avtorja in literarnega kritika Aljoše Harlamova s pisateljico Veroniko Simoniti.    

Dogodek je del projekta Mednarodni prevajalski seminarji za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Na naslovu www.knjiznisejem.si bo izhodišče, srečevališče in presečišče spletnih dogodkov ter virtualni prostor za nakupovanje knjig večine slovenskih založb. Vhod v e-cono bo s spletne strani sejma http://www.knjiznisejem.si/, zavihek e-sejem bo odprl dve možnosti: pregledovanje virtualnega kataloga sodelujočih skoraj sto založb in njihovih programov, z možnostjo nakupa knjig, ter obisk različnih spremljevalnih dogodkov, pogovorov, nastopov, panelov, podelitev nagrad, prenosov v živo … na spletni strani in posebnem YouTube kanalu, vse dni sejma.

Narazen, a vendarle skupaj je osnovno vodilo letošnjega tako drugačnega, posebnega sejma. Še nikoli v 48-letni sejemski zgodovini ni bilo tako. Kako uspešen bo, bodo odločili obiskovalci spletnega sejma sami. Tudi letos velja slogan: Vstopnine ni, kupite knjigo več!

Javna agencija za knjigo kot letošnja partnerica prvega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je omogočila brezplačno sodelovanje z osnovnim paketom za vse razstavljavce-založnike.

JAK je neposredno z organizatorjem (GZS) sklenila dogovor, ki vsem prijavljenim razstavljavcem omogoča brezplačno sodelovanje v okviru osnovnega paketa. V kolikor bodo razstavljavci izbrali srednji ali veliki paket, jim bo organizator zaračunal le razliko do celotne cene paketa.

Prijava/registracija je možna TUKAJ, več o pogojih sodelovanja pa si lahko preberete na spletni strani sejma.

Na virtualni stojnici bo mogoče obiskati razstavni prostor po vzoru fizične slovenske stojnice, ki jo je za JAK leta 2017 zasnovala arhitektka in pesnica Lucija Stupica. V razstavnem prostoru si bodo obiskovalci lahko ogledali najnovejšo knjižno produkcijo (100 knjižnih naslovov z informacijami v angleškem jeziku), videa, ki sta nastala v produkciji JAK: Umetnost v času krize (2020) ter Pet slovenskih avtoric (2019), in pobrskali po katalogih slovenskih založb, informacije pa bodo obiskovalcem posredovali virtualni informatorji z JAK ter s Slovenske turistične organizacije. V virtualnih prostorih za sestanke bodo svoje poslovne partnerje (v obliki avatarjev) srečevale založbe Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Založba Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš in Založništvo tržaškega tiska, prostor pa bomo namenili tudi mreži Traduki, ki podpira prevajanje med jeziki Jugovzhodne Evrope in nemščino in s katero se bomo prihodnje leto skupaj predstavili na Leipziškem knjižnem sejmu pod sloganom »Common Ground«.

Na stojnici bomo organizirali virtualne dogodke:

• v sredo, 14. 10. ob 12.00 pripravljamo otvoritev stojnice z nagovorom direktorice JAK, Renate Zamida
• v petek, 16. 10., bo v konferenčni sobi med 9.00 in 12.00 potekala delavnica prodaje avtorskih pravic s Stephanie Barrouillet (S. B Rights Agency). Delavnica je namenjena založnikom, avtorjem ter agentom in je dostopna po predhodni prijavi na anja.kovac@jakrs.si do četrtka, 15. 10.

Za serijo Market Insights smo pripravili enourni video prispevek o slovenskem knjižnem trgu, ki bo od četrtka, 8. 10., dalje dostopen na tej povezavi (video je v angleškem jeziku).

Za spletni festival Bookfest digital smo pripravili dva video prispevka, ki bosta na sporedu v soboto, 17. 10. ob 15:40 in 15:50 natej povezavi:

Art in Crisis / Umetnost v krizi (11 min): kratki film v produkciji JAK z Alenko Zupančič, Aljozom Ihanom, Mojco Kumerdej, Mojco Širok in Jasminom B. Frelihom (film je v slovenščini z angleškimi podnapisi)

Ana Roš: The Chef and the Cook (7 min): kratki video o chefinji Ani Roš ob izidu njene prve monografije Sun and Rain pri založbi Phaidon (v sodelovanju z Adventure Slovenia in Matador Originals, video je v angleškem jeziku)

Vsemu navkljub pa nas čaka tudi en dogodek v živo, ki ga pripravljamo v sodelovanju z založbo AvivA ob izidu tretje knjige Alme M. Karlin pri tej založbi, Urok južnega morja (Im Banne der Südsee). Pogovor med založnico Britto Jürgs in avtorico spremne besede h knjigi, Amalijo Maček, bo potekal hibridno (obe bosta sodelovali preko spleta, medtem ko bo publika fizično prisotna), v petek, 16. 10. od 19.30 dalje v hotelu in kongresnem centru Roomers v Frankfurtu.

Vabljeni, da izkoristite priložnost in nas obiščete na slovenski stojnici, tudi če običajno na Frankfurtski knjižni sejem ne potujete!

Več informacij:

E: anja.kovac@jakrs.si

T: 01 230 05 75

Partnerji projekta: Frankfurtski knjižni sejem, Veleposlaništvo RS Berlin, Slovenska turistična organizacija in založba AvivA

*Obiskovalci za dostop potrebujejo dostop do interneta. Virtualna stojnica najbolje deluje na brskalnikih Chrome in Firefox na osebnem ali prenosnem računalniku.

Termini dogodkov #športajmo in berimo:

17. september 2020, ob 12:40 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper na lokaciji Univerze na Primorskem, Fakulteta za Humanistične Študije Koper. Gostje: Rajmond Debevc, Matej Znideršič in Špela Ponomarenko Janić.

24. september 2020, ob 10:00 (za dogovorjene skupine): Mariborska knjižnica na lokaciji Lutkovnega gledališča Maribor. Gostje: Filip Flisar, Tina Šutej in Aleš Zemljič.

30. september 2020, ob 11:00 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Kranj - na lokaciji Mestne knjižnice Kranj. Gostje: Sara Isaković, Robert Kranjec, Tjaša Ristić.

Vodilo programa je povezati mlade in vrhunske športnike ob pogovoru o branju in knjigi. Mladim športnikom želimo s tem programom predstaviti, kako lahko s pomočjo znanja iz knjig in branja kot tehniko treniranja možganov napredujejo tudi kot športniki. S tem programom želimo vplivati na njihov odnos do branja ter širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v njihovem osebnem in športnem življenju.

Izbor dobrih, zelo dobrih in odličnih otroških in mladinskih knjig ter izbor strokovne literature na temo športa in gibanja ...

Evropski teden športa - 23. - 30. 9. 2020

Nacionalni mesec skupnega branja - 8. 9. - 11. 10. 2020

Dan slovenskega športa - 23. 9. 2020
 

Strokovno usposabljanje je namenjeno:
● strokovnim delavcem/-kam iz vzgoje in izobraževanja:
● vrtcev, osnovnih in srednjih šol,
● osnovnih šol s prilagojenim programom ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov/-ic s
posebnimi potrebami,
● glasbenih šol, dijaških domov, ljudskih univerz,
● Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center RS, Center šolskih in obšolskih
dejavnosti, CMEPIUS …;
● strokovnim delavcem/-kam iz kulture in kulturnim ustvarjalcem;
● strokovnim delavcem/-kam širše strokovne javnosti, ki lahko pri svojem delu vključujete kulturnovzgojne
vsebine (npr. zdravje, okolje in prostor, gastronomijo, šport …);
● načrtovalcem/-kam politik in strokovnim delavcem/-kam na pristojnih ministrstvih in državnih ustanovah, ki
v različnih resorjih skrbite za programe in projekte za otroke in mladino;
● načrtovalcem/-kam politik in strokovnim delavcem/-kam v občinah in lokalnih skupnostih, ki skrbite za
kulturo in izobraževanje oz. družbene dejavnosti;
● strokovnim delavcem/-kam in študentom/-kam različnih fakultet in akademij;
● staršem in drugim družinskim članom ter vsem, ki želite otrokom in mladim približati kakovostne kulturne
vsebine, jim zagotoviti ustvarjalno preživljanje prostega časa ali pa skrbite za kakovostno družinsko kulturno
pismenost;
● vsem, ki vas zanimata kultura in kulturno-umetnostna vzgoja.

Prijave zbirajo do vključno 2. oktobra na tej povezavi.

Celoten program Kulturnega bazarja si lahko ogledate tukaj.

JAK bo sodelovala na dogodku Ščepec bralne kulture ob 12.00 v Štihovi dvorani. Vabljeni!

Posvet, ki so ga organizirali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Andragoški center Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, je bil namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. V dopoldanskem delu so potekala predavanja in okrogle mize/pogovori na temo branja, bralne pismenosti, razvoja bralne kulture, aktivne vloge mladih, medpredmetnega povezovanja, družinske pismenosti, pomenu branja za gospodarstvo ipd. Popoldanski del pa je bil namenjen predstavitvam projektov, dobrih praks ter podpornega okolja.

Glavni namen organizatorjev posveta je bil povezati pomembnejše ustanove in posameznike, ki dvigajo zavedanje o knjigi kot vrednoti ter na najrazličnejše načine motivirajo za branje, hkrati pa spodbuditi zavedanje o pomenu branja na vseh področjih življenja (zdravje, družina, gospodarstvo …) tudi v splošni javnosti.

Na uvodnem, plenarnem delu so svoje misli o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture strnili mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Mednarodni dan pismenosti, ki ga obeležujemo vsako leto 8. septembra, je hkrati tudi uradni začetek Nacionalnega meseca skupnega branja '20 (NMSB 2020), in bo trajal vse do 11. oktobra (do zaključka Tedna otroka®). Pobudniki in organizatorji projekta so Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, povezani v nacionalno mrežo za bralno kulturo in bralno pismenost, katere nosilec je Andragoški center Slovenije. Člani nacionalne mreže so si za cilj zadali dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost vseh prebivalcev v Sloveniji, slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu. Naša želja je, ne samo, da bi brale vse generacije, temveč, da bi si ljudje knjige lahko izposojali in jih kupovali, da bi bila dostop do elektronskih poti za nakup knjige in možnost elektronske izposoje bralnih gradiv zagotovljena vsem, lastne domače knjižnice pa resničnost vseh.

Kako pomembna je dostopnost do bralnih gradiv, smo se zavedeli šele v času, ko so bile knjižnice in knjigarne zaprte. Zato letos posebej poudarjamo prav pomen domače knjižnice, ki ima velik vpliv na bralno pismenost in vzgojo bralcev za vse življenje. Opozarjali pa bomo tudi na številne možnosti dostopa do različnih bralnih gradiv v elektronski obliki, ki jih ponuja mreža splošnih knjižnic, ter na možnosti e-nakupa knjig, ki je na voljo prek spletnih strani založb in knjigarn.

Letošnji NMSB se je povezal tudi z najvidnejšo kampanjo na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji – Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) in na nov način povezal promocijo vseživljenjskega učenja z nacionalno kampanjo branja za vse generacije.

Zanimivi projekti in dogodki, ki jih pripravljamo po vsej Sloveniji, so objavljeni na spletni strani https://nmsb.pismen.si/. Spletni dogodkovnik se sproti dopolnjuje in je zasnovan tako, da uporabnikom omogoča iskanje po različnih kriterijih (času, kraju, ciljni skupini …). Vanj bodo vključeni z branjem in knjigami povezani dogodki – ne samo »v živo«, temveč tudi tisti v spletnih učilnicah, pogovori/druženja prek spleta, virtualni knjižni sejmi, prodajne akcije v spletnih knjigarnah in še in še – da bi dobili kar se da živahno in popolno sliko bralnega dogajanja po vsem slovenskem prostoru. Trenutno je vanj vpisanih že preko 220 dogodkov po vsej Sloveniji. Vse organizatorje realnih in virtualnih dogodkov, povezanih  z branjem, vabimo, da svoje prireditve vpisujejo v dogodkovnik tudi še po koncu NMSB 2020, saj lahko tam na enem mestu spremljamo, kako bogata je naša javna bralna kultura, kar nedvomno vabi tudi k branju v družinskem krogu, v zaključenih skupinah, branju posameznikov, ustvarjanju domačih knjižnic … skratka k bogatenju te kulture.

Vizualno podobo NMSB 2020 jeprispevala Javna agencija za knjigo RS iz projekta Radi beremo. Tako nas z letošnjih plakatov in drugih tiskovin gledata podobi vrhunskih slovenskih ilustratorjev Marjana Mančka in Matjaža Schmidta.

Projekt podpirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Zavod RS za šolstvo in Andragoški center Slovenije.

Celotno sporočilo za medije je na voljo tukaj.

Nagovor direktorice Javne agencije za knjigo, Renate Zamida, lahko preberete tukaj.

Za več informacij:
Alenka Štrukelj
Strokovna sodelavka projekta NMSB 2020
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS
Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
T: 040 478 009
E: beremo.skupaj.nmsb@gmail.com 

Posvet, ki ga organiziramo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Andragoški center Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, je namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. Pri pripravi in izvedbi posveta sodelujejo vsi pomembni deležniki na področju bralne pismenosti in kulture, ki so združeni v nacionalni mreži za bralno pismenost, katere nosilec je Andragoški center Slovenije.

Celoten program posveta si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu NMSB 2020 na spletni strani https://nmsb.pismen.si/.

Za več informacij:

Alenka Štrukelj

Strokovna sodelavka projekta NMSB 2020

Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS

Dimičeva 9, 1000 Ljubljana

T: 040 478 009

E: beremo.skupaj.nmsb@gmail.com

Obiskovalci sobotne prireditve Knjiga zbližuje si bodo tako lahko ogledali muzejsko Knjižnico v paviljonu, se udeležili vodenega ogleda Bistre ter delavnice za otroke in odrasle. 

Za obiskovalce bosta na tiskarskem oddelku med 15.00 in 18.00 na ogled dva prikaza: 
-    tiskanje na tiskarski stroj “Tiegl” in stavljenje črk,  
-    za mlajše otroke pa bo v muzejskem parku potekala delavnica ”Odtisni plakatno črko”. 

Ob 15.00, 16.00 in 17.00 obiskovalce vabimo na umetnostno-zgodovinsko vodstvo. Na vodenem ogledu si bomo ogledali glavne arhitekturne in umetnostne znamenitosti Bistre, ki opozarjajo, da je bila nekoč namenjena samostanu. Spoznali boste utrinke iz njene zgodovine, polne vzponov in padcev. Spregovorili bomo tudi o menihih, ki so na tem mestu prepisovali knjige, in samostanski knjižnici.

Pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice. Program bo prilagojen poostrenim higienskim ukrepom. V zaprtih prostorih so obvezne maske.
 

Ministrstvo bo sofinanciralo finančni prispevek tudi za tiste projekte, ki so se začeli izvajati po objavi Javnega poziva za leto 2019 za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, izbranih na razpisih sofinanciranih iz proračuna Evropske unije ali Urada za finančni mehanizem, Evropskega združenja za prosto trgovino – EFTA (Uradni list RS, št. 26/19 z dne 26. 4. 2019) in se zaključijo najkasneje do objave tega javnega poziva.

Rok za prijavo: 17. avgust 2020

Vse informacije, besedilo razpisa in obrazci so objavljeni na tej povezavi.

Besedilo vabila:

Vabljeni na 2. nemško-slovensko prevajalsko delavnico, ki bo tokrat potekala v literarni hiši Literaturhaus v Salzburgu. Prijavijo se lahko prevajalci_ke iz nemščine v slovenščino ter iz slovenščine v nemščino. Po uspešno izvedeni 1. delavnici v ustanovi LCB leta 2016, ko smo se posvetili predvsem mlajšim prevajalcem, je 2. delavnica namenjena predvsem tistim prevajalcem_kam iz nemškega v slovenski jezik in vice-versa, ki že imajo pogodbo z založbo, ki bo njihov prevod objavila. Prednost bodo imeli prevodi avtorjev_ic, ki bodo pomembno prispevali k predstavitvi Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022. Delavnica se bo 24. 9. sklenila s slovenskim kulturnim večerom.

V primeru drugega vala covid-19 si organizatorji pridržujejo pravico, da delavnico izvedejo v spletnem okolju.

Delavnico vodita: Amalija Maček in Erwin Köstler

Udeležba: 8 prevajalcev ali prevajalk, 4 iz nemščine v slovenščino, 4 iz slovenščine v nemščino

Kraj: Literaturhaus Salzburg, Strubergasse 23, 5020 Salzburg

Čas: 21. do 25. september 2020 (prihod 21. 9. dopoldan, odhod 25. 9.)

Stroški: Brezplačna udeležba. Hotelska nastanitev in kosila so vključena. Potni stroški bodo vsaj deloma povrnjeni.

Prijava naj vsebuje:

• kratek življenjepis in bibliografijo v nemščini ali slovenščini
• 3 - 5 strani (1800 znakov s presledki) prevoda, ki je še v delu, z dvojim razmakom in oštevilčenimi vrsticami (ob levem robu)
• skenirano kopijo prevedenega odlomka v izvirniku
• kopijo pogodbe z založbo

Popoldne prijave sprejema Društvo slovenskih književnih prevajalcev do 15. julija 2020 na naslov: dskp@dskp-drustvo.si. Informacije o izboru bodo znane do 25. julija 2020.

Tritedenska kampanja, ki je trajala med 11. 5. 2020 in 1. 6. 2020, je vsebovala tiskovine in plakate, TV oglase in video vsebine (produkcijska hiša Fixmedia), digitalno kampanjo in medijska sodelovanja ter sodelovanje na Sejmu na zraku, izvajala pa se je pod sloganom Knjigarne so spet popularne! In ključnikom #vrnitevnapisanih.

Kampanji se je 13. 6. 2020 priključila tudi tematska številka revije Bukla, ki je bila kot katalog novih knjižnih izdaj in bralnih priporočil knjigarjev v nakladi 65.000 izvodov pridana časopisom Delo, Večer in Primorske novice.

Za celostno grafično podobo kampanje je zaslužen ilustrator in grafični oblikovalec Nenad Cizl, za ilustrirane plakate in posamične ilustracije pa ilustrator in stripar Izar Lunaček.

Celotno poročilo o kampanji lahko preberete tukaj.

Kampanji se je v soboto, 13. 6. 2020 priključila tudi tematska številka revije Bukla, ki je bila kot katalog novih knjižnih izdaj in bralnih priporočil knjigarjev v nakladi 65.000 izvodov pridana časopisom Delo, Večer in Primorske novice. Če v soboto niste uspeli kupiti katerega izmed naštetih časopisov in si zagotoviti svoje številke Bukle, jo lahko v elektronski različici prelistate tukaj.

LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev

PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)

KOPER, pred knjigarno Libris

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

CELJE, pred knjigarno Antika

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

NOVO MESTO, pred knjigarno Goga

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

Sejem bo spet živ!

Potem ko so bile prireditve odpovedane, knjigarne zaprte in je prodaja lahko potekala le prek spleta, smo dočakali čas, ko lahko dobre knjige spet kupujemo v živo in se ob njih družimo. Številni založniki so tudi v preteklih mesecih kljub negotovim razmeram izdajali knjige, ki jih bodo končno lahko ponudili in predstavili – v živo.

Vabimo, da z založniki  na sejmu delite svoje navdušenje nad knjigami, založniki bodo z velikim veseljem delili svoja z vami. Neposreden stik s knjigo ter za založnike z vami, bralci in bralkami, je bistven, zato se vas izjemno veselimo na sejmu – v živo, na zraku!

Sodelujoče založbe so za sejem pripravile poseben izbor knjig, med njimi tudi knjižne novosti, s sejemskimi popusti.

Organizatorji v Ljubljani so pripravili tudi nagradno igro, ki bo cel teden potekala na FB strani Ljubljana- Unescovo mesto literature. Vsaka založba bo pripravila nagradno vprašanje, podelili bodo 30 bonov, vnovčljivih pri 30 sodelujočih založnikih, vsak bon v vrednosti 20 EUR.

Sejem bo potekal v času Slovenskih dnevov knjige, ki se letos s svojim programom predstavlja na spletu.

V času, ko poteka tudi kampanja Vrnitev napisanih v organizaciji Javne agencije za knjigo RS, ki vabi k nakupu knjig v knjigarne, so organizatorji knjigarne po Sloveniji v času Sejma na zraku povabili, da svoje knjige ponudijo tudi na prostem, pred knjigarnami. 

"Vesela sem te ideje, tudi mi bomo pred vhod knjigarne postavili majhen kos knjigarne na prostem." Jasna Jakopič Tomc, vodja Knjigarne in papirnice in svet knjige Celje.

LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev
PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)
 

V Ljubljani bo sejem v organizaciji Pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature ter v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev potekal na vrtu DSP (Tomšičeva 12), ki bo v času sejma predpremierno odprl svojo kavarno.
Na stojnicah bo 30 založnikov 3 dni pozdravljalo bralce in bralke ter predstavljalo svoj sejemski izbor knjig. Na sejmu sodelujejo:

Analecta, Beletrina, Cankarjeva založba, Didakta, Društvo slovenskih pisateljev (skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev in Knjižno zadrugo) Forum slovanskih kultur, Goga, Krtina KUD Sodobnost, LUD Literatura in Šerpa, Mladinska knjiga, Ocean, Sanje, Sidarta, Slovenski gledališki založniki (Slovenski gledališki inštitut, Knjiznica Mgl, Emanat in Zavod Maska), Sophia, Stripburger, Strip.art.nica Buch, ŠKUC in Center za slovensko književnost, VBZ, VigeVage knjige, Založba /*cf. Založba Hart, Založništvo tržaškega tiska, Znanstvena založba Filozofske fakultete, ZRC SAZU.

Sodelujoči založniki se bodo s svojimi video pozdravi in sejemsko ponudbo predstavljali že pred sejmom, na spletni strani mestoliterature.si od torka, 26. maja 2020. Na ta način obiskovalce sejma spodbujamo, da si ponudbo pregledajo že vnaprej in čas na sejmu, ki je v smislu druženja še vedno omejen, v čim večji meri izkoristijo za komunikacijo z založniki.  

Pridi, kupi knjigo, podpri slovenske založnike – NA ZRAKU!

SEJEM BO POTEKAL LE V PRIMERU LEPEGA VREMENA. DRŽIMO PESTI!

Organizatorji sejma obveščajo, da so veseli, da sejem v trenutnih okoliščinah, ko sta varnost in zdravje še vedno na prvem mestu, lahko izpeljejo. Držali se bodo vseh priporočil. Hkrati bo na sejmu lahko prisotno omejeno število obiskovalcev, organizatorji pa obiskovalce prosijo za držanje primerne distance. 

www.mestoliterature.si

#sejemnazraku

---------------------

Kontakti organizatorjev in soorganizatorjev:

Organizacija Sejma na zraku ter sejma v Ljubljani, na vrtu DSP
Tina Popovič, pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, 

040 546 817/ tina.popovic@divjamisel.org.

V ostalih 3 mestih sejem pripravljajo 3 knjigarnarji in založniki, mize in police s knjigami bodo postavili na javnem prostoru pred svojimi knjigarnami:
Sejem v Kopru: Ingrid Celestina, knjigarna Libris, 041 585 201/ celestina.ingrid1@gmail.com.

Sejem v Celju: Božidar Mulej, knjigarna Antika, 031 399 570 / info@antika.si.

Sejem v Novem mestu: Jedrt Jež Furlan, Založba Goga, 031 658 281 / jedrt@goga.si. 

Avtor ilustracije in vizualne podobe sejma je Nenad Cizl. Paket vizualij je na voljotukaj.

Celotno sporočilo za medije z izjavami organizatorjev, založnikov in podpornikov najdete tukaj.

Nagrado, ki jo finančno podpira program Ustvarjalna Evropa, vsako leto prejme po ena avtorica ali avtor iz različnih držav, ki so vključene v program Ustvarjalna Evropa (vse članice EU in nekaj zunanjih držav). Pri izboru velja načelo rotacije držav, zato bo Slovenija v izbor naslednjič vključena prihodnje leto(2021). Dosedanji slovenski prejemniki nagrade so Nataša Kramberger za roman Nebesa v robidah (2010), Gabriela Babnik za roman Sušna doba (2013) in Jasmin B. Frelih za roman Na/pol (2016).

EUPL nagrada je namenjena promociji sodobnega evropskega leposlovja in spodbujanju branja avtorjev iz drugih držav, zato založniki, ki se prijavljajo na razpise programa Ustvarjalna Evropa za projekte literarnega prevajanja, s prijavljenimi nagrajenimi naslovi dobijo dodatne točke. Vsi trije nagrajeni slovenski naslovi so bili tako doslej prevedeni skupno že več desetkrat v številne evropske jezike.

Celoten seznam letošnjih nagrajencev je dostopen tukaj.

Nizozemska (Letterenfonds): dodatnih 100.000€ za prevajalce iz nizozemščine in produkcijska sredstva za tuje založnike

Nizozemski Letterenfonds prevajalcem iz nizozemščine ponuja pavšal v višini 500€ za pripravo vzorčnih prevodov nizozemskih knjig. S tem želijo spodbuditi izdajanje novih prevodov nizozemske literature in zagotoviti delo prevajalcem. Rok za prijavo predlogov je 15. junij 2020.

Poleg tega so odprli dodatno možnost za tuje založnike: do konca leta 2020 imajo založniki možnost, da kandidirajo ne le za kritje stroškov prevoda nizozemske knjige (do 100% za klasike, do 70% za ostale upravičene kategorije), ki jo nameravajo izdati, temveč tudi za dodatnih 750-1.500€ za kritje produkcijskih stroškov. Prejete vloge ocenjujejo vsaka dva meseca.

Poleg tega ponujajo sredstva za promocijo že izdanih prevodov – ker potovanja avtorjev trenutno niso mogoča, finančno spodbujajo spletne promocije knjig.

Več informacij na: http://www.letterenfonds.nl/en/translation-subsidy

Katalonija (Institut Ramon Llull): vsi razpisi ponovno odprti

Konec aprila so razpise ponovno odprli tudi pri katalonskem inštitutu Ramon Llull, kjer so trenutno odprti razpisi, s katerimi želijo podpreti prevode iz katalonščine in okcitanščine, promocijo prevodov na tujem v obliki dogodkov, literarnih festivalov in promocijskih kampanj, za objavo prevedenih tekstov v tujih revijah in za promocijske dogodke za ilustrirana dela ilustratorjev z območja Katalonije ali Balearskih otokov. Poleg tega so odprte prijave na prevajalsko rezidenco, podpora mobilnosti avtorjev in podpora vzorčnim prevodom.

Več informacij na: https://www.llull.cat/english/subvencions/subvencions.cfm

Finska (Fili): zajamčeno 50% financiranje vsakega upravičenega prijavljenega prevoda

Finski literarni fond v času pandemije deluje nemoteno, enaki ostajajo tudi roki za prijave na njihove razpise. Trenutno so aktualni razpisi za vzorčne prevode, promocijo prevodov in za t. i. poročila bralcev, ki jih lahko naročijo tuji založniki, ki se zanimajo za določen naslov finske avtorice ali avtorja, a želijo najprej zunanje mnenje.

Novost, ki so jo uvedli tekom pandemije, pa je jamstvo kritja vsaj 50% stroškov prevoda vsem prijaviteljem, kar bo veljalo skozi vse letošnje leto oz. do porabe sredstev.

Več informacij na: https://fili.fi/en/the-nordic-literature-export-organisations-launch-new-initiative/

Za vas smo pripravili tudi pregled institucij, ki podeljujejo subvencije in druge oblike podpore uveljavljanju svoje literature na tujem, po državah in sicer po evropskih in nekaj izvenevropskih državah. Popis institucij in podpor najdete tukaj.

Knjigarne, ki glede na zadnjo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive.

Kampanja "Vrnitev napisanih" tako v obliki spletnih vsebin, plakatov, TV oglasov in promocijskih materialov za knjigarne poziva k obisku sedaj odprtih knjigarn in bralce vabi k nakupu knjig, hkrati pa opozarja na pomen knjigarn v družbi. H kampanji je pristopilo okoli 80 slovenskih knjigarn. Celoten seznam knjigarn si lahko ogledate spodaj.

Kampanji, ki uradno poteka od 11. maja naprej, se priključujejo tudi ilustrirani plakati z navodili za varen obisk knjigarn ter kazalke in nalepke za zveste in nove obiskovalce.

13. junija se bo "Vrnitvi napisanih" pridružila tudi tematska številka revije Bukla kot katalog novih knjižnih izdaj, ki bo pridana različnim časopisom.

Knjigarne so znova odprte – v njih sijajne nove knjige čakajo na nove bralce. Zato obišči knjigarno in si kupi knjigo. Knjigarne so spet popularne!

Ilustracije: Izar Lunaček
Oblikovanje: Nenad Cizl
TV oglasi in video vsebine: Fixmedia (režija Jure Dostal)

Zahvaljujemo se knjigarni Konzorcij in njeni vodji Katarini Modic, ki nam je velikodušno odstopila knjigarno in sodelovala na snemanju. Iskrena hvala tudi sodelujočim slovenskim občinam za podporo s svojimi plakatnimi ali oglasnimi površinami, ki nam bodo v času kampanje brezplačno na voljo! Doslej so se prijazno odzvale novomeška, koprska, mariborska in ljubljanska občina, k odzivu pa so vabljena tudi druga slovenska mesta in kraji, ki se zavedajo pomena knjigarn v svojem, lokalnem okolju.
_____________

Renata Zamida, direktorica JAK:

»Promocijsko kampanjo »Vrnitev napisanih« smo želeli zasnovati ne le za knjižno panogo, temveč skupaj z njo. Ob JAK, ki kampanjo naroča in izvaja, smo v delovno skupino povabili Ingrid Celestina, predsednico združenja knjigotržcev, ki je tudi v tesnem stiku z vsemi knjigarnarji, Sama Ruglja kot predstavnika založnikov ter Zdravka Dušo, dolgoletnega urednika in tekstopisca kot enega izmed glavnih avtorjev sporočil kampanje.«

Celoten press kit kampanje je na voljo tukaj.

Seznam sodelujočih knjigarn z delovnimi časi:

Spletni dogodkovnik je že odprt, vse organizatorje dogodkov vabijo k vnosu načrtovanih dogodkov in aktualnih virtualnih vsebin: branja v vseh oblikah, dogodki, organizirani v spletnih učilnicah, pogovori/druženja po spletu, virtualni knjižni sejmi, prodajne akcije v spletnih knjigarnah … Vabljeni so tudi k vpisu dogodkov, ki so jih v letu 2020 že izvedli, pa so jih morda pozabili zabeležiti.

Podobo Nacionalnega meseca skupnega branja 2020 – NMSB 2020 prispeva Javna agencija za knjigo Republike Slovenije iz projekta Radi beremo.

JAK vseskozi poudarja pomen branja in kupovanja knjig. V letu 2010, ko se je Ljubljana ponašala z Unescovim nazivom Svetovna prestolnica knjige, je JAK RS pripravila promocijsko kampanjo za spodbujanje branja z naslovom Radi beremo. V sodelovanju z vrhunskima slovenskima ilustratorjema Marjanom Mančkom in Matjažem Schmidtom so na razglednicah, poštnih znamkah in plakatih nastale vrhunske ilustracije z vizualnimi sporočili o pomenu branja.

Beremo skupaj!

K sejmu je pristopilo 62 slovenskih založb, ki so se na spletni strani predstavljale z virtualno stojnico; ta je vsebovala video pozdrav založbe, sejemski katalog in povezavo do spletne knjigarne, preko katere so obiskovalci lahko naročali izbrane knjige (z usklajenimi sejemskimi popusti).

Osnovna smernica Sejma s kavča je bila, da ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig. Zato smo ob svetovnem dnevu knjige pozivali k nakupu knjig. Vsaj ene.

Zaradi posebnih okoliščin smo namesto knjižnega sejma na prostem letos ponudili spletni knjižni sejem, na katerem se je vsaka založba predstavila z virtualno stojnico. Ta je ponujala video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe so zagotovile hitro in varno distribucijo naročenih knjig.

Med virtualnimi stojnicami Sejma s kavča se je sprehodilo 8.900 obiskovalcev, na strani pa smo skupno beležili 12.000 obiskov, kar pomeni, da se je kopica uporabnikov na sejem vračala. V sejemskih dneh so založniki in distributerji beležili povečano prodajo – nekateri za 40% ali 50%, splet drugi pa so prodajo podvojili ali jo enačili s prodajo na SKS v Cankarjevem domu.

Celotno poročilo Sejma s kavča lahko preberete tukaj.

Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem založbam, medijem in predvsem obiskovalcem Sejma s kavča!

V prvi fazi smo z oglaševanjem dosegli kar 1.006.258uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 13.332 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 256 komentarji, vsebine so delili 824-krat in povezave v oglasih obiskali 5.023-krat.

Druga faza je potekala med 31. marcem in 12. aprilom 2020, kjer smo (sicer v zmanjšanem obsegu) nadaljevali z osveščanjem o branju in promocijo bralnih seznamov, osredotočili pa smo se na promocijo prodaje (e-)knjig v spletnih knjigarnah.

V drugem delu kampanje smo z oglaševanjem dosegli 900.173 uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 12.899 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 121 komentarji, vsebine so delili 518-krat in povezave v oglasih – torej različne spletne knjigarne – 12.899-krat.

Celotno poročilo kampanje #domacebranje lahko preberete tukaj.

Vsem, ki založnikom, avtorjem, prevajalcem, ilustratorjem, lektorjem in medijem, ki ste v kampanji sodelovali, se iskreno zahvaljujemo, vse uporabnike pa spodbujamo, da naše vsebine spremljajo še naprej, saj  na JAK-u po 4. maju že pripravljamo naslednjo kampanjo. S tem dnem imajo namreč v skladu z obvestilom Vlade RS knjigarne pri nas možnost ponovnega odprtja, in večinoma bodo s pridom izkoristile ponujeno sprostitev kriznih ukrepov.

Glede na našo lanskoletno nacionalno raziskavo Knjiga in bralci VI se največ knjig pri nas še zmeraj proda v fizičnih knjigarnah, a so knjigarnarji upravičeno zaskrbljeni če in v kolikšni meri se bodo bralci, lačni novih knjig, odpravili v svojo najljubšo ali najbližjo knjigarno. Ker ni knjigarn brez kupcev knjig bomo z naslednjo promocijsko kampanjo duhovito in z znanimi obrazi nagovarjali vse, naj se vrnejo v ponovno odprte knjigarne- pod sloganom »vrnitev napisanih«.

Ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig.

Zato ob svetovnem dnevu knjige POZIVAMO K NAKUPU KNJIG. Vsaj ene.

Namesto knjižnega sejma na prostem letos ponujamo spletni knjižni sejem, na katerem se vsaka založba predstavlja z virtualno stojnico. Ta ponuja video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe zagotavljajo hitro in varno distribucijo naročenih knjig.

Ni samoumevno, da imamo dobre knjige.
Kupi knjigo, podpri slovenske založbe – od doma!

#sejemskavča #kupiknjigo

www.mestoliterature.si

V tem tednu bodo spletne knjižne dogodke ter spletni sejem knjig ponudili tudi v okviru Noči knjige, Slovenskih dnevov knjige v Mariboru ter spletnega sejma Knjige n@ recept v organizaciji knjigarne Azil.

Preberite tudi kaj ob letošnjem svetovnem dnevu knjige pravijo slovenski založniki.

E-knjige si lahko brezplačno izposodite na spletnih portalih Biblos in Emka, v sodelovanju z založniki pa tedensko dodajamo tudi nove naslove.

Prijetno branje vam želimo! 

Potem pa je svetovna pandemija čez noč vse skupaj postavila na glavo. Zaradi številnih ukrepov za družbeno distanciranje, s katerimi naj bi zajezili širjenje koronavirusa, so ljudje ostali doma. Ne samo, da so bili odpovedani literarni festivali in drugi literarni dogodki, knjigarne in knjižnice so bile med prvimi podjetji in institucijami, ki so bile prisiljene za nedoločen čas zapreti svoja vrata.

V naglici vsakdana se premalokrat zavemo, da so knjigarne in knjižnice prostori, ki nam v nepredvidljivih časih ponujajo tolažbo in dajejo občutek pripadnosti, skupnosti. Da so to javni prostori, v katerih si lahko vzamemo trenutek zase, da se ustavimo in obstanemo. Da se odmaknemo od ponorelega zunanjega sveta v notranji svet tišine in osredotočenosti. Mnogi v teh časih brez knjig ne moremo. Knjige in zgodbe so naša hrana za dušo, ki nam pomaga razumeti in realno pogledati na trenutno situacijo. So naš rešitelj in vir tolažbe, ki nam v času, ko naše notranje misli divjajo, pomaga do notranje umiritve, ki ponuja dodaten razmislek o svetu in nam širi obzorja, ko se zaprti med štiri stene soočamo z vprašanji preživetja. Zato so spletne knjigarne v teh časih za nas, bralce, še kako pomemben stik z normalnim.

Posledice pandemije za založništvo bodo vidne šele, ko bo vsega konec. Vendar pa je že zdaj jasno, da se bo odnos do knjige, branja in knjigotrštva korenito spremenil. Če se je v časih pred koronavirusom največ knjig prodalo v knjigarnah, se zdaj, ko knjigarne ostajajo zaprte, prodaja knjig seli na splet: v spletne knjigarne in na družbena omrežja. Založbe so se namreč spremenjenim okoliščinam skušale kar najhitreje prilagoditi in so svoje poslovanje – da bi kar najbolj zmanjšale posledice upada prometa zaradi zaprtih knjigarn – preselile v spletne knjigarne. Tako nekatere v tem času izdajajo e-knjige in fizične knjige pretvarjajo v e-knjige, večina svojim strankam ob nakupu ponuja brezplačno poštnino, marsikatera pa ponuja različno visoke popuste ter pakete knjig, pisane na kožo različnim tipom bralcev … Spet druge se trudijo zmanjšati zalogo tako, da knjige ponujajo le po evro ali dva. Bralce vabijo k nakupu z določenimi brezplačnimi knjižnimi vsebinami. Ponekod na svojih spletnih straneh v brezplačno branje ponujajo kratke izseke težko pričakovanih novih izidov, spet drugje kar celotna dela, slikanice ipd. Postale so zelo aktivne na družbenih omrežjih, preko katerih skušajo obdržati svoje skupnosti zvestih bralcev. Tako objavljajo priporočilne sezname knjig za vse, ki so obtičali v samoizolaciji, avtorji se javljajo v živo in prebirajo odlomke iz svojih knjig, pripravljajo različne igre, s katerimi spodbujajo bralce k sodelovanju in pomagajo širiti navdušenje nad branjem, ustanavljajo spletne bralne klube ipd. Sledilce spodbujajo, da podprejo svoje najljubše knjigarne in nakupujejo prek spleta, ponujajo možnosti darilnih kartic ali nakupa knjig v prednaročilu. Tudi literarni festivali in javna branja se selijo na družbena omrežja. Premik, ki se je še do nedavna zdel nemogoč, je sedaj postal edini možen, če založništvo želi preživeti.

Čeprav so založniki iznajdljivi, trmasti in trdoživi, kadar gre za vprašanje preživetja, pa bodo še vedno potrebovali pomoč skupnosti, industrije in politike, da bi lahko še naprej uresničevali svoje poslanstvo. Če nam sedaj, v teh težkih časih, stopajo naproti tako, da nam brezplačno ali zelo ugodno na dom dostavijo zajeten obrok hrane za dušo, je prav, da po koncu pandemije za knjigo izdatno poskrbimo in jo podpremo. Tako, da zanjo plačamo.

Letošnje praznovanje, o katerem smo že poročali, izhaja iz poslanice Petra Svetina »Lakota po besedah« in plakata ter vabila-kocke, ki ju je ustvaril Damijan Stepančič. Pa tudi iz vseh spodbud iz bralnospodbujevalne akcije, ki jo je Slovenska sekcija IBBY osnovala skupaj z MKL, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Zaradi pandemije so se povezali preko spleta in na njihov poziv je prispelo veliko različnih prispevkov iz slovenskega in mednarodnega prostora. Vse prispevke sproti objavljajo na Facebooku in jih delijo v druge skupine (predvsem učiteljev, knjižničarjev, ljubiteljev dobrih knjig idr.), zbrali pa so jih tudi na svoji domači spletni strani. Vabljeni k poslušanju!

Bologna Children's Book Fair Global Rights

Praznovanje Mednarodnega dneva knjig za otroke vsako leto poteka na Bolonjskem knjižnem sejmu, ki bi se odvijal v teh dneh, a je bil zaradi pandemije letos žal najprej prestavljen, nato pa v celoti odpovedan. Sejem se zato letos tako kot praznovanje 2. aprila seli na splet - s 4. majem bo namreč začela delovati virtualna tržnica avtorskih pravic Bologna Children’s Book Fair Global Rights Exchange, ki bo potekala preko mednarodno uveljavljene platforme PubMatch. K sodelovanju na platformi so vabljeni vsi založniki in literarni agenti, ki so se nameravali udeležiti letošnjega sejma v Bologni. Zanje je sodelovanje brezplačno.

Na omenjeni platformi bo tudi JAK izvedel del svojih za sejem načrtovanih aktivnosti, o čemer bomo še obveščali, zato spremljajte našo spletno stran še naprej.

Povezava do antologije v PDF obliki je tule.

Vabljeni k listanju!

V času, ko so kulturne ustanove v Sloveniji in po svetu zaprle svoja vrata, številne med njimi pripravljajo spletne vsebine, koristne za vse, ki v tem času načrtujete dejavnosti za otroke in mlade, obenem pa ponujajo različne možnosti za vključitev kulturnih vsebin v pouk na daljavo. Marsikatere objavljene vsebine pa so namenjene tudi odraslim, ki v tem času nimate možnosti za obisk kulturnih ustanov.

Nabor aktualnih brezplačnih vsebin najdete na http://www.kulturnibazar.si/aktualno/.

Podrobnejše informacije najdete na straneh posameznih ustanov.

Vabljeni k ogledu!

Vsi imamo izkušnje s tišino: z zamolklim žarenjem zvezd v globini poletne noči, s škripanjem podnic v prazni hiši, s pavzo v notnem črtovju.

Je tišina na mestnih ulicah, posledica odsotnosti druženja in praznega govorjenja (tudi na spletu?), ki jo je med nas zanesel virus, kaj drugačna?

Ne, ni. Čeprav se nam zdi zlovešča in ne napoveduje nič dobrega. Tako kot nič dobrega ne napoveduje tišina pred vojnim spopadom.

Ogroženi smo, a ne zaradi tišine. Tišina je samo glas resnice, ki si jo delimo – tako kot si delimo virus. Resnica pa je, da se šele iz doživetja lastne ranljivosti lahko prebijemo k drugemu. Začnemo poslušati radost v otroških očeh, belino češnjevih cvetov, skladnost med vijuganjem ribinega repa in valovanjem vode, čudežno urejenost Fibonaccijevega sosledja števil. Kot bi se vse tisto, zaradi česar smo se gnali še včeraj – prestiž, slava, moč – naenkrat sesulo v prah in utihnilo, da bi se lahko oglasila solidarna, skupna govorica krhkosti, ki poganja vijačnico življenja. Branje je zbrano poslušanje drugega, ki se nam nikoli ne razodene enoumno, nikoli ne postane predmet razumljivosti.

Christian Bobin v pogovoru s Charlesom Julietom (najdemo ga v knjigi Šibkost angelov, ki jo je prevedel Aleš Berger) o branju spregovori takole: »… osnovna sestavina branja: svetli čas tišine, krepčilni čas tišine … Poezija je ljubeča beseda: prestreza tistega, ki jo izgovarja, sprejema ga v goloto peščice besed. Te besede – in z njimi skrivnost človeške navzočnosti – so podarjene tistemu, ki jih posluša in sprejema. V tem smislu je poezija popolna komunikacija med dvema osebama: delitev brez preostanka, izmenjava brez izgube.«

Občudujoče! Bolje, da utihnem.

Milan Dekleva

Na simpoziju bodo organizatorji predstavili razmišljanja različnih strokovnjakov o zlatih hruškah, dobre prakse ob branju zlatih hrušk in izmerili njihovo življenje in utrip po Sloveniji.
Na ogled bo tudi spremljevalna razstava.

Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Do 30. aprila bodo odprte prijave na Fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma, a prijavnica trenutno še ni objavljena. Tudi v Frankfurtu bodo letos prednostno izbirali založnike, urednike in agente s fokusom na otroško in mladinsko literaturo. Ko se bodo prijave začele formalno zbirati, vas bomo obvestili.

Do 1. junija 2020 so odprte prijave na Québec Édition Fellowship Program, ki se bo odvijal med 24. in 29. novembrom 2020 v kanadskem Montrealu. Organizatorji bodo izmed prijavljenih izbrali 10 tujih založnikov, ki bodo v okviru fellowshipa spoznavali kanadski frankofoni knjižni trg. Več informacij in prijavnico najdete tukaj.

Foto: knjižni sejem v Montrealu

Leipziški knjižni sejem je bil odpovedan prvič v svoji 70-letni zgodovini.

Foto: Miljana Cunta © Žiga Koritnik, Lucija Stupica © privat, Gregor Podlogar © Tihomir Pinter

Štirje avtorji bodo sejem obiskali v okviru promocije svojih novih prevodov v nemščino:

• Drago Jančar bo predstavljal prevod romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag, 2019, prevod: Daniela Kocmut)
• Ana Schnabl bo predstavljala prevod svoje zbirke kratkih zgodb Razvezani (Grün wie ich dich liebe grün, Folio Verlag, 2020, prevod: Klaus Detlef Olof)
• Mirt Komel svoj prvenec Pianistov dotik (Goldman oder der Klang der Welt, Hollitzer Verlag, 2019, prevod: Sebastian Walcher)
• Marta Bartolj svojo slikanico brez besed z naslovom Kje si? (Wo bist du?, Baeschlin Verlag 2019)

Poleg dogodkov z avtorji bo na sejmu podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino. Ta bienalna nagrada, ki jo podeljuje Goethe institut Ljubljana v sodelovanju z Musil institutom in organizacijo Literarisches Colloquium Berlin (LCB), bo prevajalcu ali prevajalki, ki ga bo izbrala nemško-govoreča strokovna komisija, tokrat podeljena drugič. Nagrada za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino je bila podeljena na minulem Slovenskem knjižnem sejmu.

Slovenski program na sejmu letos začenjamo s projekcijo filma, v okviru t. i. Balkanskega filmskega tedna, ki ga kot uvod v sejemsko dogajanje prireja mreža Traduki. V atraktivni stari kinodvorani UT Connewitz v istoimenskem predelu Leipziga, si bodo obiskovalci lahko ogledali film režiserja Matjaža Ivanišina Playing Men(2017), kar je omogočilo sodelovanje s Slovenskim filmskim centrom.

Za zaključek pa bodo obiskovalci prisluhnili zvočnim knjigam slovenskih avtorjev v nemškem jeziku, ki nastajajo v sodelovanju RTV Slovenija in Slovenskega kulturnega centra Berlin in jih bomo predstavili zadnji dan sejma.

Celotni slovenski program V Leipzigu si lahko ogledate tukaj:

Četrtek, 5. marec

Uvod: Balkan Film Week

19.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd

Playing Men

Matjaž Ivanišin, 2017, 60 Min., Dokumentarni film, Slovenija, Hrvaška

Z angleškimi podnapisi

Četrtek, 12. marec

10.00-11.00, Knjižnica Plagwitz "Georg Maurer", Zschochersche Straße 14

Ustvari svojo slikanico brez besed!

Ustvarjalna delavnica za otroke od 9. leta starosti dalje

Delavnico vodi: Marta Bartolj (ilustratorka)

12.00, stojnica Traduki „Common Ground“, dvorana 4

Slavnostna otvoritev

Deset držav iz Jugovzhodne Evrope letos svojo literaturo na leipziškem knjižnem sejmu prvič predstavlja skupaj.

12.30-13.00, oder Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H412/G411

Muca Copatarica in bosonogi otroci

Ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih pravljic za otroke, ki vedno pozabijo pospraviti svoje copate. Zveni znano?

Sodelujoči: Katja Lehmann (bralka zgodbe, založba leiv) in maskota Muce Copatarice (Mladinska knjiga)

Za vse starostne skupine

13.00-13.30, oder Lesebude 2, dvorana 2, stojnica H600

Kje si?

Lastnica išče izgubljenega kužka. Ali ga bo našla in kdo ji bo pri tem pomagal? Odgovor se skriva v slikanici Marte Bartolj.

Sodelujoči: Marta Bartolj (ilustratorka) in Barbara Anderlič (moderatorka)

Za vse starostne skupine

13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica E501

In ljubezen tudi

Pogovor in branje z Dragom Jančarjem

Moderator: Terry Albrecht (WDR3)

Nemška bralka: Ina Nil Gercke

16.00-16.30, Forum Literatur „buch aktuell“: dvorana 3, stojnica E401

Pianistov dotik

Pogovor s slovenskim filozofom Mirtom Komelom, ki je z romanom Pianistov dotik napisal fiktivno biografijo Glenna Goulda

Moderator: Michael Hüttler (založba Hollitzer)

Petek, 13. marec

15.00-16.00, Forum International und Übersetzerzentrum: dvorana 4, stojnica C505

Podelitev slovensko-nemške nagrade Fabjana Hafnerja

Nagrada za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino bo na dogodku podeljena drugič.

15.30-16.00, Forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309

Razvezani

Pogovor in branje z Ano Schnabl, avtorico nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani

Moderatorka: Doris Akrap (TAZ)

19.30-23.00, Haus des Buches, Gerichtsweg 28, Leipzig Ost

Dobri dnevi

Literatura, vino in glasba iz Jugovzhodne Evrope … in še nekaj korakov dlje

Pogovori z avtorji: Drago Jančar (Slovenija), Ana Schnabl (Slovenija), Anna Ospelt (Liechtenstein), Michael Martens (Nemčija)

Moderatorji: Katja Gasser (ORF), Andreas Breitenstein (NZZ), Ismar Hačam (LCB), Isabelle Lehn

Pesniška branja: Miljana Cunta (Slovenija), Gregor Podlogar (Slovenija), Lucija Stupica (Slovenija)

Nemški bralec: Thorsten Giese

Glasba: Vlado Kreslin (Slovenija)

Vino: Slovenska turistična organizacija

Sobota, 14. marec

11.00-12.00, Common Ground - Traduki Forum: dvorana 4, stojnica D507

Esteban, ki te ljubim, Esteban. O bolezni in bolečini

Pogovor z Ano Schnabl (Slovenija) in Lejlo Kalamujić (BiH)

Moderatorka: Anna Götte

13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4

Potovanje v Slovenijo

Spoznajte deželo in njeno literaturo v pogovoru z novinarjiMartinom Reichertom (TAZ), Claudius Nießen (WDR und Handelsblatt) in Katjo Gasser (ORF) ter direktorjem leipziškega knjižnega sejma Oliverjem Zillejem.

20.00-23.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd

Balkanska noč

Common Ground – Literatura iz Jugovzhodne Evrope

Elena Alexieva (Bolgarija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Damir Karakaš (Hrvaška), Enkel Demi (Albanija), Vladimir Pištalo (Srbija), Renata Salecl (Slovenija), Ognjen Spahić (Črna Gora)

Moderatorki: Aylin Rieger, Hana Stojić (Traduki)

Film: Blinde Vayscha

Glasba: Lajko Felix Trio

Berlin

19.00, Haus für Poesie, Knaackstraße 97, 10435 Berlin

Potovanje skozi mlado evropsko liriko: postaja Slovenija

Pogovor in pesniško branje s pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica

Moderator: Tom Bresemann

Nemški bralec: Urs Remond

Nedelja, 15. marec

11.00-11.30, Forum Literatur und Hörbuch: dvorana 3, stojnica B501

Zvočne knjige iz Slovenije: zbirka klasične in sodobne literature se predstavi

Partnerji slovenskega programa v Leipzigu:mreža Traduki, Slovenski kulturni center Berlin, Goethe Institut Ljubljana, LCB, Musil Institut, Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, založbe Zsolnay, Folio, leiv, Hollitzer, Baeschlin, Mladinska knjiga, Beletrina in Goga. Nacionalno stojnico kot že zadnjih nekaj let podpira tudi Slovenska turistična organizacija.

Glede vključitve Slovenije v iniciativo »Common Ground« je direktorica JAK za nemško javnosti posredovala naslednjo izjavo: »Slovenija je bila pred desetimi leti ustanovna članica mreže Traduki in danes lahko rečemo, da je rast mreže in sodelovanje med nami vsemi preseglo vsa pričakovanja. Razlike nas bogatijo, podobnosti nas združujejo. Kljub tektonskim geopolitičnim premikom v zadnjih tridesetih letih na področju Zahodnega Balkana in jugovzhodne Evrope ostajajo vezi na polju kulture in literature močne. Koncept "Common ground" živimo že od vsega začetka, zato je naša skupna prezentacija hkrati reprezentacija vsega, kar smo - skupaj in vsak zase.«

14 držav članic mreže Traduki bo pod skupnim sloganom »Common Ground« regija v fokusu leipziškega knjižnega sejma tri leta, torej do vključno leta 2022.

Najdete nas v dvorani 29, na stojnici C34–D33 v izmeri kar 80m2, saj bo letos gostila največ založniških postaj doslej. Založbam Pivec, Sodobnost International, Miš in Sanje se bosta letos pridružila še Založništvo tržaškega tiska in založba Malinc. Poleg naštetih bosta s samostojnima stojnicama na sejmu prisotni tudi založbi Mladinska knjiga in Morfem, letos pa bo sejem prvič obiskal tudi Forum Ljubljana.

Prav z mislijo na vse slovenske založbe v Bologni letos organiziramo kar tri dogodke mreženja:

• v ponedeljek 4. 5. ob 14.00 v sodelovanju s Frankfurtskim knjižnim sejmom organiziramo neformalno druženje slovenskih in nemških založnikov na nemški stojnici v dvorani 30 (stojnica B16–C13),
• v torek 5. 5. ob 15.00 v sodelovanju s programom Frankfurt Kids na njihovi stojnici, ki se nahaja ob nemški nacionalni stojnici v dvorani 30, organiziramo B2B srečanje založnikov z vsega sveta,
• v sredo 6. 5. ob 11.00 v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje, v katerem kot eden od partnerjev sodeluje tudi JAK, organiziramo B2B srečanje založnikov, ki jih zanimajo inkluzivne otroške in mladinske knjige.

V okviru EU projekta Vsaka zgodba šteje letos poteka tudi mentorski program za perspektivne ilustratorje. Slovenski mentor je dolgoletni urednik za ilustracijo pri Mladinski knjigi, Pavle Učakar, ki bo v Bologni vodi dva t. i. masterclassa za ilustratorje: v ponedeljek 4. 5. ob 16.00 in v torek 5. 5. ob 11.30, oboje na prizorišču Illustrators Survival Corner.

Poleg tega v sredo 6. 5. na odru Illustrators' Cafe prirejamo Predstavitev slovenskega častnega gostovanja 2021: ALL THE BIRDS ARE CHIRPING ABOUT SLOVENIA – BOLOGNA'S GUEST OF HONOUR 2021: Z nami bo avtor Andrej Rozman – Roza, vodja projekta Katja Stergar pa bo predstavila načrte za leto 2021. Na dogodku bomo premierno razkrili celostno grafično podobo slovenskega gostovanja.

Kot načrtovano bomo izvedli tudi dva enodnevna obiska sejma z avtobusom, in sicer v dveh terminih: v ponedeljek, 4. maja, in v sredo, 6. maja 2020. Več informacij in nova prijavnica za prevoz v prihodnjih dneh na naši spletni strani.

Posebne pozornosti bo Slovenija letos deležna avtor Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič, ki bosta na IBBY dogodku predstavila slovensko poslanico ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke (2. april) z naslovom »Lakota po besedah«. Oba ustvarjalca sta letos tudi nominirana za prestižno Andersenovo nagrado. Več o tem pa v naslednjem prispevku.

Ob tej priložnosti s slovenske sekcije IBBY sporočajo:

S ponosom in veseljem smo gradivo poslali nacionalnim sekcijam IBBY v 80 držav po vsem svetu. Podobno, kot se črke sestavljajo v besede, besede v povedi in le-te v zgodbe, bomo sestavljali tudi različne bralne prireditve, in to z namenom, da bi povabili k branju mladinskih knjig čim več bralcev. Zato je vabilo v takšni obliki, da ga sestavimo v kocko. Naj se »sestavi« veliko takšnih dogodkov, ki bodo nahranili z besedami čim več otrok in odraslih in jim vzbujali lakoto po še več branja.

Besedilo poslanice, vse informacije in gradivo so dostopni na domači strani Slovenske sekcije IBBY: https://www.ibby.si

***

Bralnospodbujevalna akcija

Tudi letos smo pripravili skupno – tradicionalno! – bralnospodbujevalno akcijo. Tokrat s knjigami obeh ustvarjalcev poslanice: obogatimo torej praznovanje 2. aprila sknjigami Petra Svetina in Damijana Stepančiča! Med njimi jih je veliko prejelo zlato hruško!

Oba ustvarjalca sta tudi nominiranca za Andersenovo nagrado 2020: Slikanica ARSENIJE! Damijana in Lucije Stepančič se je uvrstila na seznam izjemnih mladinskih knjig, ki jih Andersenova žirija priporoča za prevajanje v tuje jezike. Peter Svetina pa je med šestimi finalisti za Andersenovo nagrado 2020! Andersenova nagrajenca bosta razglašena 4. maja 2020 na sejmu otroških knjig v Bologni, nagradi pa jima bosta podeljeni na 37. mednarodnem kongresu IBBY v Moskvi (5.–7. september 2020).

Pri promoviranju bralnospodbujevalne akcije s Slovensko sekcijo IBBY sodelujejo: MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (ki je prispevala tudi gradivo), Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, DSP – sekcija za mladinsko knjiiževnost, revija Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici in drugi, kajti k branju spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih. K branju spodbujamo otroke, mladino, odrasle in starejše; posameznike, skupine, javnost.

Seznama knjig in bralne spodbude, ki sta jih pripravili Slovenska sekcija IBBY in MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, so dostopni tukaj.

Bliža se mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni, ki bo letos potekal od 30. marca do 2. aprila. JAK bo na sejmu prisotna z doslej največjo, 80m2 veliko nacionalno stojnico in slovenskim programom. Pomembnih dogodkov na sejmu bo veliko, zato bomo letos organizirali dva enodnevna obiska sejma z avtobusom za vse zainteresirane:

• v ponedeljek,30. marca, na dan razglasiteve letošnjih prejemnikov Andersenove nagrade (Illustrators Cafe ob 14.00), za katero je letos nominiran tudi slovenski avtor Peter Svetina, in založniškega mreženja slovenskih in nemških urednikov na nemški nacionalni stojnici,
• v sredo,1. aprila, na dan, ko se bo Slovenija na posebnem dogodku ob 15.45 na lokaciji Illustrators Cafè predstavila kot prihodnja častna gostja sejma (2021), potekalo pa bo tudi založniško mreženje z mednarodnimi založniki v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje/Every story matters.

Prijava: prijavnico za organiziran prevoz najdete natej povezavi. Prijave zbiramo do 28. 2. 2020 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov:bologna.jak@gmail.com

Novinarji: za novinarje, ki jih v Bologno napoti njihova medijska hiša, je prevoz brezplačen. Potrebna je le prijava do 28. 2. 2020 na bologna.jak@gmail.com. Akreditacije so mogoče na tej povezavi.

Pripravljamo tudi dva dogodka z dolgoletnim likovnim urednikom Pavletom Učakarjem, ki kot mentor sodeluje v mentorskem programu projekta Vsaka zgodba šteje:

• v ponedeljek, 30. marca, med 16.00 in 17.30, Illustrators survival corner: pregled ilustratorskega portfelja za 12-15 ilustratorjev,
• v torek, 31. marca, med 11.30 in 12.45, Illustrators survival corner: delavnica za ilustratorje.

Za tiste, ki boste sejem obiskali za več dni: v torek, 31. marca, bo ob 13.00 preko neposrednega prenosa iz Stockholma razglašena letošnja prejemnica ali prejemnik nagrade Astrid Lindgren Memorial Award (ALMA), za katero sta letos nominirana slovenska avtorja Anja Štefan in Slavko Pregl.

Ustanovitev delovne skupine Bologna 2021

Konec leta 2019 je bila ustanovljena delovna skupina Bologna 2021, v katero so bili imenovani naslednji člani na predlog relevantnih stanovskih društev, Ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo:

• Judita Krivec Dragan, kustosinja, likovna kritičarka, članica s področja vizualne umetnosti,
• Tina Bilban, raziskovalka, kritičarka, avtorica, predsednica slovenske sekcije IBBY,
• Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, članica ZDSLU sekcije za ilustracijo
• Zvonko Čoh, akademski slikar in ilustrator, član žirije 14. Bienala slovenske ilustracije, član ZDSLU sekcije za ilustracijo,
• Helena Kraljič, založnica, članica Društva slovenskih založnikov,
• Anže Miš, založnik, član Zbornice slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS,
• Majda Koren, avtorica, predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP,
• Igor Saksida, raziskovalec in poznavalec mladinske književnosti,
• Andrej Ilc, urednik,
• Pavle Učakar, likovni urednik s področja knjižne ilustracije,
• Zdravko Duša, avtor in dolgoletni urednik, 
• Katja Stergar, Javna agencija za knjigo RS – vodja projektne skupine.

Člani delovne skupine so že opravili prvi sestanek.

Odprt je Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021

Natečaj je pod oznako CGP Bologna 2021 odprt do 2. marca. Predlog znaka, ki ga bo strokovna žirija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.400,00 EUR bruto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga.

Povezava do natečaja: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/

Več o projektu Bologna 2021: https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v-bologni-2021/

Prestižni filmski festival v Cannesu je največji festival filmske industrije na svetu, v okviru katerega poteka program 'Shoot the Book!', ki ga organizirata SCELF (Société Civile des Editeurs de Langue Française) in Francoski inštitut. Frankfurtski knjižni sejem založnikom ponuja akreditacijo za festival, možnost sodelovanja na ekskluzivnih mreženjih s filmskimi producenti in priložnost, da v okviru programa 'Shoot the Book!' na festivalu predstavijo knjige s potencialom za filmsko adaptacijo. Kako svoje vsebine predstaviti kar najbolj profesionalno bodo založnikom svetovali strokovnjaki s področja filma.

Rok za prijave: 14. februar 2020

Več informacij na: www.buchmesse.de/en/film-cannes

Založniki lahko prijavnico izpolnijo tukaj.

Kontakt za dodatne informacije: Niki Théron, film@buchmesse.de ali +49 (69) 21 02 167.

Goethe inštitut v sodelovanju s fundacijo Alfred Toepfer Stiftung in kulturno fundacijo nemške zvezne dežele Saške razpisuje delovno štipendijo za profesionalne literarne prevajalke in prevajalce iz nemščine v tuje jezike. Štipendija obsega bivanje v eni izmed dveh prevajalskih rezidenc v krajih Gut Siggen (dežela Schleswig-Holstein) ali Dresden-Hellerau (dežela Saška). Prijave so mogoče do 6. marca na tej povezavi.

Graz – Writer in residence program

Do 31. marca so odprte prijave na Graz – Writer in residence program, ki je namenjen tujim avtoricam in avtorjem. Štipendija vključuje 8-mesečno bivanje v rezidenci Cerinni-Schloessl (Schlossberg) in mesečno štipendijo v višini 1.300€.

Več informacij in prijave na tej povezavi.

Wels - Writer in residence program

Avstrijsko mesto Wels razpisuje trimesečno rezidenco za mestnega pisatelja ali pisateljico. Poleg bivanja v Welsu med 1. julijem in 30. septembrom letos mesto ponuja tudi mesečno štipendijo v višini 1.100€. Prijava je mogoča do 3. aprila 2020. Osnovno znanje nemščine zaželeno. Več informacij najdete tukaj.

Razpisane so registracije za SalTo Rights Centre in prijave za dva fellowship programa – oboje v okviru Torinskega knjižnega sejma

V času od 13. do 16. maja letos bo v Centru Congressi Lingotto v Torinu deloval center za literarne agente, založnike, producente in skavte, ki se bodo udeležili torinskega mednarodnega knjižnega sejma (14.-16. maj). Po early bird ceni 200€ ponujajo najem mize z vso potrebno opremo.

Odprte so tudi prijave za dva fellowship programa in sicer:

• BOOK TO BOOK za urednike in založnike ter
• BOOK TO SCREEN za strokovnjake s področja filma

Rok za prijave: 28. februar 2020

Več informacij na:

https://www.salonelibro.it/en/visit/rights-centre-en.html in rightscentre@salonelibro.it    

Razpisana so sredstva za promocijo švicarske literature v tujini

Švicarska kulturna organizacija Pro Helvetia razpisuje sredstva v višini 200.000 švicarskih frankov za promocijo švicarske literature v tujini s poudarkom na knjigah na temo umetnosti, fotografije in oblikovanja ter otroških knjigah, za sofinanciranje pa primerne tudi knjige s področja leposlovja in humanistike, stripi in grafični romani. Prijavijo se lahko tako švicarski kot tuji prijavitelji in sicer do 2. marca na www.myprohelvetia.ch.

Razpis je primeren za vse založnike, ki izdajajo prevode švicarskih avtorjev ali kako drugače sodelujejo s švicarskim knjižnim trgom.

Več informacij na:

Beni Muhl, Literature

Tel. +41 44 267 76 67, bmuhl@prohelvetia.ch

• Javni dvoletni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige za obdobje 2020–2021(oznaka: JR3–KNJIGA–2020–2021, odprt do 2. 3. 2020)
• Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021 (oznaka: CGP Bologna 2021, odprt do 2. 3. 2020)
• Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2020« (oznaka: JR2-RSK OŠ in SŠ-2020, odprt do 17. 2. 2020)
• Javni dvoletni razpis za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v knjigarnah za obdobje 2020–2021 (oznaka: JR1–KG–2020–2021, odprt do 17. 2. 2020)

Napovedujemo še prvi letošnji poziv za mobilnost in razpis za izvedbo prevajalskih seminarjev:

• Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2020 (oznaka: JP1-MOBILNOST 1-2020, odprt od 7. 2. do porabe sredstev oz. najkasneje do 1. 7. 2020)
• Javni razpis za izbor izvajalca mednarodnih prevajalskih seminarjev za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike za leto 2020 (oznaka: JR4-PS-2020, odprt med 7. 2. in 9. 3. 2020)

NASLOV NATEČAJA:
Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021 (oznaka CGP Bologna 2021)

PREDMET JAVNEGA NATEČAJA:
Izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021.

NAMEN JAVNEGA NATEČAJA:
Projekt »Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021« je nacionalni projekt za promocijo in krepitev izvoznega potenciala slovenske knjižne ustvarjalnosti na področju otroške in mladinske literature in slovenske ilustracije. Vloga častne države gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni bo pomembno okrepila mednarodni potencial domačih otroških knjig in predvsem slovenske ilustracije, spodbujala prevode slovenskih otroških in mladinskih knjig, povečevala vidnost, ugled in prepoznavnost slovenskih avtorjev in krepila vlogo ilustracije. Tak nastop je enkratna priložnost v kontekstu mednarodnega sejma, ki uživa stalen in visok ugled ter je deležen pozornosti tako založniške in knjigotrške kot tudi medijske panoge. V letu 2021 bo potekal že 57 sejem, ki traja 4 dni in je namenjen izključno (odrasli) strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V zadnjih letih sejem obišče okoli 30.000 strokovnih obiskovalcev, v šestih sejemskih halah se predstavlja več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta, v sklopu sejma pa se zgodi več kot 600 dogodkov; ob tem o sejmu poroča več kot 800 novinarjev iz 40 držav sveta. Hkrati se Slovenija s projektom predstavlja tudi splošni publiki z dogodki na različnih prizoriščih v mestu (spremljevalni kulturni program). S tem javnim natečajem Javna agencija za knjigo RS (organizator) izbira celostno grafično podobo za ta projekt.

NAGRADA:
Predlog CGP, ki ga bo strokovna komisija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.000,00 EUR neto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga CGP.

CELOTNO BESEDILO NATEČAJA: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/

Mednarodna žirija, v kateri je sodelovala tudi predstavnica slovenske sekcije IBBY, Tina Bilban, je finaliste izbrala med 34 nominiranimi avtorji in 36 nominiranimi ilustratorji. Žirija ocenjuje celotne opuse avtorjev in ilustratorjev in nagradi ustvarjalcema podeli za celosten prispevek k otroški literaturi v njunih državah. Letošnji nagradi bosta podeljeni 30. marca na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni.

Pripenjamo celoten seznam nominirancev in sporočilo za medije.

Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna s stojnico in obsežnim slovenskim programom z avtoricami in avtorji Renato Salecl, Dragom Jančarjem, Ano Schnabl, Mirtom Komelom, Marto Bartolj – predstavljajo se z novimi prevodi v nemščino – pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica, ki bodo svojo poezijo brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser) in Vladom Kreslinom, ki bo poskrbel za glasbeni program. Več o programu v prihodnjem novičniku.

Bruseljski program pripravljamo v sodelovanju s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju in je del priprav na kulturni program v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, leipziškega pa v sodelovanju z založbami, pri katerih so izšli nemški prevodi knjig, mrežo Traduki in Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu.

- izbor pesmi Tomaža Šalamuna v nizozemskem prevodu, ki sta ga pripravila Staša Pavlović in Tom Van de Voorde, je z naslovom Ik weet izšel pri nizozemski založbi Uitgeverij Vleugels. 
- roman Mirta Komela Pianistov dotik, ki ga je v italijanščino prevedla Patrizia Raveggi, je pod naslovom Il tocco dell pianista izšel pri založbi Carbonio Editore. Skoraj istočasno je roman pod naslovom Goldman oder Der Klang der Welt izšel tudi v Avstriji, kjer je prevod Sebastiana Walcherja izdala založba Hollitzer Verlag.
- izid knjige Gorana Vojnovića Figa(Under fikonträdet) na Švedskem. Izšla je pri založbi Rámus publishing house. Prevedla jo je Christine Bredenkamp.
- izid knjige In ljubezen tudi Draga Jančarja v Beogradu. Knjiga je z naslovom Kao i ljubav izšla pri založbi Arhipelag. Prevedla jo je Ana Ristović.
- Izid knjige Ding dong zgodbe Jane Bauer pri založbi Ibis grafika. Hrvaški prevod z naslovom Ding Dong priče je pripravil Krešimir Krnic. 
- izid knjige Konec. Znova avtorja Dina Bauka (Istrosbooks). Roman The end. And again je izšel v angleškem prevodu Timothyja Pogačarja.
- izid knjige Dušana Šarotarja Bilijard v Dobrayu. Angleški prevod z naslovom Billiards at Hotel Dobray, ki ga je pripravil Rawley Grau, je izšel pri založbi Istrobooks.

V prihodnjih letih lahko med drugim pričakujemo naslednje naslove:
- Letos bo pri založbi Folio Verlag v prevodu Klausa Detlefa Olofa izšel nemški prevod zbirke kratkih zgodb Ane Schnabl Razvezani pod naslovom Grün wie ich dich liebe grün.
- Pri založbi Suhrkamp Verlag bo izšel izbor poezije Fabjana Hafnerja  Erste und letzte Gedichte, v nemščino jo prevaja aktualni Nobelov nagrajenec Peter Handke. 
- Pri založbi Arcipelago Books bo izšel drugi del romana Lojzeta Kovačiča Prišleki  z naslovom Newcomers: Book Two. Knjigo je v angleščino prevedel Michael Biggins. 
- Leta 2021 bo pri založbi Verbrecher Verlag izšel nemški prevod romana Nataše Kramberger Primerljivi hektarji.
- Izšel bo angleški prevod serije slikanic o Levu Rogiju avtorja Igorja Plohla. Serijo zgodb o invalidnem Levu Rogiju bo za celotno angleško govorno področje izdala založba Holiday House.
- V ZDA bo izšla tudi angleška izdaja slikanice brez besed Kje si? avtorice Marte Bartolj. Knjigo bo izdala založba Chronicle Books.
- Bolgarska založba List bo izdala roman Evalda FlisarjaČarovnikov Vajenec.
- Beijing Dandelion Children's Book House Co bo izdala slikanico Andreje Peklar Luna in jaz.
- Ruski Rosman publishing pa Groznovilco v Hudi hosti avtorice Jane Bauer.

Knjige Mirta Komela, Gorana Vojnovića, Draga Jančarja in Jane Bauer so izšle s podporo Javne agencije za knjigo, knjigi Dina Bauka in Dušana Šarotarja pa s podporo programa EU Ustvarjalna Evropa.

Bologna Book Fair, Sala Melodia - Centro Servizi, 1. nadstropje, blok B

Mreženje in individualni pogovori s tujimi založniki

Spoštovani založniki,

Javna agencija za knjigo kot del evropskega projekta Vsaka zgodba šteje/Every story matters  organizira B2B srečanje za založnike, ki jih zanima izmenjava kakovostnih knjig za otroke in mladino s poudarkom na inkluzivnosti, raznolikosti, multikulturnosti.

Vas zanima, kaj sploh je projekt Vsaka zgodba šteje?

Vas zanimajo kakovostne knjige iz drugih evropskih držav?

Iščete priložnost za povezovanje?

Bi radi spoznali tuje založnike in jim predstavili svoje knjige?

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pozitivno, si rezervirajte 1. april in izkoristite priložnost za spoznavanje novih založb s področja otroške in mladinske literature.

Na dveurnem dogodku vam bomo najprej predstavili projekt (15 minut), sledila bodo individualna srečanja z založniki/uredniki/literarnimi agenti.

Poskrbeli bomo tudi za kavo in prigrizke. 

Kako se prijavim?

Svojo prijavo pošljite po spletnem obrazcu.

Prijave so odprte za vse založnike/urednike/literarne agente s področja otroške in mladinske književnosti, prednost bodo imeli založniki iz dežel partneric – Flandrija (Belgija), Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Slovenija. Na dogodek bo sprejetih največ 30 sodelujočih.

Rok za prijavo

Ponedeljek, 3. februar 2020 do 12.00.

Izbrani prijavitelji bodo o svoji prijavi obveščeni najkasneje 10. februarja 2020.

Vprašanja lahko posredujete na nika.kovac@jakrs.si.

Javna agencija za knjigo RS skupaj z Acesso Cultura, Associação Cultural (PT), Bluedar (DE), Mediart International (HR), Stichting ROSE (NL) in Vlaams Fonds voor de Letteren (BE) sodeluje v projektu  EU Vsaka zgodba šteje – ustvarjajmo zgodbe za vse / Every story matters – making books more inclusive.

Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se vknjiževnih likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.

Spletna stran:  www.everystorymatters.eu

Facebook: www.facebook.com/ESMmakingbooksmoreinclusive/

Instagram: @every.story.matters.eu

Želimo vam prijetne praznike in srečno novo leto! 

POMEMBNE SO SPODBUDE K BRANJU IN KUPOVANJU KNJIG

Literatura je v stalnem dialogu z družbo in pomembno je, da tudi družba vstopa v dialog z literaturo. Predaja Knjigobežnice Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS ima večplasten pomen. Opozarja na nekatere podatke iz najnovejše nacionalne raziskave Knjiga in bralci, ki je pokazala, da knjige kupujemo in beremo vse manj, še posebej je padec viden v segmentu najbolj izobraženih članov naše družbe. Če izobraženci prenehajo brati in graditi osebne knjižnice, je to toliko bolj zaskrbljujoče.
Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, je tako opozorila: „Bralci se rodijo v družini, in glede na omenjeno raziskavo, so najbolj pozitiven zgled mladim še zmeraj starši in obdanost s knjigami doma. Po raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih je Slovenija na repu držav glede velikosti domače knjižnice - marsikdo pa ne pozna dejstva, da ob lahko domači knjižnici, ki obsega najmanj 80 knjig, otrok deloma nadoknadi deprivilegiranost, ki izhaja iz nižje izobrazbe staršev.„

MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST IN ŠPORT - POMEMBEN PARTNER PRI SPODBUJANJU BRANJA

Pomembno je izpostaviti tudi pomen branja tiskanih knjig - noben ekran nam ne posreduje tako poglobljene izkušnje branja kot fizična knjiga.
Renata Zamida je ob tem dodala: „V tem kontekstu se nam zdi pomembno, da se tudi uslužbenci ministrstva, ki kroji politiko na področju izobraževanja in znanosti, vsak dan na poti v pisarno srečajo s knjigami in imajo možnost poseči po njih. Knjigobežnica že domuje na Ministrstvu za kulturo, na Javni agenciji pa menimo, da bi jih morali vzpostaviti na vseh ministrstvih in v Državnem zboru. Knjigobežnica naj bo spodbuda k branju in nakupovanju knjig v slovenščini. Posebej spodbudno pa se nam zdi, da je Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, katere nosilec je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, že v potrjevanju na Vladi RS in nam bo v letu 2020 že omogočena priprava akcijskega načrta, ki bo zagotovo prispeval k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji.„

Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se v likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.

Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih skušali zaznati želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.

Ena izmed aktivnosti projekta je tudi mentorski program za še neuveljavljene in nadarjene talente. V njem bo sodelovalo šest izbranih nadarjenih avtorjev ali avtoric iz šestih različnih držav EU.

Aktivnosti mentorskega programa: 

• kontinuirano enoletno delo z izbranim mentorjem na področju priprave slikanice brez besed, 
• dostop do brezplačnih spletnih masterclassov, namenjenih poglabljanju znanja na področju promocije inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti v otroških slikanicah, 
• gostovanje na 2-tedenski rezidenci v eni izmed sodelujočih držav, 
• kritje potnih stroškov in stroškov bivanja za obisk knjižnih sejmov v Bologni in Frankfurtu v letih 2020 in 2021, kjer boste predstavljali svoje delo, 
• plačilo v vrednosti 1000 evrov bruto,
• ohranitev avtorskih pravic za pripravljeno delo.

Na razpis se lahko prijavijo:

• ilustratorji, ki niso izdali več kot ene knjige,
• ilustratorji, ki že imajo nekaj izkušenj na področju ilustracije za otroke in mladino,
• ilustratorji, ki inkluzivnost razumejo kot enake možnosti za vse in želijo s svojim delom prispevati h raznolikosti današnje družbe, 
• avtorji inovativnih ilustracij visoke kakovosti,
• ilustratorji s tekočim znanjem angleščine.

Prijava je zaveza za dejavno sodelovanje v vseh aktivnostih mentorskega programa.

OKVIRNA ČASOVNICA:

Program se bo začel februarja 2020. 

Prvo srečanje tečajnikov bo potekalo na knjižnem sejmu v Bologni med 30. marcem in 4. aprilom 2020. 

Med majem in decembrom 2020 bodo potekali online masterclassi. 

Med januarjem 2021 in junijem 2021 se bodo tečajniki in tečajnice udeležili izbranih dvotedenskih rezidenc. 

Rok za oddajo končane neme slikanice je 30. junij 2021. 

20. – 24. oktobra 2021 in 19. – 23. oktobra 2022 boste svoje delo predstavili na knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Svoje delo bo del ilustratorjev predstavil tudi na Zagreb Book Festival 2021 (21. – 27. maj) in vsi na Zagreb Book Festival 2022 (21. – 27. maj).

PRIJAVA:

Vsi elementi prijave morajo obvezno biti napisani v angleškem jeziku. Prijava naj vsebuje:

• motivacijsko pismo, v katerem opredelite, zakaj bi radi sodelovali v projektu Vsaka zgodba šteje (pismo naj bo dolgo največ eno (1) A4 stran),
• vaš življenjepis (največ dve (2) A4 strani),
• portfolio preteklega dela (najmanj pet ilustracij v velikosti A4 in skupno največ 20 ilustracij v velikost A4),
• potrdilo, da ste se pripravljeni udeležiti vseh aktivnosti programa.

Prijave pošljite na: talent@everystorymatters.eu. V vrstici zadeva navedite: Application Talent Programme. Vse priloge morajo biti vključene v eno priponko.

Vprašanja lahko naslovite na: nika.kovac@jakrs.si ali katja.stergar@jakrs.si.

Končni rok za prijave: Sreda, 15. januar, ob 12.00, odločitev o izbiri bo znana do 10. februarja 2020.

Bine

Javna agencija za knjigo je s projektom »Vključujemo in aktiviramo!« odpirala vrata v svetove literature in v boljša življenja 

Javna agencija za knjigo RS je v zadnjih štirih letih izvajala projekt »Vključujemo in aktiviramo«. Projekt je povezal dva pola: slovenske ustvarjalce s področja književnosti in štiri ranljive družbene skupine. Udeleženci projekta iz ranljivih družbenih skupin so pridobivali kompetence, ki so pomagale pri njihovi ponovni socialni aktivaciji. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, zato poudarja: »Projekt je dokazal, da literatura resnično premika meje in ruši stereotipe. Obenem pa odpira vrata v boljše življenje.«

Eden izmed rezultatov projekta je tudi knjiga »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma«, v kateri je popisanih 11 zgodb moških na prestajanju zaporne kazni. Gre za neke vrste nadaljevanje, saj je lani izšla knjiga z zgodbami zapornic z Iga, »Začasno bivališče: Na grad 25, Ig. Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora«.

Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga, ki predstavi zgodbe moških za vrati zapora

»Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma« je knjiga, ki prinaša zgodbe 11 moških zapornikov na prestajanju kazni zapora, zgodbe, o katerih navadno beremo le v črnih kronikah ali poročilih iz sodnih dvoran, a nanje hitro pozabimo. Nastala je pod uredniškim vodstvom dr. Milice Antić Gaber, s sodelavkami Nino Pergar, Darjo Tadič, Jasno Podreka in Dejo Crnović so v njej popisale življenjske zgodbe zapornikov. Izpovedovalce spoznamo kot posameznike z različno osebno preteklostjo in z morda boljšimi možnostmi za drugačno prihodnost. »Podpora Javne agencije za knjigo temu projektu je izrednega pomena. Brez tega najbrž takšna knjiga ne bi izšla. Pa ne gre samo za izid knjige. S projektom so pridobili vsi; tako tisti, ki so se znašli v zaporu, ker so prekinili monotono rutino dneva, kot so nam dejali naši sogovorniki, me, ki smo imele izjemno možnost pogovora z njimi, in nenazadnje tudi javnost, ki je s knjigo dobila možnost vpogleda v to, kakšno je življenje v zaporu skozi oči zapornikov.« poudarja dr. Milica Antić Gaber. Predgovor za knjigo je napisal Tone Partljič, ki je bil v okviru projekta »Vključujemo in aktiviramo!« dve leti mentor v zaporu v Mariboru. 

O nastanku knjige 

Zgodbe, o katerih lahko beremo v knjigi, so nastale v pogovorih z zaporniki, ki so kazen prestajali ali jo še prestajajo na Dobu in v Mariboru. Raziskovalke so v uvodnih pogovorih posameznike povabile k sodelovanju pri projektu. Sprva jih je bilo pripravljenih sodelovati 13, pozneje sta dva odstopila. Raziskovalke so se s sogovorniki srečale vsaj trikrat. Prisluhnile so njihovi zgodbi, jo zapisale in na koncu s pomočjo pripovedovalca avtorizirale. Cilj nastale knjige je jasen: širši družbi ponuditi možnost za drugačno, bolj informirano razumevanje zapornikov, njihovih življenjskih izkušenj in pogledov na nekatera delovanja. 

Predstavitev knjige bo v ponedeljek 9.12. ob 17.00 v  atriju ZRC SAZU. Na predstavitvi bodo nastopile avtorice Milica Antić Gaber, Jasna Podreka, Nina Pergar, Deja Crnović, Darja Tadič in Lucija Božikov. Pogovor bo uvedla direktorica JAK RS Renata Zamida, dogodek bo moderirala Nika Kovač. Odlomke bosta brala Nataša Barbara Gračner in Jernej Gašperin.

Več informacij na: nika.kovac@jakrs.si 

Raziskava je v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI izšla pri založbi UMco, v PDF obliki pa so rezultati na voljo tukaj.

Na javni razpis »Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019« (v nadaljevanju: JR1–RSK OŠ in SŠ–2019) se lahko prijavijo vse založbe, ki izpolnjujejo pogoj, da kandidirajo s posamično knjigo izvirnega slovenskega leposlovnega, humanističnega ali poljudnoznanstvenega dela, primernega za ciljno skupino, katerega pisec (ali avtor izbora) je živeči slovenski avtor in je prvič izšlo v obdobju 2014–2019. Za leto 2019 velja, da mora biti knjiga izdana najkasneje do poteka roka prijave na razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019. V letu 2019 je bilo na javnem razpisurazpisanih skupaj 75.000 EUR proračunskih sredstev za obe področji (OŠ in SŠ) skupaj. Za projekt RSK OŠ in izbrano knjigo Miš založbe je bilo namenjenih 37.000 EUR za celoten projekt na področju OŠ.  Prijavljeno knjigo na javni razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019 je na podlagi razpisnih kriterijev ocenila in izbrala strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture na JAK RS (predsednik Jaroslav Skrušny, članici Mateja Komel Snoj in Kristina Picco) z utemeljitvijo, dostopno na spletni strani JAK:

https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/anotacije-izbranih-knjig/

Menimo, da je utemeljitev za izbor knjige zapisana dovolj natančno in strokovno. Na JAK deluje 8 različnih strokovnih komisij, člani in članice komisij so na predloge stroke in stanovskih društev izbrani in potrjeni s strani Sveta JAK, vsi pa so strokovnjaki na svojih področjih, v dotični komisiji tako sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja leposlovja, humanistike in mladinske književnosti.

Na predstavitvi projekta Rastem s knjigo na Strokovni sredi v MKL – Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v septembru 2019 v Ljubljani, z avtorico izbrane knjige, strokovnjaki, predstavniki JAK in Miš založbe, so bili izbor knjige, njena vsebina in primernost za mlade bralce, predstavljeni poglobljeno, argumentirano, predstavljeno je bilo celotno gradivo, vključno s predstavitvenim filmom projekta. Mladostniki knjigo sicer prejmejo ob obisku splošne knjižnice, ki je del kurikuluma v osnovnih in srednjih šolah v okviru knjižnično-informacijskih znanj.

(Več najdete na tem linku: https://www.youtube.com/watch?v=yEuUhPfQNRE; Povezava je dostopna tudi na spletni strani JAK: https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/letosnje-solsko-leto/).

V šolskem letu 2019/2020 v projektu Rastem s knjigo OŠ sodeluje 445 rednih osnovnih šol in 32 OŠ s prilagojenim programom. 11 OŠ se ni odločilo za sodelovanje pri projektu, vse iz iste, gorenjske regije. V  redne OŠ smo razdelili 19.890 izvodov, 361 izvodov smo razdelili OŠ s prilagojenim programom in 515 zamejskim šolam.

JAK je na to temo dobila tudi nekaj pisem posameznikov, med temi jih je nekaj izrazilo navdušenje nad izbrano knjigo in projektom, tisti, ki so redni bralci in so prebrali tudi knjigo Elvis Škorc, genialni štor, so seveda povlekli vzporednico s kultnimi knjigami iz serije Skrivni dnevnik Jadrana Krta Sue Townsend (vseh osem knjig imamo v slovenskem prevodu). Dobili pa smo tudi nekaj mnenj, ki se navezujejo na zapise na posameznih spletnih portalih in zaradi katerih objavljamo pojasnilo na spletni strani JAK.

Na JAK se zavedamo, da celotna populacija, ki ji je knjiga namenjena, ni homogena, da vključuje otroke z različnimi bralnimi interesi in sposobnostmi, zato ni moč pričakovati, da bo izbrana knjiga vsem enako všeč. Zato knjig ne podarjamo in razdeljujemo po šolskih klopeh, temveč projekt Rastem s knjigo z namenom poteka v šolah in knjižnicah, kjer knjižničarji in šolski delavci otrokom knjige pobližje predstavijo, se o njih pogovorijo in jih obravnavajo celostno. Problemska literatura o vprašanjih osebnostnega razvoja je bila vedno v ospredju priporočenih in izbranih literarnih tekstov, saj je njen namen spodbujati otroke k razmišljanju in sprejemanju sveta okoli sebe ter jih hkrati soočiti z različnimi problemi našega vsakdana. Na JAK se zavedamo raznolikosti publike, zato z informacijami in izobraževanji vsebinsko podpiramo problemsko obravnavane tematike izbrane literature, kar bomo  v prihodnje še intenzivirali. Razvijanje kritičnega mišljenja otrok, tudi skozi problemsko literaturo, vidimo kot pozitivno spodbudo za njihov osebnostni razvoj.

Dodajamo še dve (2) prilogi - recenzije strokovnjakov in priporočila k branju ter zapis o pisateljici Janji Vidmar, ki je v slovenskem prostoru prepoznana kot vrhunska ustvarjalka na področju mladinske in otroške književnosti, o čemer pričajo številne  nagrade in priznanja v zadnjih desetih letih, med drugimi tudi aktualna, zlata hruška 2019, ki jo podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).

Naj poudarimo, da so knjige iz projekta Rastem s knjigo, ki so jih v preteklih letih izbrale strokovne komisije JAK, prejemale številne nagrade in nominacije za nagrade, kar priča o relevantnosti izbora komisij JAK, saj so jih potrdile druge eminentne komisije, zlasti na področju najvišjih nagrad za otroško mladinsko književnost (Desetnica in Večernica) ter celo nagrade kresnik, najvišje nagrade za roman v Sloveniji. Naj za primer navedemo nekaj knjig, izbranih za projekt Rastem s knjigo v OŠ in SŠ, v zadnjih letih:

Vinko Moderndorfer: Kot v filmu, nagradi Desetnica in Večernica leta 2014

Marjana Moškrič: Sanje o belem štrpedu, Desetnica 2016

Damijan Šinigoj: Iskanje Eve, nominacija za desetnico 2016

Vinko Moderndorfer: Kit na plaži, Desetnica 2017

Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela, nagrada Kresnik za najboljši slovenski roman 2013

Suzana Tratnik: Noben glas, nagrada Novo mesto Short  2017

Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič: Živalska kmetija (nominacija ilustratorja za Astrid Lindgren Award, nagrada Hinka Smrekarja, Častna lista IBBY, nagrada Kristine Brenkove za izvirno slikanico in še več drugih pomembnih nagrad).

Pripravila strokovna služba JAK.

PRILOGA:

Recenzije in priporočila k branju za knjigo Elvis Škorc, genialni štor

Dobre knjige, portal Slovenskih splošnih knjižnic, na katerem knjićžničarji priporočajo v branje izbrane knjige, najvišja ocena (5 zvezdic)

Kratka zgodovina reči, ki jih Elvis nima pod nadzorom

Mariborska pisateljica Janja Vidmar je avtorica številnih mladinskih romanov. Njen zadnji, Elvis Škorc, genialni štor je res zabavno branje. Glavni junak Elvis Škorc v knjigi ves čas nagovarja še nerojenega otroka, ki bo njegov brat ali sestra. Prav s pripovedovanjem nam razprostre svojo zgodbo in vse težave, napake in dogajanja. Zaradi ločitve staršev ima Elvis kar naporno življenje in kot sam pravi je zaradi ločitve »ubitačno zamorjen«. Ves ta stres pa se mu pozna prav na kilogramih, saj le ti vztrajno rastejo in kmalu ga vsi kličejo »Bajs«. Elvis si srčno želi postati izumitelj in vedno skuša narediti ali izumiti kaj novega. Za pestrost doma pa poskrbi njegova mlajša sestra Ela. Elvisu skozi poglavja sledimo z vsemi njegovimi zabavnimi in nerodnimi dogodki. Od načrta pobega, do hujšanja s pomočjo cigaret, seveda ne gre brez nesojene ljubezni do najlepše punce na svetu Hanne, pa tudi medvrstniško nasilje s spletnim nadlegovanjem ne manjka. Ko mama razkrije, da pričakuje otroka z drugim moškim, pa se stvari še dodatno zapletejo. Humorna uporaba jezika in najstniške dogodivščine nas pritegnejo k branju. Knjiga je prava zmešnjava najstniškega življenja in resnih tem, s katerimi se mladostniki soočajo. Samoironija pa je odličen način, da se spoprimeš s težavami.

Revija Sodobnost, osrednja literarna revija, ki edina vključuje tudi blok kritike mladinske književnosti, kritika Sabina Burkeljca

Janja Vidmar, uveljavljena in večkrat nagrajena mladinska pisateljica, se po daljšem premoru vrača z mladinskim romanom Elvis Škorc, genialni štor, ki je nekoliko drugačen od njenih poprejšnjih del. Pisateljica je najbolj poznana po svojih mladinskih problemskih romanih; spomnimo se samo njenega pred dvajsetimi leti izdanega dela Princeska z napako, ki je vzbudilo nemalo odzivov. Svoj čas je namreč pri pisanju za otroke in mladino veljalo predvsem pedagoško načelo, potekal je diskurz o definiranju in vrednotenju žanra mladinskega problemskega romana ter o tem, ali v mladinski literaturi obstajajo teme, o katerih se ne bi smelo govoriti. Čeprav dandanes tako med laiki kot med strokovnjaki še potekajo polemike o primernosti določenih knjig za mlade, pa v mladinski literaturi praktično ni tabu/problemske teme, o kateri se ne bi pisalo – vsekakor pa je pri tem ključen odnos pisatelja ter upoštevanje starosti in razvojne stopnje bralca.

Tudi tokratni roman Janje Vidmar se sicer razrašča iz problemske osnove: njegov osrednji junak, Elvis Škorc, ima vrsto težav: mama in oče sta ločena, živi z mamo in problematično mlajšo sestro Elo, ki mora obiskovati šolsko psihologinjo. V šoli ni posebej priljubljen, med sovrstniki se ga je prijel slabšalni vzdevek Bajs. Zaljubljen je v Hanno, šolsko lepotico, ki se zanj ne zmeni, vse dokler ji ne pride prav kot »varuška« za njenega bratca. Je nesamozavesten in se ne zna postaviti zase, kadar je žrtev medvrstniškega nasilja. Šola mu sicer ne dela večjih težav, pri kemiji recimo prav blesti s svojimi genialnimi poskusi, kar mu vsaj malo pomaga pri soočanju s težavami. Na prvi pogled se torej zdi, da gre za še en problemski roman, vendar je pisateljica probleme ovila z dobršno mero situacijskega in besednega humorja ter jih začinila z odrezavo samoironijo glavnega junaka. Prevladujoče razpoloženje v besedilu je torej humorno, Elvisovi problemi pa zato niso zaostreni in radikalni, temveč so zmehčani in omiljeni s poudarjeno duhovitostjo. »Poetično oz. humorno in optimistično oblikovana problemska zgodba je torej praviloma manj problemska in posledično tudi manj tabujska od neposrednega in nazornega (ali celo strašljivega) realizma ali fantastike …« (Igor Saksida, Otrok in Knjiga 91). Ena temeljnih odlik knjige je prav iskriva komika, ki je nakazana že v samem naslovu, med branjem pa včasih izzove glasen krohot.

Roman je napisan kot Elvisova prvoosebna pripoved, s katero (tako se zdi na začetku) neposredno nagovarja bralca (pozneje izvemo, da je namenjena njegovi še nerojeni polsestri). Junakova bistrost se kaže v izboru besed, humorju in pristopu do življenja samega. Na primer: »Babica je bila neusmiljena: ‘Polona, za boga milega, fant se redi! Zmoli tri zdravamarije pa dve limoni mu stisni, razbijajo maščobe!’ Počakaj, da jo spoznaš, pri njej je vse na hard!« Elvis govori o sebi in svojem življenju zelo odkrito, pri tem pa pride do izraza tudi njegova ranljivost ( »Moji domači. Smotani so, ampak jih imam rad.«). Ena od pomenskih niti zgodbe torej poudari misel, da morajo tudi fantje o svojih težavah govoriti ali pisati, saj je ubeseditev velikokrat najhitrejša pot do rešitve. Posredovanje zgodbe je zdravilno, če je pri tem prisoten humor (ki ustvari določeno distanco), še toliko bolj. Elvisa se ločitev staršev seveda zelo dotakne, vendar si o svojih strahovih upa spregovoriti, upa si jih priznati (npr. »Jaz sem bolj lene sorte po mami, ampak sem stisnil zobe, kaj pa drugega. V primerjavi z njuno ločitvijo so bili deseturni pohodi in skakljanje nad prepadi mala malica.«).

Elvisova velika strast je prebiranje stripov, želi si celo odpreti bralno hišo. S tem pisateljica v roman vplete idejo o pomenu branja, predvsem pa zavest o tem, da je branje nekaj kulskega in potrebnega, čeprav »punce ne marajo knjižnih moljev«. /…/

Revija Bukla, brezplačna revija o dobrih knjigah, ki predstavlja knjižne novosti, o svojem odnosu do knjig in branja pa pišejo slovenski kulturniki in strokovnjaki.

Janja Vidmar se po daljšem premoru znova vrača z mladinskim romanom, a tokrat nekoliko drugače. Ne z delom, ki bi ga smeli šteti med mladinske problemske romane, pač pa z lahkotnim, neobremenjenim najstniškim besedilom, ki se gladko bere in je podloženo tako s situacijskim kot tudi besednim humorjem. Res je, da tudi s problemi, a ti niso zaostreni, radikalni, usodni, so problemi, ki pač tarejo marsikaterega najstnika. Elvis Škorc, genialni štor namreč predstavlja izsek iz nekoliko bolj dinamičnega obdobja najstnika Elvisa. Pred bralca torej prihaja kratkočasno, dinamično, včasih tudi rahlo napeto in zabavno branje o najstniku z bolj ali manj problematičnimi sošolci in z mislimi o nadvse problematični punci.

Tilka Jamnik, ena najuglednejših strokovnjakinj za področje mladinske književnosti ter promotorka branja in knjige, v letu 2019 dobitnica mednarodne nagrade Maryann Manning Special Service Award, ki jo podeljuje International Literacy Association za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti, za priporočila Bralne značke in pogovor ob branju

Spodbuda za branje: - Morda bo dovolj spodbudno delovala že naslovna in hrbtna stran knjige. - Besedilo je jezikovno privlačno in imenitno členjeno (= fino se da brat!). Nekaj naslovov poglavij: 1. Bajs, 2. Kile gor, 3. Genij ... 7. V šoli, 8. V riti, 9. Faradayeva kletka ... takole do 27. Norišnica. Morda glasno preberem eno teh poglavij. - Ko roman preberejo, najprej prisluhnem mladim bralcem. Pričakujem, da bo iz njih kar vrelo. (Z nekaterimi Elvisovimi problemi se najbrž zlahka poistovetijo.) V resnici ima najstnik Elvis en kup problemov in niso vsi zgolj običajni najstniški ... (Drezam, ničesar ne bomo izpustili, glej vsebinska gesla! Z vsemi osebami ima probleme, imam prav?) - Nekje na polovici tudi izvemo, komu pripoveduje o svojih problemih ... in zakaj. Kaj se zgodi na koncu knjige? - Na kakšen način Elvis pripoveduje o svojih problemih? Kako jih razume in kako se spoprime z njimi? Je Elvis občutljiv in bister fant? Zakaj je v naslovu genialni štor? - Kako pisateljica doseže humornost? (Ravno prav pretirava z opisi? ????) Kakšen jezik uporablja, na kakšen način Elvis pripoveduje? (Mladi bralci danes res govorijo tako? Po vsej Sloveniji?) - Elvis je tudi bralec stripov in načrtuje bralno hišo! Kaj bi mu moji mladi bralci priporočili v branje poleg stripov? - Še kaj? Se domislite še česa? (Saj kakšno predlagano alinejo lahko izpustite. ☺ Moji predlogi za pogovor so zgolj priporočila.) - In na koncu pogovora: katere probleme imajo tudi mladi bralci? V čem vse se lahko poistovetijo z Elvisom? (Tu pa ne drezam.)

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, ki ga vsako leto pripravijo strokovnjaki Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo) Mestna knjižnica Ljubljana  in je nepogrešljiv pri strokovnem delu, knjižnični vzgoji in v pomoč pri naročanju knjig za knjižnice. Namenjen je tudi posameznikom, ki jim ni vseeno, kaj njihovi otroci berejo.

Po mnenju uredniškega odbora, ki vsako leto pripravlja Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične izdaje leta in pridobijo pravico do znaka Zlata hruška.. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).

Iz anotacije v Priročniku:

Avtor/ica: Janja Vidmar                         

Založba: Miš, 210 str.

Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca. Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ. (KP)

| 3 - za napredno samostojno branje | M | ODLIČNO | za pogovore o knjigah

| družina - ločitev, fantje - odraščanje, matere - nosečnost, bratje in sestre, humor, konflikti, mladostniki, odraščanje, puberteta

PRILOGA -  O pisateljici - Janja Vidmar

Janja Vidmar je ena najvidnejših in uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljic. Rojena je bila leta 1962 na Ptuju, kmalu pa se je družina preselila v Maribor, kjer pisateljica živi še danes. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in pozneje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2016 je diplomirala na Pedagoški fakulteti Maribor na smeri slovenščina in pedagogika.

S pisateljevanjem je začela v začetku 90. let, od leta 1996 ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica Društva slovenskih pisateljev ter pobudnica ustanovitve in prva predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP. Prav tako je bila pobudnica in ustanoviteljica nagrade desetnica. Kot svobodna umetnica piše tudi scenarije, drame, kolumne, radijske igre in scenarije za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala scenarij za slovenski celovečerni film Blues za Saro. Njena dela izhajajo tudi v revijah in časopisih kot podlistkih.

Napisala je več kot 60 mladinskih knjig, mnoge so prevedene v hrvaški, nemški in italijanski jezik. Najraje posega po naslednjih žanrih: socialno-psihološki roman, avanturistična realistična povest, otroška kriminalka/grozljivka in fantazijska pripoved. Skozi zgodbo opozarja na številne tabu teme ali težave, ki pestijo današnjo družbo, kot so ksenofobija, drugačnost, družinsko nasilje, bolezenske motnje hranjenja, osamljenost, nerazumevanje z odraslimi ali vrstniki. Zaradi tekočega in napetega pripovednega sloga ter pomembne sporočilne vrednosti so knjige Janje Vidmar odlično branje za mlade in starejše bralce.^[1]

Nagrade in nominacije (po letih podelitve in nominacije):

1998     Nominacija za večernico za delo Moj prijatelj Arnold

1999     Nagrada večernica za delo Princeska z napako

Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Princeska z napako

Nominacija za nagrado večernica za delo Aknožer

2000     2. mesto v akciji Moja najljubša knjiga za delo Debeluška

2003     Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Sence poletja

2004     Nominacija za nagrado desetnica za delo Baraba

Nominacija za nagrado večernica za delo Prijatelja

2005     Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja

Nominacija za Slovenko leta

2006     Nagrada desetnica za delo ZOO

Posebno priznanje na Parole senza frontiere za delo Prijatelja

Nominacija za nagrado večernica za delo Fantje iz gline

2007     Glazerjeva listina

Nominacija za nagrado desetnica za delo Nimaš pojma

Nominacija za nagrado večernica za delo Uspavanka za mladega očka

2008     Nominacija za nagrado desetnica za delo Fantje iz gline

2009     Nagrada večernica za delo Pink

Knjiga Moja Nina je bila sprejeta v IBBY Dokumentacijski center za otroke s posebnimi potrebami na Norveškem

Nominacija za nagrado desetnica za delo Angie

2010     Zlata paličica za najboljše mladinsko dramsko besedilo za delo Brez

Častna lista IBBY za knjigo Angie

Uvrstitev knjige Pink med Bele vrane »White ravens 2010«

Nominacija za nagrado desetnica za delo Pink

2011     Nominacija za nagrado večernica za delo Kebarie

2013     Nagrada desetnica za delo Kebarie

Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2014     Nominacija za nagrado večernica za delo Otroci sveta

Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2015     Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2017     Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja

2019     Nominacija za nagrado desetnica za delo Črna vrana

Zlata hruška za delo Elvis Škorc, genialni štor

[1] Delno povzeto s spletne strani: https://www.miszalozba.com/avtorji/janja-vidmar/

Poleg stojnice JAK v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju – SKICA v sklopu Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019-2020 na sejmu in v mestu prireja tudi 10 dogodkov s slovenskimi avtoricami in avtorji. Knjižnega sejma se bodo tako udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili: Mojca Kumerdej, Drago Jančar, Mirt Komel, Aleš Šteger, Žiga X Gombač, David Krančan in Anja Štefan s celotno zasedbo literarno-glasbene predstave Svet je kakor ringaraja.

Teden se je začel z otvoritvijo razstave slovenske ilustracije v osrednji mestni knjižnici Hauptbücherei am Gürtel v ponedeljek, 4. novembra, in dvema otroškima delavnicama (5. in 6. november) v okviru projekta Pot knjige v hotelu Korotan. Teden slovenske književnosti 2019 pa bo odmev doživel še v decembru, ko bo na sejmu neodvisnih in malih založb BuchQuartier 8. decembra gostoval Mirt Komel.

Ob JAK in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodi gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).

Oglejte si celoten program Tedna slovenske književnosti.

Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.

Več o sejmu Buch Wien 2019.

Za podporo se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.

Ljubljanski simpozij bo poskušal nadaljevati in nadgraditi teme Museal Episodes, in to še zlasti z vidika aktualnih pogojev, v katerih živimo v Evropi in v svetu in ki jih opisujemo z vse bolj dramatičnimi besedami. Na simpoziju bodo sodelovali:

Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, Ljubljana; 

Jekaterina Djogot, direktorica in glavna kustosinja steirischer herbst (v prevodu Štajerska jesen) v Gradcu; 

Iris Dressler, direktorica Württembergischer Kunstverein v Stuttgartu; 

Övül Ö. Durmusoglu, kustosinja in teoretičarka (Berlin, Istanbul), 

Marina Fokidis, direktorica Kunsthalle Athena v Atenah; 

Anna-Catharina Gebbers, kustosinja v Hamburger Bahnhof / Nationalgalerie / Staatliche Museen zu Berlin; 

Matthias Mühling; direktor muzeja Lenbachhaus v Münchnu; 

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij Mesta Ljubljana; 

Philippe Pirotte, direktor Städelschule in galerije Portikus, Frankfurt am Main (sodeluje preko skypa); 

Luiza Proença, kustosinja, teoretičarka in urednica iz São Paula; 

Marcelo Rezende, direktor arhiva avantgardne umetnosti 20. stoletja v Dresdnu; 

Jelena Vesić, kustosinja, teoretičarka, urednica in predavateljica iz Beograda

Uvodno predavanje: Rastko Močnik, sociolog, Ljubljana

Moderatorja: Jela Krečič, publicistka in filozofinja, in Holger Volland, podpredsednik Knjižnega sejma Frankfurt in kurator razstavno-vsebinske platforme ARTS+ na tem knjižnem sejmu

Celoten program simpozija in biografije sodelujočih so na voljo tukaj.

Na srečanje v Ljubljano tako prihajajo:

Ulla Krauss-Nussbaumer, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres

Karin Cervenka, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres

Angelika Salvisberg, Schweizer Kulturstiftung Pro Helvetia

Brigitte Burgmann, KulturKontakt Austria

Claudia Amthor-Croft, Goethe-Institut e. V. // München

Christel Mahnke, Goethe-Institut e. V. // Athens

Antje Contius, S. Fischer Stiftung

Hana Stojić, S. Fischer Stiftung

Aylin Rieger, S. Fischer Stiftung

Richard Swartz, S. Fischer Stiftung

Dubravka Đurić-Nemec, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske

Elisabeth Stoekler, Kulturstiftung Liechtenstein

Alma Mile, Ministry of Culture of Albania

Sofjan Jaupaj, Ministry of Culture of Albania

Mladen Vesković, Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije                                            

Alexandru Popescu, Ministry of Culture of Romania

Ilija Subotić, Ministry of Culture of Montenegro

Biljana Tudzarovska, Ministry of Culture of North Macedonia

Oliver Zille, Leipziger Buchmesse

Laura Büching, Leipziger Buchmesse

Daniela Kaneva, Ministry of Culture of Bulgaria

Svetlozar Zhelev, Bulgarian Book Centre

Radmila Radovanović, S. Fischer Stiftung

Susanne Meierheinrich, Leipziger Buchmesse

Jens Schüring, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland

Janine Köpfli, Regierung des Fürstentums Liechtenstein, Ressort Kultur

Frau Drexler, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland

Karin Zimmer, Bundeskanzleramt der Republik Österreich

Mreža literarnih hiš iz nemškega govornega področja, ki združuje 14 literarnih hiš v Nemčiji, Švici in Avstriji, se bo tokrat prvič sestala izven svojega prostora in obisk v Ljubljani, ki je primarno namenjen snovanju njihovega prihodnjega programa sodelovanja, izkoristila za spoznavanje aktualne slovenske literarne ponudbe. Udeležence bodo predvsem zanimali inovativni formati literarnih dogodkov, literarna prizorišča v Ljubljani, slovenski literarni producenti in njihovi načini plasiranja literature v javnost. Pester dvodnevni program, ki bo sestavljen iz strokovnega programa na Vodnikovi domačiji v Šiški ter ogledov in srečanj v mestu, JAK pripravlja v sodelovanju z Inštitutom Divja misel. Nemškim gostom se bodo pridružili tudi predstavniki sorodnih institucij iz Osla, Londona in Sofije.

Srečanja se bodo udeležili naslednji predstavniki literarnih hiš:

Florian Höllerer, LCB

Tomas Friedmann, Literaturhaus Salzburg

Claudia Dathe, Universität Tübingen/Projektkoordination

Christine Wagner, LCB

Aurélie Maurin, Übersetzerfonds

Yana Genova, Next Page, Sofia

Tone Lunde, Litteraturhuset Oslo

Roma Backhouse, Free Word Centre, London

Pascal Seil, Centre national de littérature, Luxemburg

Roman Banzer, Literaturhaus Liechtenstein

Hansjörg Quaderer, Literaturhaus Liechtenstein

Gesa Schneider, Literaturhaus Zürich

Anja Johannsen, Literarisches Zentrum Göttingen

Ursula Steffens, Netzwerk der Literaturhäuser/Projektkoordination

Carolin Löher, Literaturhaus Hamburg

Srečanji sta namenoma organizirani istočasno, da se lahko udeleženci med seboj spoznajo in izmenjajo ideje in izkušnje ter zasnujejo prihodnja sodelovanja.

Več informacij na: anja.kovac@jakrs.si in 01 230 05 75.

Na fotografiji: družina Traduki na letošnjem majskem srečanju v Liechtensteinu

Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodu gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).

Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.

Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.

Oglejte si celoten program:

Ponedeljek, 4. november

Otvoritev razstave: Slovenska ilustracija in otvoritveni koncert

19.00 Hauptbücherei am Gürtel / Veranstaltungssaal

Literarno-glasbena prireditev Svet je kakor ringaraja (Die Welt ist wie ein Ringelreihen) z Anjo Štefan, Boštjanom Gombačem, Blažem Ceralcem, Andražem Mazijem, Severo Gjurin, Joštom Drašlerjem in Metodom Bankom.

Trajanje razstave: 4. do 30. november 2019

Torek, 5. november

16:30-18:00, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt

Pot knjige

Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)

Sreda, 6. november

17:00-18:30, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt

Pot knjige

Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)

Četrtek, 7. november

14:30-15:00, Donaulounge, Buch Wien

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)

Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Cornelius Hell. Nemški glas: Claudia Carus.

15:30-16:00, Der Standard Bühne, Buch Wien

Drago Jančar: In ljubezen tudi(Wenn die Liebe ruht)

Predstavitev knjige in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Wolfgang Popp (Ö1).

16:00-16:30, Der Standard Bühne, Buch Wien

Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)

Predstavitev knjige in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Cornelius Hell.

16:30-17:00, Der Standard Bühne, Buch Wien

Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (Chronos erntet)

Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Mojco Kumerdej in prevajalcem Erwinom Köstlerjem, vodi Cornelius Hell.

19:00, Alte Schmiede, Schönlaterngasse 9

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)

Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Johanna Öttl. Nemški glas: Johannes Tröndle.

19:00, Österreichische Gesellschaft für Literatur, Herrengasse 5

Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)

Branje in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Ronald Pohl (Der Standard). Nemški glas: Aimie Rehburg.

Petek, 8. november

12:00-12:45, Donaulounge, Buch Wien

Mirt Komel: Pianistov dotik (Goldman oder Der Klang der Welt)

Branje in pogovor z avtorjem Mirtom Komelom, vodi Sebastian Walcher, nemški glas: Claudia Carus.

Več o sejmu Buch Wien 2019.

Rok za oddajo vlog je 27. november 2019 do 17.00 (CET). Več o razpisu EACEA 32/2019 tukaj.

Razpis Kultura za projekte sodelovanja 2020 (EACEA 32/2019) je zadnji tovrstni razpis v okviru trenutne generacije Ustvarjalne Evrope, možne so prijave s projekti sodelovanja manjšega obsega (Kategorija 1) in s projekti sodelovanja večjega obsega (Kategorija 2).

Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji ob tej priložnosti pripravlja tehnično delavnico za prijavitelje, ki bo potekala v sredo, 6. novembra. Rok za prijavo udeležbe je do torka, 5. nov. 2019 do 12. ure preko info@ced-slovenia.eu s pripisom »Delavnica Kultura«.

Več informacij na spletni strani CED Slovenija.

Prav tako se je še vedno mogoče prijaviti na 5. Istanbul fellowship program, ki bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Rok za prijavo je 31. oktober, prijavite pa se lahko tukaj.

Obveščamo vas tudi, da bo naslednji fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma oktobra 2020 (prijave bodo odprte ves marec in april, o tem vas bomo še obvestili) namenjen izključno predstavnikom otroške in mladinske literature.

Letos smo se odločili, da bomo o naših aktivnostih obveščali tudi preko podcasta z naslovom Skrivno življenje knjig in prva dva prispevka smo posneli ravno v času pred in med Frankfurtskim knjižnim sejmom, kjer se nam je pridružil tudi Drago Jančar. Lahko ju poslušate tukaj.

Nekaj foto utrinkov si lahko ogledate v priponkah.

Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih detektirali želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.

Projekt se bo uradno začel s konferenco Every Story Matters in partnerskim srečanjem organizacij v Lizboni 18. in 19. novembra. Na njej bodo različni predavatelji in predavateljice predstavili prakse razbijanja predsodkov in stereotipov v družbi in predstavili svoje konkretne projekte.

Končen program konference bo znan kmalu. Vse zainteresirane vabimo k prijavi: https://www.everystorymatters.eu/event-details/opening-conference?fbclid=IwAR38-OHqsloX6tv5LoqV0rMbBAgvoiKocm0Van837K-sWq4owOQafx19gzA

Po predogledu sejma v letošnjem letu bi JAK v letu 2020 slovensko prisotnost na sejmu rada okrepila še s slovensko stojnico.

Več o sejmu: http://www.ccbookfair.com

Posnetek predstavitve si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu Rastem s knjigo si lahko preberete tukaj.

Otvoritev sejma (torek, 15. oktober) in prvi sejemski dan bo obiskal tudi minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo v družbi veleposlanika v Berlinu, g. Franca Buta, vodje Slovenskega kulturnega centra v Berlinu, direktorice JAK ter še sedemnajstih predstavnikov različnih resorjev in institucij (MK, MGRT, MZZ, UKOM, MOL) udeležil vodenega ogleda po sejmu v spremstvu g. Tobiasa Vossa, podpredsednika sejma za mednarodne zadeve. Ogledali si bomo najrazličnejša področja sejma, na katerih se predstavljajo tudi države častne gostje: t. i. »Weltempfang« - center za politiko, literaturo in prevajanje, ki ga sooblikuje nemško Zunanje ministrstvo, izobraževalno platformo Frankfurt EDU, platformo za večmedijsko umetnost The Arts+,Gourmet galerijo in potovalni salon, LitCam – kampanjo za opismenjevanje in sejemsko Agoro – zunanji prostor, na katerem se tekom sejma odvije nepregledno število dogodkov in kjer je lani začelo delovati novo prizorišče, t. i. Frankfurtski paviljon. Voden ogled paviljona letošnje častne gostje – Norveške – nam bo pripravila direktorica Norle, Margot Walstrom. Minister se bo udeležil tudi slovenskega sprejema na nacionalni stojnici, ki ga JAK organizira za svoje mednarodne partnerje ter si ogledal tudi samostojne stojnice slovenskih razstavljavcev na sejmu (Mladinska knjiga, Beletrina, DZS Grafika). V luči priprav na predstavitev Slovenije kot častne gostje leta 2022 bodo potekali številni sestanki s soorganizatorji dogodkov in predstavitev v Frankfurtu in v širšem nemškem prostoru.

Program dogodkov s slovenskimi avtorji si lahko ogledate TUKAJ.

Na kratko o programu 2019:

Drago Jančar bo med drugim gost najuglednejšega sejemskega prizorišča, odra Das blaue Sofa (Modra zofa), ki ga skupaj kurirajo štirje medijski partnerji: Bertelsmann, ZDF, Deutschlandfunk kultur in 3sat. Na tem odru svoje nove prevode predstavljajo najpomembnejši avtorji sejma – Jančar bo predstavljal prevod s kresnikom nagrajenega romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut). Aleš Šteger bo predstavljal Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart: Aufbrechen, Haymon Verlag 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Jurij Hudolin prevod romana Pastorek (Der Stiefsohn, Septime Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut), Glorjana Veber pa bo na večeru platforme Versopolis brala svoje nove, še neobjavljene prevode poezije.

Letos nadaljujemo tudi z aktivnostmi na kulinaričnem področju, saj se bo v prestižnem Gourmet & Travel Salonu predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija, ki je na Gourmand World Cookbooks Awards letos slavila v dveh kategorijah: Kruh in Zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa). Lani se je na tem prizorišču predstavljal vinski poznavalec Robert Gorjak, njegova knjiga Slovenija, vinska dežela pa je na podlagi predstavitve že našla nemškega založnika (Conte Verlag).

Na odru Weltempfang, ki ga omogoča nemško zunanje ministrstvo, z mrežo Enlit, katere članica je JAK, soorganiziramo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem sodeluje prevajalka Tanja Petrič. Na letošnjem fellowshipu za prevajalce, ki ga Frankfurtski sejem prireja prvič, sicer sodelujejo kar tri slovenske prevajalke iz nemščine v slovenščino – Tanja Petrič, Amalija Maček in Neža Božič.

Slovenske otroške knjige se bodo predstavile na otroškem prizorišču Frankfurt Kids: 26 naslovov, ki jih je JAK izbral v sodelovanju z založniki, bo vključenih v pregledno razstavo otroških knjig založnikov z vsega sveta, t. i. Walkable Catalogue.

Na slovenski stojnici bo letos šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36), ter tiskarsko podjetje DZS Grafika (hala 5.0., A 74).  Želimo jim uspešno posredovanje prevodnih pravic in licenc, pri čemer bo intenzivno sodelovala tudi ekipa JAK s številnimi individualnimi založniki iz mednarodnega okolja.

Za podporo se tudi letos zahvaljujemo Slovenski turistični organizaciji, ki na slovenski stojnici predstavlja turistični in kulinarični potencial Slovenije.

Celotna izjava za javnost v wordovem formatu je na voljo TUKAJ.

***

Dodatne informacije in slikovni material: Anja Kovač, JAK (anja.kovac@jakrs.si), v času sejma: 051 304 089

Informacije, vezane na obisk in program ministra Zorana Pozniča: Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose z javnostmi, Tjaša A. Razdevšek (pr.mk@gov.si), 041 321 929

Letošnja mentorica za francoščino Aurélie Maurin in mentor za nemščino Matthias Göritz sta mali delovni skupini vodila skozi seminar, pri čemer sta skupini jezikovno ločeno delali na besedilih, ki so jih udeleženke in udeleženci prinesli s seboj ter združeno govorili o poeziji in prevajanju poezije. Po seminarju so vabili na nedeljsko literarno matinejo, na kateri so ob glasbeni spremljavi Benoîta Moreau skupaj brali izvirne in prevedene pesmi.

Seminarja se je letos udeležilo deset izbranih prevajalk in prevajalcev. V francoščino so prevajale in prevajali: Frédéric Balmès (nemščina), Nicola Pozza (hindijščina), Evelyne Noygues (albanščina), Karin Leuenberger (nemščina) in Pierre Fankhauser (španščina); v nemščino: Lydia Dimitrow (francoščina), Ruth Karzel (italijanščina), Liza Linde (slovenščina), Stefan Wieczorek (nizozemščina) in Maria Wuchse (češčina).

Slovenska udeleženka Liza Linde, ki jo je na delavnico napotil JAK, je na delavnici delala na svojih nemških prevode pesmi iz najnovejše pesniške zbirke Anje Golob da ne, da ne bo več prišla ...

Delavnico, ki je potekala v Château de Lavigny ob Ženevskem jezeru v Švici, organizira Centre de traduction littéraire v Lausanne, Fondation H. M. & J. Ledig-Rowohlt, Château de Lavigny, s podporo švicarske kulturne ustanove Pro Helvetia.

Več na:

http://www.chateaudelavigny.ch/  

https://www.unil.ch/ctl/fr/home.html

Petra Wenzel iz knjigarne v Berlinu pojasnjuje, da norveška književnost za otroke in mladino teme obravnava iz nenavadnih zornih kotov in vrednote posreduje na zelo nekonvencionalen način: “Norveške knjige za otroke didaktično niso tako stroge kot knjige drugih narodov.” “Veliko vlogo igra humor, avtorji kršijo tabuje,” Ines Galling prepoznava norveško nagnjenost k nekonvencionalnemu ter poseben pogled na pomen otroške književnosti. “Norveške knjige prežema temeljno zaupanje v otroško avtonomijo, spoštovanje otrok in njihovega pogleda na svet. Ker otroke jemljejo resno, se tudi ne izogibajo resnim temam,” zato obravnavajo problematike, ki kje drugje veljajo za tabu. Ingrid Ovedie Volden v svojem romanu Vse, kar je pomembno (norv. Alt som teller) pripoveduje o dekletu, ki ima obsesivne motnje. Slikanica Zlobnež (norv. Sinna Mann), katere avtorja sta Fro Dahle in Svein Nyhus, obravnava nasilje v družini.

Ines Galling pove: “Slikanice so neverjetno pestre, s številnimi presenetljivimi idejami, so visoko umetniško kakovostne, izkoriščajo vse možnosti svojega medija.” Izstopajo neobičajne ilustracije, na primer divje čačke, ki jih je Gry Morsund naslikal za serijo slikanic ljudske pravljice o treh kozličkih in neumnem trolu Kozličkova banda (norv. Bukkene Bruse).

Tudi nagrajeni ilustrator Øyvind Torseter posega po tradicionalnih temah: “Z bizarnimi domislicami in striparskimi risbami, zgodbarskim talentom in jezikovno spretnostjo klasičnim vsebinam iz zakladnice legend in pravljic podeljuje novo preobleko,” pravi lektorica. Najlepši dokaz je novi risoroman Mulysses (norv: Mulysses). Njegove ilustracije na slovenskem trgu najdemo v prevodu slikanice Toreja Renberga: Dajmo Ine (Sodobnost 2012), in prevodu romana za otroke Håkona Øvreåsa: Super Rjavko (Založba Zala 2016).

Poleg trolov in vil knjige obravnavajo nadvse aktualne teme: “Konkretni izzivi v družbi – migracije, vključevanje, ekologija, družbena neenakost, družabna omrežja – vse to se že nekaj časa ponovno pojavlja tudi v književnosti, kar nam pomaga izostriti pogled za protislovja in pluralizem norveške družbe,” pojasnjuje Ines Galling. Mina Lystad v Sever (norv. Nørd) obravnava nevarnosti družabnih omrežij in s tem povezano vse večjo potrebo po odobravanju. Znanstvenofantastična serija Kepler 62, avtorjev Bjørn Sortland in Timo Parvela, pa se dogaja v svetu tik pred apokalipso, kar se navezuje na aktualne okoljske razprave. Timo Parvela se je na nemškem trgu pojavil že pred leti s serijo Ela in prijatelji – dva dela sta izšla tudi v slovenščini (Mladinska knjiga 2012 in 2013).

Vse bolj so prepoznavne tudi avtorice iz druge generacije priseljencev: “Pripovedujejo o razklanosti med zahtevami svojih družin in zapovedmi norveške večinske družbe ter o medsebojnih predsodkih,” pravi Ines Galling. Amina Bile, Nancy Herz in Sofia Nesrine Srour v knjigi Brezsramno (norv. Skamløs) pripovedujejo o položaju muslimanskih deklet. V Nemčiji se prvič predstavljata tudi Espen Dekko s knjigo P+E (norv. P+E) ali Taran Bjørnstad s knjigo Kdo je ukradel krokodila (norv. Krokodilletyven).

Dva od novih prevodov se posvečata drugi svetovni vojni in nemški okupaciji Norveške. Marianne Kaurin v knjigi Skoraj jesen (norv: Nærmere høst) in Maja Lunde v knjigi Čez mejo (norv. Over grensen) posredujeta osupljivo nov pogled na preteklosti. Maja Lunde je sicer ena bolj uveljavljenih norveških avtoric, njena najbolj prevajana knjiga za otroke je Snežna sestra (norv. Snøsøsteren), v slovenščino je preveden njen roman za odrasle Zgodovina čebel (Učila International 2017), prvi izmed štirih delov serije o podnebnih spremembah.

Nekatere avtorice in avtorji so tako v Nemčiji kot Sloveniji že dobro znani, tako na primer izjemna Maria Parr, katere tretji roman za otroke Golmanka in morje je pred kratkim izšel tako v nemškem kot slovenskem prevodu. Na obeh trgih pa sta odmevna tudi njena prejšnja romana, in sicer Tonja iz Hudega brega (2014) in Vafljevi srčki (2016, vse tri Mladinska knjiga). Avtor uspešnic Jostein Gaarder se na nemškem trgu pojavlja z zadnjim prevedenim delom Ravno prav (norv. Akkurat passe). V slovenščini pa je zadnji prevod njegovega dela iz leta 2007 (Zofijin svet : roman o zgodovini filozofije, Obzorja 1997; V ogledalu, v uganki, Vale-Novak 1998; Lepotica s pomarančami, Vale-Novak 2005; Skrivnost igralnih kart, Obzorja 2007).

Prevod iz nemščine: Amalija Maček

Priredba: Katja Stergar

Članek je bil originalno najprej objavljen v nemški publikaciji Börsenblatt 22. septembra 2019.

Rastem s knjigo je projekt namenjen spodbujanju branja in obiskovanja knjižnic, ki ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, z osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter z osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu vodi Javna agencija z knjigo RS. Strokovna komisija Javne agencije za knjigo vsako leto izbere dve mladinski leposlovni ali poljudnoznanstveni deli slovenskih avtorjev, ki so namenjeni sedmošolcem in dijakom prvih letnikov srednjih šol. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo poudarja: “Za otroke je ključno, da imajo svojo domačo knjižnico, in projekt Rastem s knjigo jim podarja prav to – knjigo za njihovo osebno knjižno polico.Otroci, ki odraščajo brez lastnih knjig in pozitivnih impulzov okoli branja so že v izhodišču v slabšem položaju kar se tiče njihovih kompetenc v odrasli dobi. Živimo v svetu, kjer so pomembne različne vrste pismenosti, na čelu z digitalno, medijsko in funkcionalno, osnova za vse pa je bralna pismenost in bralna kultura.”  

Na knjižno polico mladostnikov Elvis Škorc, genialni štor (Janja Vidmar) in V napačni zgodbi (Cvetka Sokolov)

Strokovna komisija je v letošnjem letu za osnovnošolce izbrala knjigo pisateljice Janje Vidmar, Elvis Škorc, genialni štor. Knjiga je izšla pri založbi MIŠ  in je bila v okviru projekta Rastem s knjigo ponatisnjena v 22.600 izvodov.

Za srednješolce je bila izbrana knjiga pisateljice Cvetke Sokolov, V napačni zgodbi. Knjiga je bila prav tako izdana pri založbi MIŠ in bila ponatisnjena v  19.700 izvodih.

Knjige pa ne bodo brali samo učenci in dijaki v Sloveniji.  Tudi letos jih bodo dobili učenci šol v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). JAK prav tako sodeluje z učitelji, ki poučujejo slovenščino na t. i. sobotnih šolah (Severna in Južna Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BIH, Srbija, Hrvaška, Francija itd.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt itd.).

Učenci in dijaki pa bodo tekom šolskega leta pisateljici obeh knjig tudi spoznali! Na šolah bosta gostovali  v okviru programov Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in Društva slovenskih pisateljev.

Prva predstavitev programa Rastem s knjigo: Mestna knjižnica Ljubljana

Prva javna predstavitev letošnjega nacionalnega projekta Rastem s knjigo je potekala 18. septembra v Mestni knjižnici Ljubljana v okviru strokovne srede (Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo), ob pogovoru z izbranima pisateljicama ter predstavniki založbe in JAK.

Tjaša Urankar, koordinatorica projekta na JAK: “ S projektom Rastem s knjigo začnemo vsako leto septembra. V šolskem letu 2019/20 poteka projekt za učence 7. razredov osnovnih šol že štirinajstič, za dijake 1. letnikov srednjih šol pa desetič.Na JAK smo veseli vseh projektov, ki navdušujejo za branje in spodbujajo kupovanje knjig, številne podpiramo tudi v okviru naših javnih razpisov; od medgeneracijskega branja do projektov, ki povezujejo branje in šport. ”

Celoten posnetek prve predstavitve si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu Rastem s knjigo:

www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/

Dodatne informacije: Tjaša Urankar, T: (01) 369 58 25 E: tjasa.urankar@jakrs.si

Na stojnici bo letos kar šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in letos prvič – Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36). 

Na prvi sejemski dan, v sredo, 16. oktobra, ob 13.00 že tradicionalno organiziramo sprejem za mednarodne partnerje. Vabljeni, da se sprejema udeležite in nanj povabite tudi svoje mednarodne partnerje! Vabilo v angleškem jeziku najdete v priponki oz. fotografiji ob novici. Otvoritev sejma, kjer letos častno gostuje Norveška, in prvi sejemski dan, bo obiskal minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo skupaj s člani delegacije z več ministrstev mudil tudi na našem sprejemu.

Slovenski založniki lahko v prihodnjih dneh pričakujete poziv za dostavo svojih knjig in katalogov za slovensko stojnico.

Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj:

Sreda, 16. oktober

13:00 Slovenska stojnica / 5.0., C103: slovenski sprejem

V sodelovanju z STO in Drožomanijo.

15:30-16:00 Lesezelt / Agora: Na kraju zapisano z Alešem Štegrom (ob izidu nemškega prevoda knjige)

V sodelovanju z založbo Haymon.

Četrtek, 17. oktober

10:00-11:00 Gourmet Gallery Show Kitchen / 3.1 L99: Drožomanija z Anito Šumer – peka dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

19:00 Kunstverein Familie Montez / Honsellbrücke am Hafenpark, Honsellstraße 7: Jurij Hudolin bere iz nemškega prevoda romana Pastorek ob 10-letnici založbe Septime.

V sodelovanju z založbo Septime.

20:00 Romanfabrik / Hanauer Landstraße 186: pesniško branje platforme Versopolis s slovensko pesnico Glorjano Veber.

Dogodek prireja Versopolis.

Petek, 18. oktober

10:30 Das Blaue Sofa / dvorana 3.1: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

13:00-14:00 Weltempfang Salon / Hall 4.1 B81: Literary Translation: profession, art, labour of love?

Sodelujejo: Tanja Petrič, prevajalka iz nemščine v slovenščino, Bel Olid, avtor in prevajalec v katalonščino iz Barcelone, Holger Fock, prevajalec v nemščino in nekdanji predsednik CEATL in Tiziano Perez z Nizozemske fundacije za literaturo.

V sodelovanju z mrežo ENLIT (European Network for Literary Translation)

Sobota, 19. oktober

18:30 Open Books / Evangelische Akademie Frankfurt, Römerberg 9: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

Moderatorka: Katja Gasser (ORF)

V sodelovanju z založbo Zsolnay.

Nedelja, 20. oktober

13:00-14:00 Gourmet Gallery Gourmet & Travel Salon / Hall 3.1 L135: predstavitev knjige Drožomanija in pokušina dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

Po frankfurtskem knjižnem sejmu nas v novembru čaka še dunajski knjižni sejem Buch Wien, ter številne druge aktivnosti, o katerih boste lahko brali v oktobrskem novičniku!

Med potovanjem so udeleženci spoznali slovenske avtorice in avtorje Bronjo Žakelj, Veroniko Simoniti, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja, obiskali številne knjigarne v Ljubljani, NUK, Švicarijo, Trubarjev antikvariat, Knjižnico pod krošnjami, Plečnikovo hišo in številne druge z literaturo povezane lokacije. V Plečnikovi hiši so prisluhnili pogovoru avtorice Veronike Simoniti z urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovom in spoznali skupino prevajalcev, ki so letos sodelovali na 9. Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti.

Na Švicariji so sodelovali v mreženju s slovenskimi založniki, ki se ga je udeležilo lepo število slovenskih založb: poleg tistih, ki redno sodelujejo na tovrstnih dogodkih (Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, Pivec, Goga, Sodobnost International, Beletrina in LUD Literatura), smo tokrat k sodelovanju pritegnili tudi Znanstveno založbo FF v Ljubljani, Založbo ZRC in *cf. Slovenski založniki bodo imeli priložnost z začetimi pogovori nadaljevati oktobra na sejmu v Frankfurtu, ki se ga bo udeležila večina sodelujočih tujih in slovenskih založnikov.

Ker se je potovanje deloma prekrivalo z obiskom direktorja frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgena Boosa, in vodjo programa država častna gostja, Simone Bühler, so se udeleženci srečali tudi z njima.

Zadnji dan potovanja je bil namenjen obisku vzhodne Slovenije, kjer smo obiskali festival Dnevi poezije in vina, atelje fotografskega mojstra Stojana Kerblerja na Ptujski gori in prenovljeno domačijo Janževina v Halozah, kjer so se udeleženci srečali z avtorjema Natašo Kramberger in Dušanom Šarotarjem.

Udeleženci študijskega potovanja so Slovenijo zapuščali polni novih vtisov (večina je bila v naših krajih prvič) in odločeni, da je bilo študijsko potovanje šele začetek sodelovanja s slovenskih trgom, k čemur jih dodatno spodbuja prihajajoče častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu 2022, pa tudi spodbude, ki jih nudi Javna agencija za knjigo.

Seznam vseh udeležencev: