Celodnevno strokovno usposabljanje Kulturni bazar v regiji 2023 vključuje več kot trideset dogodkov z vseh področij kulturno-umetnostne vzgoje. V Gledališču Koper in drugih kulturnih ustanovah v mestu bodo svojo bogato ponudbo kulturno-vzgojnih programov, projektov, dejavnosti in vsebin predstavile tako kulturne ustanove iz širše primorske regije, kot tudi iz vse Slovenije. Program je zasnovan tako, da ga lahko oblikujete po svojih potrebah in željah.
Namen usposabljanja v regiji je zagotavljanje večje dostopnosti kakovostnih programov na področju kulturno-umetnostne vzgoje v širši primorski regiji in predstavitev vsebin s poudarkom na partnerskem povezovanju in sodelovanju različnih organizacij na posameznih ravneh družbe: na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, na ravni vrtcev, šol in kulturnih ustanov, med strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju, med umetniki oziroma delavci kulturnih ustanov ter med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in družinami. S tem pristopom želijo organizatorke ustvariti čvrsto mrežo strokovnih partnerjev z namenom strateškega izvajanja kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje tudi na regijski ravni.
Vabilo, program in e-prijavnico usposabljanja najdete tukaj.
Na brezplačno strokovno usposabljanje se prijavite z e-prijavo.
Udeležba je brezplačna.
Zaradi učinkovitejše organizacije, pa tudi zaradi omejitev udeležbe na posameznih dogodkih, prijavo posredujte čim prej, najpozneje do 5. oktobra 2023. Izpolnjena in poslana e-prijava je vaša vstopnica na izbrane dogodke, hkrati pa vam omogoča pridobitev potrdila o udeležbi na strokovnem usposabljanju.
V okviru Kulturnega bazarja v regiji bo 11. oktobra 2023 v Gledališču Koper potekal tudi spremljevalni program, ožji mednarodno obarvan strokovni posvet Kulturno-umetnostna vzgoja in razvoj občinstva. Posvet je namenjen vodstvom vzgojno-izobraževalnih zavodov, županom in županjam, njihovim pomočnicam in pomočnikom ter odgovornim za kulturne in vzgojno-izobraževalne oziroma družbene dejavnosti v lokalnih skupnostih in vodstvom kulturnih ustanov.
Kulturni bazar v regiji 2023 organizirajo:
Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka KUV na MK
Nada Požar Matijašič, nacionalna koordinatorka KUV na MVI
Ana Petrovčič, nacionalna koordinatorka projekta Kulturni bazar v CD
Podrobnosti si lahko preberete v programu. Prijave niso potrebne.
PROGRAM Rastem s knjigo OS in SŠ za šolsko leto 2023/2024
Mestna knjižnica Ljubljana - MKL
]]>
Več na (VIDEO): https://www.youtube.com/watch?v=b-PjlPppKgE
Sporočilo za javnost: https://pr.buchmesse.de/i/g8bWofV7TVKUKw0zLoSXeEvVG4ImE2heO15f25VWTNs
]]>Sporočili za javnost Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
]]>
Celodnevno strokovno usposabljanje Kulturni bazar v regiji 2023 vključuje več kot trideset dogodkov z vseh področij kulturno-umetnostne vzgoje. V Gledališču Koper in drugih kulturnih ustanovah v mestu bodo svojo bogato ponudbo kulturno-vzgojnih programov, projektov, dejavnosti in vsebin predstavile tako kulturne ustanove iz širše primorske regije, kot tudi iz vse Slovenije. Program je zasnovan tako, da ga lahko oblikujete po svojih potrebah in željah.
Namen usposabljanja v regiji je zagotavljanje večje dostopnosti kakovostnih programov na področju kulturno-umetnostne vzgoje v širši primorski regiji in predstavitev vsebin s poudarkom na partnerskem povezovanju in sodelovanju različnih organizacij na posameznih ravneh družbe: na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, na ravni vrtcev, šol in kulturnih ustanov, med strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju, med umetniki oziroma delavci kulturnih ustanov ter med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in družinami. S tem pristopom želijo organizatorke ustvariti čvrsto mrežo strokovnih partnerjev z namenom strateškega izvajanja kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje tudi na regijski ravni.
Vabilo, program in e-prijavnico usposabljanja najdete tukaj.
Na brezplačno strokovno usposabljanje se prijavite z e-prijavo.
Udeležba je brezplačna.
Zaradi učinkovitejše organizacije, pa tudi zaradi omejitev udeležbe na posameznih dogodkih, prijavo posredujte čim prej, najpozneje do 5. oktobra 2023. Izpolnjena in poslana e-prijava je vaša vstopnica na izbrane dogodke, hkrati pa vam omogoča pridobitev potrdila o udeležbi na strokovnem usposabljanju.
V okviru Kulturnega bazarja v regiji bo 11. oktobra 2023 v Gledališču Koper potekal tudi spremljevalni program, ožji mednarodno obarvan strokovni posvet Kulturno-umetnostna vzgoja in razvoj občinstva. Posvet je namenjen vodstvom vzgojno-izobraževalnih zavodov, županom in županjam, njihovim pomočnicam in pomočnikom ter odgovornim za kulturne in vzgojno-izobraževalne oziroma družbene dejavnosti v lokalnih skupnostih in vodstvom kulturnih ustanov.
Kulturni bazar v regiji 2023 organizirajo:
Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka KUV na MK
Nada Požar Matijašič, nacionalna koordinatorka KUV na MVI
Ana Petrovčič, nacionalna koordinatorka projekta Kulturni bazar v CD
Slovenija se pod geslom "SATOVJE BESED" predstavlja kot častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023. Vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco, kjer bodo predstavljeni spremljevalni kulturni program, ki že poteka v različnih kulturnih ustanovah v Frankfurtu ter knjižni in strokovni program, ki se bosta v času sejma odvijala v slovenskem paviljonu in na številnih drugih odrih sejma ter v 21 partnerskih organizacijah v mestu Frankfurt.
Datum: 20. september 2023
Čas: 11:00
Kraj: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, pritličje, Maistrova ulica 10, Ljubljana
Govorci:
- dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo,
- Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije,
- dr.Miha Kovač, slovenski kurator.
Za udeležbo na novinarski konferenci in dodatne informacije pišite na petra@balis.si ali pr.mk@gov.si.
Katja Stergar in Miha Kovač bosta po tiskovni konferenci odgovarjala na vprašanja novinarjev.
Veselimo se srečanja z vami!
S prijaznimi pozdravi,
Petra Bališ / PR
Javna agencija za knjigo RS - Slovenija, častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023
Ljubljana, 18. 9. 2023
]]>Novih vlog JAK RS ne sprejema več.
]]>Med 8. septembrom (mednarodni dan pismenosti) in 8. oktobrom 2023 bomo v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja ponovno brali skupaj.
Pobudniki NMSB skupaj s partnerji in podporniki pripravljamo številne dogodke in dejavnosti, ki prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni pa tudi v zamejstvu in po svetu.
Več informacij najdete v dogodkovniku na spletni strani NMSB 2023: https://nmsb.pismen.si/
NMSB 2023 posebno pozornost namenja:
1. Promociji nacionalnih projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti v domačem in mednarodnem prostoru: v luči Slovenije kot častne gostje na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu in prihodnje leto na knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni bo temu namenjena vrsta aktivnosti, tudi plakatno komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj.
2. Branju strokovne in stvarne literature: z nacionalnim strokovnim posvetom Branje za znanje.
3. Medgeneracijskemu branju: projekt Medgeneracijsko branje se kot novost pridružuje vseslovenska akcija Pokloni čas, polepšaj dan.
Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Med osrednje dogodke NMSB uvrščamo tudi nacionalni projekt Rastem s knjigo (nosilka JAK RS, začetek projekta 2022/23 – ob koncu NMSB, tj. 8. oktobra 2023).
]]>Predmet javnega poziva bo sofinanciranje stroškov, povezanih z udeležbo prijavitelja s stojnico na 39. Slovenskem knjižnem sejmu 2023, ki bo potekal od 21. – 26. 11. 2023 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Znesek sofinanciranja je pavšal 1.000 EUR na založnika.
Pristojna strokovna komisija bo obravnavala vloge po vrstnem redu njihovega prispetja v skladu s kriteriji poziva do porabe razpisanih sredstev poziva.
]]>Na voljo so samo še subvencije za prijavitelje iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
]]>Predmet javnega razpisa je:
Razpis bo odprt do 25. 9. 2023.
]]>Na seznamu 67 avtorjev in avtoric so bili navedeni samo tisti, ki naj bi tudi dejansko bili fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu. V času od začetka projekta Frankfurt 2023 je vključenih avtorjev še precej več, saj se dogodki zelo intenzivno izvajajo že vsaj od oktobra 2022. Hkrati pa smo na tiskovni konferenci povedali tudi, da seznam ni dokončen, saj bo do 17. oktobra – ko je otvoritev sejma – zaradi različnih okoliščin zagotovo še prihajalo do sprememb.
Na seznamu so torej samo živeči avtorji, ne pa vsi avtorji, ki bodo ali so bili na različne načine predstavljeni v okviru projekta Frankfurt. Delo Borisa Pahorja bo tako zagotovo vključeno v program, tako kot tudi dela drugih slovenskih klasikov. Na lanski napovedni tiskovni konferenci na odru v Frankfurtu smo bolj izpostavili slovenske avtorje, ki so del manjšine v Avstriji ali pa ki v Avstriji ustvarjajo, in ustvarili most do častnega gostovanja Avstrije na knjižnem sejmu v Leipzigu 2023, kjer je bilo več slovenskih avtorjev vključenih v avstrijski program. Slovenci, ki so del manjšine v Italiji ali pa so del italijanske kulturne krajine, pa bodo bolj izpostavljeni na tokratnem sejmu – prav zato, ker je Italija častna gostja sejma v Frankfurtu prihodnje leto.
Ker se zavedamo pomena Borisa Pahorja, enega najpomembnejših pričevalcev zgodovine 20. stoletja, bo v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavljeno njegovo delo Nekropola. Želimo si, da bo grafični roman Nekropola, ki ga je na podlagi Pahorjevega besedila in z avtorjevim soglasjem ustvaril Jurij Devetak, k branju Pahorjevih del pritegnil tudi mlajšo publiko. Objava nemškega prevoda grafičnega roman, napovedana za to jesen, namreč za Pahorja odpira nova vrata, več slabih prevodov v preteklosti je kakovostno recepcijo Pahorja v Nemčiji dokaj onemogočilo. Le Nekropola je doživela več ponatisov in tudi mehko izdajo.
Javna agencija za knjigo je že pred več leti poskrbela za kakovostne izdaje ponatisov Nekropole v angleščini, španščini in francoščini. Knjigo kot protokolarno darilo smo poklonili že mnogim, na sejmu pa bomo od predstavitvah izkoristili priložnost, da ti prevodi dosežejo še več bralcev. Eden takih dogodkov bo v nedeljo dopoldne v paviljonu, kjer je predviden pogovor o slovenskih avtorjih v Trstu, tu bo Pahor eden od avtorjev v fokusu. Nikakor pa to ne bo edini dogodek, kjer bo predstavljeno delo Borisa Pahorja.
Zaradi postopkov pri oblikovanju programa in usklajevanja s frankfurtskim sejmom ter italijansko stranjo o enem vidnejših dogodku v nedeljo – prevzemu titule častne gostje – še ne smemo govoriti. A že prej sem omenila – posebna pozornost je namenjena slovenski manjšini v Italiji. Program z vsemi dogodki bo predstavljen šele septembra.
Frankfurtski sejem v sodelovanju s svetovnimi založbami sam naredi nabor knjig, ki so razstavljene v paviljonu, pri čemer naj bi bili razstavljeni prevodi slovenskih del iz zadnjega leta do dveh let, ki so izšli pri tujih založbah, hkrati pa tudi knjige o Sloveniji v tujih jezikih, ki so izšle v tujini. Po naših podatkih sta v zadnjih letih izšla le dva prevoda Pahorjevih del, in sicer Zatemnitev v italijanščini in Nekropola v češčini, oboje 2022. Upamo, da bosta oba predstavljena v paviljonu, ob njiju pa tudi povsem sveža nemška izdaja grafičnega romana Nekropola.
Slovenski založniki se lahko samostojno odločajo, katere aktualne knjige želijo predstaviti na nacionalni stojnici. Prostor je seveda omejen, vendar je tukaj prostor tudi za Pahorjeve knjige, prav tako bodo njegove knjige zagotovo predstavljene tudi na stojnicah slovenskih založnikov, ki na sejmu nastopajo s samostojnimi stojnicami. Slovenski založniki imajo tudi možnost, da Pahorja kakovostno predstavijo in pravice za njegova dela ponudijo tujim založnikom v svojih tujejezičnih katalogih. Tako kataloge kot vzorčne prevode smo preko kohezijskih razpisov sofinancirali v zadnjih dveh letih.
Boris Pahor tako nikakor ni črtan in nikoli ni bil črtan iz programa, le na seznamu živečih avtorjev ga žal ni več. Naša želja in namen sta, da bo ustrezno predstavljen na sejmu v Frankfurtu. Želimo si, da bo še več bralcev posegalo po njegovih delih ter razumelo njihovo zgodovinsko in etično vrednost.
Katja Stergar, direktorica JAK
]]>Torek, 4. julij 2023, ob 18.30, Vila Zlatica v Rožni dolini (Cesta 27. aprila 47, Ljubljana):
Slavnostno odprtje 13. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti s predstavniki soorganizatorjev in partnerjev. Pogovor o sodobnem slovenskem stripu in »prevajanju oblačkov« z gosti Ramom Cunto, Miho Hančičem, Anjo Zag Golob in Pio Nikolič. Pogovor povezuje Gašper Rus.
V sodelovanju z Mednarodno ustanovo – Forumom slovanskih kultur in Mestno občino Ljubljana.
Sreda, 5. julij 2023, ob 19.30, oder »Pod hrastom«, Kulturna četrt Minoriti (Vojašniški trg 2A, Maribor):
Literarni večer z Anjo Štefan. Pogovor povezuje Petra Vidali.
Četrtek, 6. julij 2023, ob 19.00, atrij Vetrinjskega dvora (Vetrinjska ulica 30, Maribor):
Literarni večer s Suzano Tratnik. Pogovor povezuje Ajda Strajnar.
Petek, 7. julij 2023, ob 18.30, Grajska kavarna Pokrajinskega muzeja Maribor (Trg svobode 1, Maribor):
Literarni večer z Igorjem Karlovškom. Pogovor povezuje dr. Jerneja Ferlež.
Lokalni gostitelj prevajalskega seminarja je Mladinski kulturni center Maribor.
Natečaj bo namenjen prevajalkam in prevajalcem, ki so mlajši od 35 let in imajo največ en objavljen prevod.
Več podrobnosti bo kmalu objavljenih na spletni strani sejma: https://www.bolognachildrensbookfair.com/premi/in-altre-parole-concorso-di-traduzione-xiv-edizione/1081.html
]]>https://www.youtube.com/watch?v=x6GARHRngXo
]]>
Povezava do objave: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=482218
JAK RS
]]>
Prevodi iz nemščine
Prevodi švicarskih knjig iz francoščine
Prevodi iz slovenščine v nemščino
Prevodi med jeziki jugovzhodne Evrope
]]>
K prijavi na program so povabljeni tudi slovenski založniki. Rok za oddajo prijav je 14. junij 2023.
Več podrobnosti o programu in načinu prijave.
]]>Več o programu:
https://www.buchmesse.de/en/fellowship-and-grant-programmes/lets-talk
]]>Celovec, Dunaj, Frankfurt, Kiel, München, Salzburg, Tübingen
***
Slovenske zgodovine niso pisali vojskovodje in vladarji, temveč pesniki. Slovenska identiteta se oblikuje in odraža v jedrnati pesniški obliki, razkriva pa se tudi odpor nenehno ogroženega obstoja na stičišču germanske, romanske, ugrofinske in slovanske kulture. Slovenci svoje resnice in pogleda na svet pogosto niso smeli neposredno izraziti, zato so se radi zatekali k hermetičnemu načinu izražanja poezije, že na robu tišine.
Poezija še danes zavzema najpomembnejše mesto v slovenski književnosti in bo tudi v središču predstavitve Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2023 pod geslom "Satovje besed". Ob tej priložnosti pri založbi Hanser v sodelovanju z Nemško akademijo za jezik in slovstvo izhaja doslej najobsežnejša antologija slovenske poezije 20. in 21. stoletja z naslovom Mein Nachbar auf der Wolke (»Moj sosed na oblaku«, uredili Matthias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger).
Antologija bo prvič predstavljena junija 2023 v okviru Pesniške turneje s postanki v Celovcu, Salzburgu, na Dunaju, v Münchnu, Kielu, Frankfurtu in Tübingenu. Poleg antologije bodo predstavljene tudi druge pesniške zbirke slovenskih avtoric_jev, na primer Srečka Kosovela (Otto Müller, prevod Ludwig Hartinger), Cvetke Lipuš (Otto Müller, prevod Klaus Detlef Olof), Miljane Cunta (Edition Thanhäuser, prevod Matthias Göritz in Amalija Maček), Toneta Škrjanca (Litterae Slovenicae, prevod Ann Catrin Bolton), Jureta Jakoba (Litterae Slovenicae, prevod Ann Catrin Bolton) in Tomaža Šalamuna (Suhrkamp Verlag, prevod Matthias Göritz, Liza Linde in Monika Rinck).
***
***
SALZBURG
7. junij 2023 | 19.30
Literaturhaus Salzburg, Strubergasse 23/H.C. Artmann-Platz
SALZBURŠKI VEČER POEZIJE 2023
Pesniško branje z BARBARO KORUN, CVETKO LIPUŠ in BORISOM A. NOVAKOM - vodi AMALIJA MAČEK, v nemščini bere IRINA BLAUL.
Glasba: RAMONA KASHEER (glas), MELISSA COLEMAN (violončelo) in PAMELIA STICKNEY (teremin)
Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, SKICA Dunaj, Društvo Literaturhaus
KIEL
8. junij 2023 | 19.30
Kiel Literaturhaus Schleswig Holstein, Schwanenweg 13
MOJ SOSED NA OBLAKU
Predstavitev slovenske poezije dveh stoletij in pesniško branje z MILJANO CUNTA in MATTHIASOM GÖRITZOM.
Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Literaturhaus SH, Nemška akademija za jezik in slovstvo
KLAGENFURT/CELOVEC
12. junij 2023 | 19.30
Musilhaus, Bahnhofstraße 50
VEČER V SPOMIN FABJANU HAFNERJU (1966—2016)
Literarni večer v spomin na pesnika in prevajalca Fabjana Hafnerja z ZDENKO HAFNER ČELAN, MATTHIASOM GÖRITZOM, AMALIJO MAČEK, LUCIJO STUPICO in UROŠEM ZUPANOM.
Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)
Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, SKICA Dunaj, Musilov inštitut / Koroški literarni arhiv, Literarni muzej Roberta Musila, Generalni konzulat Republike Slovenije
TÜBINGEN
13. junij 2023 | 19.00
Club Voltaire, Haaggasse 26 B
MOJ SOSED NA OBLAKU
Pesniško branje z ANO PEPELNIK, ANO SVETEL in TONETOM ŠKRJANCEM - moderira AMALIJA MAČEK.
Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)
Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Oddelek za slavistiko Univerze v Tübingenu, Club Voltaire
MUNICH
14. junij 2023 | 18.00
Lyric Cabinet, Amalienstrasse 83
V BISTVU BI RAJE BIL - MOJ SOSED NA OBLAKU
Otvoritev pesniškega avtomata v Lyrik Kabinettu in branje iz nove velike antologije slovenske poezije z MATTHIASOM GÖRITZOM, JURETOM JAKOBOM in LUCIJO STUPICO.
Organizatorji: Javna agencija za knjigo RS, Lyrik Kabinett, Bayern liest, Nemška akademija za jezik in slovstvo, SKICA Berlin
FRANKFURT
15. junij 2023 | 11.00
Evangelische Akademie Frankfurt, Römerberg 9
ČASTNA GOSTJA FRANKFURTSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 2023: SLOVENIJA - SATOVJE BESED
Tiskovna konferenca
Govornice_ki: JUERGEN BOOS (direktor Frankfurtskega knjižnega sejma), KATJA STERGAR (direktorica Javne agencije za knjigo RS), AMALIJA MAČEK (kuratorka), MIHA KOVAČ (kurator), MATTHIAS GÖRITZ (kurator)
15. junij 2023 | 19.30
Kunstverein Familie Montez, Honsellstrasse 7
MOJ SOSED NA OBLAKU
Predstavitev antologije slovenske poezije z urednicami_ki MATTHIASOM GÖRITZOM, AMALIJO MAČEK in ALEŠEM ŠTEGROM ter pesniško branje z ANO PEPELNIK, ANO SVETEL in TONETOM ŠKRJANCEM.
Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)
Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Kunstverein Familie Montez
DUNAJ
19. junij 2023 | 17.30
Österreichische Gesellschaft für Literatur, Palais Wilczek, Herrengasse 5
ČASTNA GOSTJA FRANKFURTSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 2023: SLOVENIJA - SATOVJE BESED
Tiskovna konferenca
Govornice_ki: ALJAŽ ARIH (vodja SKICA na Dunaju), AMALIJA MAČEK (kuratorka), MATTHIAS GÖRITZ (kurator)
19. junij 2023 | 19.00
Österreichische Gesellschaft für Literatur, Palais Wilczek, Herrengasse 5
MOJ SOSED NA OBLAKU
LUDWIG HARTINGER in IFIGENIJA SIMONOVIĆ predstavljata slovenskega pesnika Srečka Kosovela (1904—1926): Mein Gedicht ist mein Gesicht (»Moja pesem je moj obraz«, Otto Müller, 2023).
Skupaj z urednicama_koma MATTHIASOM GÖRITZOM in AMALIJO MAČEK bosta predstavila tudi antologijo slovenske poezije.
Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)
Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Österreichische Gesellschaft für Literatur, SKICA Dunaj
]]>Knjigo je ilustiriral Peter Škerl, izšla je v založbi Morfemplus (2022).
Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let. Tudi letos je izbor del pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Aksinja Kermauner (predsednica), Igor Bratož, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren in Magdalena Svetina Terčon.
--
Andrej Predin (1976) je publicist, urednik na kulturnem uredništvu Dela in pisatelj, ki piše zlasti za otroke. Prvo izdano delo je bil realistični mladinski roman Na zeleno vejo (2007), za katerega je bil leta 2008 tudi nominiran za nagrado večernica. Maribor je, tako kot v prvem romanu, tudi književni prostor v dveh romanih za odrasle, Učiteljice (2010) in Prihodnost d.o.o. (2014). Leta 2013 je izdal delo Gnusna kalnica (ilustriral Adrijano Janežič), ki na humoren način predstavlja okoljsko problematiko. Sledila je serija kratkih fantastičnih zgodb o predšolski deklici Mici, serijo je ilustriral Marjan Manček,MIca pri babiic: Čarobni cilinder (2013), Mica pri babici: Pirati iz dežele Merikaka (2014), Mica pri babici: Podivjane princeske (2016) in Mica pri babici: Ugrabljeni Božiček (2016). Leta 2015 je izdal pesnitev Čebula Grdula, slikanico je ilustriral Rok Predin. Vesoljčki (2020) prav tako, kakor večina avtorjevih del, sodijo v fantastično prozo; ilustracije je prispeval Rok Predin. Doslej so bila tri avtorjeva dela nominirana za desetnico: 2014 Gnusna kalnica, 2015 Mica pri babici: Čarobni cilinder in 2021 Vesoljčki.
Arlan pod preprogo
V svetu Pod preprogo, med Večnim morjem in Velikim zidom ni nič preprostega, vse je pravzaprav skrajno zapleteno in sploh táko kot življenje, zvezde na tnalu neba so vsakokrat drugače razporejene, ne manjka strupenih jezikov, ki se naslajajo nad tujo nesrečo, tudi škodoželjnosti je precej. V tem svetu se znajde sam samcat brezimni deček, fantič, ki se ne more spomniti svojega imena. Bati se mora grozečih Inšpektorjev in nevarne Razpoke, pomagata mu Uhanka, bitje, ki ima protipol v Sestrici, pa tudi pršica Lili in rakec Izo. V svetu, v katerem se je brezimnež znašel, so tudi prazne obljube gigantskih dimenzij, povsod so sile, ki uničujejo in ustvarjajo nered, lepoto spreminjajo v opustošenje in srečo v trpljenje. A zgodba o dečku, ki je pozabil svoje ime, daje imenitno sporočilo, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse še lahko spremeni na bolje in veselje premaga strah, celo več, vsi lahko spet verjamejo modrecu ali modrecem, njihovim nasvetom. In še več: vsakdo si lahko privošči potuhtati, kar govori sporočilo, da stvari obstajajo, tudi če so očem skrite ali pa se pretvarjamo, da jih ni. Andrej Predin zgodbo pripoveduje z asociacijami na svet, ki je nekje drugje, na svet, v katerem so na obali našli utopljenega dveletnega dečka begunske družine, Peter Škerl pa jo pospremi s sugestivnim podobjem nesimpatičnih bitij in krajev. Po branju Arlana pod preprogo se zdi, da preudarna, natančna dikcija zgodbe noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k postavljanju vprašanj o svetu, ki se od klasičnega pravljičnega svet pomembno razlikuje. Pa vendar, tudi soočanje z velikimi, včasih napornimi temami in izzivi, ima lahko srečen konec, zapolnjen z veseljem, sprejemanjem različnosti, prijateljstvom in ljubeznijo. Arlan pod preprogo je nenavadno, uspelo literarno dejanje.
Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Društvo slovenskih Tudi letos je izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija, o nominiranih delih pa je odločala žirija v sestavi: Aksinja Kermauner (predsednica), Igor Bratož, Nataša Konc Lorenzutti, Majda Koren in Magdalena Svetina Terčon.
UTEMELJITVE VSEH NOMINIRANIH DEL
Podelitev nagrade desetnica podpirata Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Ljubljana.
Foto: Arhiv JAK RS
]]>Vsi devetošolcem, ki so ves čas osnovne šole brali za bralno značko, bodo prejeli poučno knjigo Tine Bilban Kako razumeti svet: 50 abstraktnih izumov z ilustracijami Ivana Mitrevskega, ki je izšla pri založbi Miš (2017).
Telekom Slovenije akcijo financira od samega začetka, Javna agencija za knjigo RS pa od svoje ustanovitve leta 2009.
Med govorniki je bila tudi Tjaša Urankar, ki na JAK pokriva področje bralne kulture in poudarila pomen bralno-knjižnih projektov za dvig bralne pismenosti in zanimanja za knjigo pri mladih.
Slavko Pregl, pisatelj in podpredsednik Društvo Bralna značka - ZPMS pa je poudaril: Knjige, ki jo podarjamo, "ne moreš kar tako kupiti, ampak si jo moraš zaslužiti z branjem."
Več:
Foto: JAK RS
]]>Dogodek se bo odvil v kompleksu Milenáris park med 28. septembrom in 1. oktobrom 2023. Gre za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na Madžarskem, ki se ga udeleži približno 60.000 obiskovalcev. Na festivala so s stojnicami prisotni tudi nekateri tuji založniki, v letošnjem letu pa bo posebna pozornost posvečena Nizozemski, častni gostji. Sočasno s knjižnim festivalom poteka tudi Evropski festival romanov prvencev (European First Novel Festival), na katerega so redno vabljeni tudi slovenski avtorji.
Organizatorji k prijavi stojnic na festivalu vabijo tudi slovenske založnike:
]]>Med razstavljavci je bila tudi Javna agencija za knjigo RS (JAK), ki je na svoji stojnici promovirala najnovejša dela slovenskih avtoric in avtorjev ter njihove prevode, predvsem v nemščino. Vrvelo pa ni le na stojnici, izjemen obisk so beležili tudi spremljevalni dogodki s slovenskimi avtorji, tako tistimi, ki jih je JAK organizirala v sodelovanju s SKICO Berlin, mrežo TRADUKI, Leipziškim knjižnim sejmom ter domačimi in tujimi založniki, kakor dogodki, ki so potekali neodvisno od JAK, na primer v programu Avstrije, osrednje gostje na sejmu. Obsežen program je ponudil odličen predokus dogajanja, ki letos poteka po vsej v Nemčiji in ki bo vrhunec doživel oktobra na knjižnem sejmu v Frankfurtu. V literarnem sejemskem programu je na 26 dogodkih nastopilo več kot 30 slovenskih avtorjev, prevajalcev, ilustratorjev in urednikov. Z novimi prevodi v nemščini so se predstavili avtorice in avtorji Esad Babačić, Andrej Blatnik, Miljana Cunta, Stanka Hrastelj, Manica K. Musil, Boris Kolar, Jela Krečič, Cvetka Lipuš, Ana Marwan, Jernej Mlekuž, Gregor Podlogar, Uroš Prah, Anja Štefan, Agata Tomažič, Anja Zag Golob in Slavoj Žižek, posebna pozornost pa je bila posvečena tudi Slavku Grumu, Almi M. Karlin, Srečku Kosovelu in Tomažu Šalamunu. Med ilustratorji je je v programu sodelovala tudi Samira Kentrić, ki se od 10. maja 2023 dalje predstavlja tudi v leipziški literarni hiši (Literaturhaus Leipzig/Haus des Buches) s samostojno razstavo Iztrgano iz koncepta, ki jo organizira SKICA Berlin v sodelovanju z JAK RS.
Slovenski program se je odprl že v dneh pred sejmom s pesniško glasbenim dogodkom ob zaključku projekta treh pesniških avtomatov v Leipzigu. Na branju v leipziški literarni hiši so ob boku pesnikov iz Avstrije in Leipziga predstavili slovenski pesniki Miljana Cunta, Stanka Hrastelj in Gregor Podlogar. Večer je povezoval Matthias Göritz, idejni vodja projekta pesniških avtomatov in sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu. Ob tej priložnosti je izšla tudi posebna, projektu posvečena številka graške literarne revije manuskripte, ki jo predstavil urednik Andreas Unterweger.
Slovenski poeziji je bilo posvečenih več dogodkov tudi v času sejma, vse od klasike do sodobne poezije in punka. Na tradicionalni reviji Balkanska noč v organizaciji mreže Traduki je nastopila tudi slovenska pesnica Anja Zag Golob in požela bučen aplavz več stoglave množice.
Med slovenskimi dogodki je sicer pričakovano največ zanimanja vzbudil pogovor s Slavojem Žižkom in Jelo Krečič, ki sta pred nabito polno dvorano razpravljala o filozofiji v popkulturi. Zanimanje je bilo celo tako veliko, da ena najstarejših nemških kinodvoran ni mogla sprejeti vseh poslušalcev, saj je pred vhodom ostala več stometrska vrsta ljudi.
Na sejmu je potekala tudi novinarska konferenca, ki je, kljub pestremu sejemskemu dogajanju, privabila veliko število novinarjev in druge zainteresirane javnosti. Poleg direktorice JAK Katje Stergar, kuratorjev Matthiasa Göritza in Mihe Kovača ter programske svetovalke Amalije Maček, je na njej sodeloval tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos. Predstavili so literarni sejemski program v Leipzigu in napovedali številne druge dejavnosti, ki so povezane s častnim gostovanjem Slovenije na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Po novinarski konferenci je sledil še sprejem na slovenski nacionalni stojnici, ki sta ga gostili slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič in vodja kulturnega centra SKICA Berlin Saša Šavel Burkart.
Odlično obiskani dogodki kažejo, da je zanimanje tako za Slovenijo kot za slovenske avtorice in avtorje v Nemčiji veliko. Ali kot je na novinarski konferenci izpostavila direktorica JAK Katje Stergar: »Ob imenovanju za častno gostjo na frankfurtskem knjižnem sejmu smo sprejeli zavezo, da vam čimbolje predstavimo Slovenijo. Našo literaturo, naše avtorje, prekrasne ilustracije, da vas spoznamo z našimi zgodbami, vas zapeljemo v naše svetove, da vam pokažemo čudovito naravo, vam pričaramo okuse slovenske hrane in vina. In kaj je bolj primernega za to od knjig?«
Foto: Arhiv JAK RS
Več na:
]]>Program: https://www.mklj.si/pionirska/strokovne-srede / PDF
Predstavljena bo novejša mladinska knjižna produkcija s slovenskega knjižnega trga.
Prijave niso potrebne.
]]>Življenjski slog: knjige (rtvslo.si)
Vabljeni k ogledu!
Foto: Arhiv JAK / RTV SLO
]]>Program v okviru sejma bomo otvorili že 25. 4. 2023, s pesniškim in glasbenim večerom Zaključek za tri pesniške avtomate v Leipzigu, v Literarni hiši v Leipzigu ter nadaljevalo z zgoščenim programom med 27. in 30. aprilom.
V programu knjižnega sejma v Leipzigu bo sodelovalo več kot 30 slovenskih avtorjev, prevajalcev, ilustratorjev in urednikov. Predstavili se bodo slovenski avtorji Esad Babačić, Andrej Blatnik, Miljana Cunta, Stanka Hrastelj, Manica K. Musil, Boris Kolar, Jela Krečič, Cvetka Lipuš, Ana Marwan, Jernej Mlekuž, Gregor Podlogar, Uroš Prah, Anja Štefan, Agata Tomažič, Anja Zag Golob in Slavoj Žižek, posebna pozornost bo posvečena tudi Slavku Grumu, Almi M. Karlin, Srečku Kosovelu in Tomažu Šalamunu.
Vljudno vabljeni!
--
Dogodki po dnevih – PROGRAM LEIPZIG 2023:
**
TOREK, 25. april 2023
19.30 | Literaturhaus Leipzig, Literaturcafé, Gerichtsweg 28
ZAKLJUČEK ZA TRI PESNIŠKE AVTOMATE V LEIPZIGU
Veliki bralni festival ob zaključku projekta.
Gostje: Stanka Hrastelj (Slovenija), Miljana Cunta (Slovenija), Gregor Podlogar (Slovenija), Andreas Unterweger (Avstrija), Fiston Mwanza Mujila (Avstrija), Gerhild Steinbuch (Avstrija)
Moderator: Matthias Göritz
Po branju bo Gregor Podlogar nastopil še kot DJ.
V sodelovanju s SKICO Berlin - Slovenskim kulturno-informacijskim centrom Berlin in Literaturhaus Leipzig.
***
ČETRTEK, 27. april 2023
10.30–11.00 | Forum Weltweit, dvorana 4, stojnica E406
MOJA PESEM JE MOJ OBRAZ
O slovenskem pesniku Srečku Kosovelu (1904-1926).
Gosta: Ludwig Hartinger (prevajalec), Christian Thanhäuser (ilustrator)
Moderatorka: Marie Louise Knott
11.30–12.00 | Stand Gastland Österreich, dvorana 4, stojnica D201/E200
DOMA V TUJI DEŽELI
Bachmannova nagrajenka iz leta 2022 in njen novi roman "Zabubljena".
Gostja: Ana Marwan (avtorica)
Moderatorka: Katja Gasser
Organizatorja: Hauptverband des Österreichischen Buchhandels / Literatur-Contentmarketing, Otto Müller Verlag Salzburg.
11.30–12.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407
MED VRSTICAMI - MED ČASOVNICAMI / Vabilo
Otvoritev programa TRADUKI na knjižnem sejmu v Leipzigu 2023
Gostje: Oliver Zille (direktor knjižnega sejma Leipzig 2023), predstavniki mreže TRADUKI, Katja Stergar (Javna agencija za knjigo)
12.30–13.00 | Lesebude, dvorana 3, stojnica A515
ZAJČKOVA HIŠICA
Najnovejša slikanica večkrat nagrajene slovenske avtorice.
Gostja: Anja Štefan (avtorica)
Moderatorka: Katja Stergar
13.00–14.00 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303
TRADUKI – V ŽELJI PO PREMAGOVANJU MEJA
Nemčija in Avstrija z mrežo Traduki spodbujata kulturno sodelovanje in prevajanje.
Gostje: Ana Marwan (Slovenija), Christoph Thun-Hohenstein (Avstrija), Ralf Beste (Nemčija), Bojana Denić (Srbija)
Moderator: Jörg Plath
Organizatorji: Traduki, Zvezno zunanje ministrstvo, Avstrijsko zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve.
15.00–16.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407
NOVA SLOVENSKA POEZIJA
Branje in pogovor s slovenskimi pesniki – novi prevodi v nemščino.
Gostje: Miljana Cunta (pesnica), Cvetka Lipuš (pesnica), Uroš Prah (pesnik)
Moderator: Erwin Köstler
V sodelovanju z mrežo Traduki.
***
PETEK, 28. april 2023
11.00–12.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407
ČASTNA GOSTJA FRANKFURTSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 2023: SLOVENIJA - SATOVJE BESED
Novinarska konferenca
Gostje: Katja Stergar (Javna agencija za knjigo RS), Juergen Boos (Frankfurtski knjižni sejem), Miha Kovač (slovenski kurator), Matthias Göritz (nemški kurator)
11.00–11-30 | Forum die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica D313
TRG OSVOBODITVE
Med ljubeznijo, uporništvom in punk rockom: od blizu o nastajanju sodobne Slovenije.
Gost: Andrej Blatnik (avtor)
Moderatorka: Doris Akrap
Organizator: Folio Verlag.
12.00–23.59 | Lindenfels Westflügel, Hähnelstr. 27
KNJIGE IN PIVO
Predstavitev najnovejših izdaj založb Luftschacht Verlag in parasitenpresse.
Gostje: Uroš Prah (Slovenija), Lydia Haider (Avstrija), Adrian Kasnitz (Nemčija), Greta Lauer (Avstrija), Thomas Podhostnik (Nemčija), Alexander Rudolfi (Nemčija)
Glasba: Guiseppe Sciaratta
Organizatorja: Luftschacht Verlag, parasitenpresse.
12.30–13.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407
TOMAŽ ŠALAMUN V PREVODU
Pogovor o kolektivnem prevajanju poezije Tomaža Šalamuna.
Gostje: Matthias Göritz (prevajalec), Liza Linde (prevajalka), Monika Rinck (prevajalka)
V sodelovanju z mrežo Traduki.
13.00–14.00 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303
ZABUBLJENA
Zgodovina pripovedovanja zgodb.
Gostja: Ana Marwan (avtorica)
Moderatorka: Vivian Perkovic
Organizatorji: Traduki, država gostja Avstrija Leipziški knjižni sejem 2023.
15.30–16.00 | Messestand IG Autorinnen Autoren, dvorana 4, stojnica E209
ODHAJANJE ZA ZAČETNIKE
Kako se soočiti z odhajanji in slovesi.
Gostja: Cvetka Lipuš (pesnica)
Organizator: LiteRadio.
18.00–19.00 | UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12 a
FILOZOFIJA V POPKULTURI
Kriminalni romani, priljubljeni filmi in televizijske serije od Hitchcocka do Matrice, od Skrivne naveze do Oglaševalcev.
Gosta: Slavoj Žižek (filozof), Jela Krečič (avtorica, filozofinja)
V sodelovanju z mrežo Traduki.
19.30-22.00 | Stritz-Galerie, Breslauer Str. 14
BRANJE Z DOBITNICO NAGRADE INGEBORG BACHMANN ANO MARWAN IN POEZIJO CVETKE LIPUŠ
Avstrijsko-slovenski večer.
Gostji: Ana Marwan (avtorica), Cvetka Lipuš (pesnica)
Moderator: Michael Reiche
Organizatorja: Otto Müller Verlag, Otto Müller Verlag Salzburg.
21.00-23.00 | naTo, Karl-Liebknecht-Str. 46
KAMNI Z NEBA
O slovenskem pesniku Tomažu Šalamunu (1941-2014).
Projekcija filma: Buča na vroči strehi sveta (Nejc Saje, Jeffrey Young / Slovenija, Češka / 2019 / 75 min)
Sledi pogovor z Matthiasom Göritzem (prevajalec) in Lizo Linde (prevajalka)
***
SOBOTA, 29. april 2023
11.00 | Literaturhaus Leipzig, Gerichtsweg 28
LEV IZIDOR
Ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta dalje.
Vodi: Manica K. Musil (avtorica in vizualna umetnica)
V sodelovanju z Literaturhaus Leipzig.
11.00-12.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407
KAKO JE KRANJSKA KLOBASA OBLIKOVALA SLOVENSKI NAROD
Koliko resnice je v stereotipih o Slovencih?
Gost: Jernej Mlekuž (avtor)
Moderator: Thomas Podhostnik
V sodelovanju z mrežo Traduki.
12.30-13.00 | Forum Literatur Halle 4, dvorana 4, stojnica B500
ODHAJANJE ZA ZAČETNIKE
Opazovanja o odhajanju in poslavljanju.
Gostja: Cvetka Lipuš (pesnica)
Organizator: Otto Müller Verlag
13.00-14.00 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303
PARADOKSI PREOBILJA: VODNIK ZA TISTE, KI NISO ZMEDENI
O paradoksih in izzivih današnjega sveta.
Gost: Slavoj Žižek (filozof)
Moderator: Alexander Roesler
V sodelovanju z založbo S. Fischer Verlag.
12.30-13.00 | Forum Weltweit, dvorana 4, stojnica E406
SLAVKO GRUM, POSEBEN POSEBNEŽ
Temeljna dela slovenske književnosti 20. stoletja.
Gosta: Erwin Köstler (prevajalec), Achim Zechner (založnik)
V sodelovanju z založbo Verlag Johannes Heyn.
15.00-16.00 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407
ANTOLOGIJA SLOVENSKE PUNK POEZIJE
Slovenska punkovska poezija osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Gosta: Esad Babačić (pesnik in urednik antologije), Marko Pogačar (pesnik)
Moderator: Miha Kovač
V sodelovanju z mrežo Traduki, SKICO Berlin - Slovenskim kulturno-informacijskim centrom v Berlinu in Ministrstvom za kulturo Republike Hrvaške.
15.00-16.00 | Forum Weltweit, dvorana 4, stojnica E406
ROMANI IZ SLOVENIJE
S slovenskimi pisatelji_cami ob izidu novih prevodov v nemščino.
Gostje: Jela Krečič (avtorica), Stanka Hrastelj (avtorica), Andrej Blatnik (avtor)
Moderator: Tilman Spreckelsen
20.00-23.00 | UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12 a
BALKANSKA NOČ
Tradicionalna revija mreže Traduki.
Gostje: Anja Zag Golob (Slovenija), Olja Knežević (Črna gora), Ivana Sajko (Hrvaška), Shpëtim Selmani (Kosovo), Adrian Schiop (Romunija)
Moderatorja: Hana Stojić, Marko Dinić
Glasba: Jelena Popržan
Organizatorji: Traduki, Ministrstvo za kulturo Romunije, UT Connewitz.
***
NEDELJA, 30. april 2023
10.30-11.30 | Café Europa, dvorana 4, stojnica E303
KRATKO IN SLADKO
Aktualni slovenski avtorji_ce kratke proze se predstavijo.
Gostje: Boris Kolar (avtor), Agata Tomažič (avtorica), Andrej Blatnik (avtor)
Moderator: Erwin Köstler
V sodelovanju z založbo Goga.
11.00-11.30 | Traduki-Kafana, dvorana 4, stojnica D407
IZKUSTVENI SVET
Pot okoli sveta v treh zvezkih: drzno potovanje Alme Karlin v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Gostji: Britta Jürgs (založba AvivA), Amalija Maček (avtorica spremne besede)
V sodelovanju z mrežo Traduki in založbo AvivA Verlag.
13.00-13.30 | Kinder-Jugend-Bildung, dvorana 3, stojnica A307
LEV IZIDOR
Ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta dalje.
Vodi: Manica K. Musil (avtorica in vizualna umetnica)
__
www.jakrs.si
FB: Javna agencija za knjigo RS
(www.facebook.com/JavnaagencijazaknjigoRS)
IG: @javna_agencija_za_knjigo_rs
www.jakrs.si/en
FB: Ehrengast der Frankfurter Buchmesse 2023
(www.facebook.com/sloveniafrankfurt2023)
IG: @sloveniafrankfurt2023
www.sloveniafrankfurt2023.com
***
Partnerji programa:
TRADUKI
SKICA Berlin – Slowenisches Kulturzentrum Berlin
Literaturhaus Leipzig
AvivA Verlag
Založba Goga
S. Fischer Verlag
Verlag Johannes Heyn
]]>Pogoji prijave se za prijavitelje iz Kohezijske regije Zahodna Slovenija ne spremenijo in so še naprej omejeni na projekte mobilnosti v Italiji, Avstriji, Nemčiji ali Švici.
]]>
Štipendije za ustvarjalnost se podeljujejo iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblika podpore kakovostni izvirni ustvarjalnosti avtorjev knjižničnega gradiva, ki je predmet javne izposoje v splošnih knjižnicah, ki imajo avtomatizirano izposojo v sistemu COBISS (www.cobiss.si).
Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter podeljevanja štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.
Pri podeljevanju štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se kot kriterij izbire upošteva kakovostna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se upravičencem podeljujejo za tekoče leto.
Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila bodo v letu 2023 podeljene na naslednjih področjih:
Razpis bo odprt do 22. 5. 2023.
]]>
Predmet javnega razpisa je:
Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej do 15. 5. 2023.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, prijavitelji bodo vloge izpolnjevali v aplikaciji za pripravo vlog.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.
]]>Po pozdravnih nagovorih predstavnikov vseh soorganizatorjev nam bosta Katja Stergar, v. d. direktorice JAK, in Miha Kovač, kurator slovenskega gostovanja na sejmu v Frankfurtu, predstavila stanje, načrte in obete za gostovanji Slovenije na sejmih v Frankfurtu 2023 in Bologni 2024.
Ob praznovanju 2. aprila naj vas spomnim še na IBBY sklad za otroke v stiski
. Ta zagotavlja podporo otrokom na kriznih področjih, ki so jih prizadeli vojna, družbena nesoglasja ali naravne nesreče. Več o skladu lahko preberete na ibby.si/ibby-sklad-za-otroke-v-stiski. Sklad lahko podprete z donacijo preko spleta, prispevke pa bomo zbirali tudi na praznovanju 5. 4. Več informacij o praznovanju najdete
tukaj.Praznovanje se bo odvilo istega dne kot simpozij Posebne knjige - posebne zgodbe v organizaciji MKL, Pionirske - kompetenčnega centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Več informacij o simpoziju in prijava.
Obrazec za predloge za mednarodne nagrade in priporočilne sezname. Nominirance za leto 2024 bomo lahko še posebej izpostavljali v okviru slovenskega gostovanja na sejmu v Bologni v letu 2024.
Rok za oddajo obrazcev je 6. april 2023.
]]>
Več informacij lahko najdete na povezavi:
https://iiclubiana.esteri.it/IIC_Lubiana/sl
https://www.facebook.com/iiclubiana/
]]>
Foto: ZRSŠ in Zavod Škrateljc
]]>Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2023 vključuje skoraj petdeset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem ter študentkam in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …).
V okviru Kulturnega bazarja 2023 se bo, tako kot vsak leto doslej, torej tudi že petnajstič, predstavilo področje BRALNE KULTURE s svojimi nacionalnimi, regionalnimi in drugimi pomembnimi projekti, ki spodbujajo branje vseh generacij.
]]>»The Every Story Matter project aimed to highlight inclusion and diversity in the world of children's literature. To do so, they have successfully declined 2 main priorities of the Program, Capacity Building and Audience Development.
To achieve their goal, they launched the idea of a European charter on inclusion and diversity in the publishing world and launched a training program for 6 emerging illustrators. Around these 2 main axes, they have participated in many Internationally renowned Book Fairs (including Bologna in 2022 and Frankfurt in 2021 and 2022) but also organized many conferences and workshops (onsite and online) with professionals of the sector. The high point of the project was the Frankfurt Book Fair 2022 where they received the opportunity to organize the closure conference on this subject. This conference is the proof of the quality of the project and the interest raised among the actors of publishing sector.
These discussions on diversity and inclusion also focused on the audience. On several occasions adults and children from all horizons and including migrants have been involved. It’s important to have exchanges between the public and professionals, books must speak to everyone, books should be the mirror of the society we would like to live on.
Thanks to the debates of ideas, they understood that a charter had the risk of being too rigid and they moved towards an online platform allowing greater modularity. This "Effort Matter" platform allows to share articles and comments from professionals of the sector but also with all those interested in the subject. They have also launched a collaboration with Tilburg University, which is part of the Erasmus Mundus Joint Master Degrees (Masters in Children's Literature, Media & Culture) programme, of which inclusion and diversity are key elements.
The creative workshop was the 2nd pillar of the project. They selected 6 emerging artists to help them create a children's book on the themes of inclusion and diversity. Helped by professionals, they participated in Masterclasses to improve their knowledge of all steps, from the creation to the publication. Even the presentation to public has been took into consideration. Indeed, the fruit of their work were presented at the Frankfurt Fair 2022, so these young authors received a special session to apprehend this presentation in the best conditions. In the end, the quality was there and 4 of the authors found a publisher.
As with many cultural projects, the COVID crisis was a disruptive element but the team was able to find innovative solutions to keep their line of conduct.
Diversity and inclusion have become important themes for the European Union over the years. Mentalities will not change immediately. It will take time and childhood is certainly a good time to learn respect, tolerance and differences from everyone. Literatuur Vlaanderen and its partners have masterfully carried out this project and we hope their will to continue will be possible.«
Spletna stran: www.everystorymatters.eu
Platforma: www.everyeffortmatters.eu/
Facebook: www.facebook.com/ESMmakingbooksmoreinclusive/
Instagram: @every.story.matters.eu
]]>Več informacij o programu in prijavi lahko najdete na tej povezavi: www.buchmesse.de/en/fellowship-and-grant-programmes/frankfurt-fellowship.
]]>Simpozij bo razdeljen na tri vsebinske sklope:
PROGRAM in PRIJAVNICA, Simpozija MKL in Pionirske, Posebne knjige – posebne zgodbe.
]]>Predmet javnega razpisa JR5–RSK OŠ in SŠ–2023 je izbor in financiranje kvalitetnih izvirnih slovenskih leposlovnih knjižnih del, izvirnih avtorskih izborov ter humanističnih in poljudnoznanstvenih knjig za mladino, razvoj bralne kulture med mladimi in podpora slovenskim avtorjem s področja leposlovja, humanistike in poljudnoznanstvenih del za mladino.
JAK bo izbrala dva (2) kulturna projekta/(dve (2) knjižni deli), in sicer:
a) Rastem s knjigo za osnovnošolce (RSK OŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za sedmošolce;
b) Rastem s knjigo za srednješolce (RSK SŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za dijake prvih letnikov srednjih šol.
Razpis bo odprt do 24. 4. 2023.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si in v aplikaciji za pripravo vlog.
Kontaktna oseba za razpis: Tjaša Urankar, e-pošta: tjasa.urankar(at)jakrs.si, tel: (01) 369 58 25.
]]>Ko je Slovenija marca 2018 podpisala pogodbo o gostovanju na knjižnem sejmu v Bologni, sem bila samo srečna, nikjer ni bilo niti drobca skrbi, preprosto veselje, navdušenje nad tem, da bomo vsem lahko predstavili naše čudovite ustvarjalce. Zdelo se mi je, da pri tem projektu nič ne more iti narobe. Ker ne pišem romana, ampak ste vsi seznanjeni z dejstvi, se ne morem pretvarjati, da ni trenutno precej drugače. Morda pa se je vseeno treba vrniti še v dobre čase.
Leta 2019 je Javna agencija za knjigo (JAK) postala še partner v evropskem projektu Vsaka zgodba šteje, ki ga je izvajala skupaj z belgijsko fundacijo Vlaams Fonds voor de Letteren, hrvaško založbo Naklada Ljevak, nizozemsko založbo Rose Stories, portugalsko organizacijo Acesso Cultura in nemškim podjetjem Bluedar. Krasen projekt o družbeni moči knjig, o širjenju obzorij in krepitvi empatije, o nujnosti raznolikih knjig za otroke in mladino. Namen projekta je bil celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature spodbuditi k večji inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti tako v književnih temah kot pri vključenih avtorjih ter izvedbah knjig. JAK se je v projekt vključila prav zaradi gostovanja v Bologni, saj smo tako pridobili določena sredstva za izvajanje aktivnosti na področju otroške in mladinske književnosti, hkrati pa smo imeli možnost izboljšati mednarodno mreženje in s tem povečati vidnost slovenske knjige.
Ob podpisu pogodbe o gostovanju v Bologni je bilo predvideno, da bo to leta 2021, projekt Vsaka zgodba šteje naj bi trajal do konca leta 2022, Slovenija pa bi morala biti glavna gostja na sejmu v Frankfurtu leta 2022, zato je bilo načrtovano tudi, da bodo vse tri projekte izvajali isti zaposleni, saj bi bile številne aktivnosti komplementarne, pa tudi sredstva bi bila tako uporabljena zelo racionalno. Če je država iz integralnega proračuna s sklepom v letu 2014 za izvajanje projekta Slovenija, častna gostja na sejmu v Frankfurtu obljubila 2.500.000 evrov, 4.500.000 evrov pa naj bi bilo za projekt zagotovljenih iz kohezijskih sredstev, za gostovanje v Bologni takšnega sklepa ni bilo. Ne v letu 2018 ne pozneje. Ministrstvo za kulturo je v letu 2020 sicer načrtovalo dodatna sredstva za JAK za izvajanje projekta, vendar je vmes posegel covid.
Zaradi covida sta bila leta 2020 odpovedana oba sejma. Po usklajevanju z drugimi prihodnjimi gostjami na obeh sejmih je bilo slovensko gostovanje v Frankfurtu prestavljeno v leto 2023, gostovanje v Bologni pa v leto 2024 – torej v čas, ko na JAK ne bi bilo več ne sredstev iz evropskega projekta Vsaka zgodba šteje ne iz kohezijskega projekta Frankfurt. Dodatnih sredstev, ki jih je Ministrstvo za kulturo predvidelo za projekt Bologna v letu 2020, JAK seveda nikdar ni prejela. Poleg covida, ki je spreminjal vse načrtovano, so se radikalne spremembe na JAK dogajale tudi z menjavami direktorjev. Konec novembra 2020 je morala JAK zapustiti takratna direktorica Renata Zamida, ki je do najmanjših podrobnosti poznala in razumela vse tri mednarodne projekte. Novi v. d. direktorja JAK Sebastjan Eržen ni poznal nobenega od projektov, žal pa je zaradi covida odpadla tudi fizična izvedba sejma v Bologni. Po šestih mesecih je junija 2021 JAK znova dobila novo vodstvo, dr. Dimitrij Rupel je bil najprej imenovan za v. d. direktorja, pozneje pa tudi za direktorja. Do odstopa konec oktobra 2022 se je posvečal zlasti dejavnostim, ki so povezane s sejmom v Frankfurtu, posebnega interesa za projekt Bologna pa ni izkazal. Večkrat je bil sicer tako s strani strokovne javnosti kot zaposlenih opozorjen, da se nam nezadržno približuje tudi gostovanje v Bologni, zaprošen je bil za posredovanje pri zagotovitvi financiranja, a rezultata na tem področju ni bilo. Precej zahtevno komuniciranje z direktorjem je vodilo tudi do tega, da je bil občutek statusa quo pravzaprav dober občutek, saj tako ni bilo možnosti za imenovanja ali vključevanja ljudi brez ustreznih referenc in za načrtovanje nesmiselnih dogodkov. Tako projekt Bologna tudi 1. novembra 2022, ko sem se zaposlila kot v. d. direktorice JAK, ni imel zagotovljenega financiranja, prav tako na projektu ni bilo zaposlene osebe, ne glede na vse pa je bil projekt vključen v Strategijo JAK 2022–2026, ki jo je direktor JAK po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kulturo, in Sveta JAK sprejel aprila 2022.
V aktivnih letih projekta je bilo sicer storjeno marsikaj. Izvedenih je bilo mnogo posvetov s strokovno javnostjo, izdelana je bila programska strategija ter PR-strategija. Decembra 2019 je bila imenovana programsko-projektna skupina, v katero smo bili imenovani Katja Stergar, vodja projektne skupine na predlog JAK, Judita Krivec Dragan, članica na predlog Ministrstva za kulturo, Tina Bilban, članica na predlog Slovenske sekcije IBBY, Tatjana Pregl Kobe, članica na predlog ZDSLU – Sekcija za ilustracijo, Zvonko Čoh, član na predlog ZDSLU, Helena Kraljič, članica na predlog Društva slovenskih založnikov, Anže Miš, član na predlog Zbornice slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS, Majda Koren, članica na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Maša Ogrizek, nadomestna članica članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Sebastijan Pregelj, nadomestni član članice Majde Koren, na predlog DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Igor Saksida, član na predlog JAK, Andrej Ilc, član na predlog JAK, Zdravko Duša, član na predlog JAK, in Pavle Učakar, član na predlog JAK. Skupina se je v letu 2020 redno sestajala, v letu 2021 pa ne več, saj za to ni bilo podpore vodstva. Mandat skupine je bil dve leti. Trenutno se oblikuje nova skupina.
Januarja 2020 je bil izveden natečaj za celostno grafično podobno projekta, strokovna komisija je skupaj s programsko-projektno skupino izbrala zanimivo rešitev Polonce Strman, ko jo bomo na letošnjem sejmu v Bologni končno lahko predstavili. Pogodba s sejmom namreč določa, kdaj je razkritje mogoče.
V letu 2019 smo se odločili še za ekskluzivno podporo slovenskim slikanicam s posebnim razpisom. V letih 2021 in 2022 smo na razpis dodali še izdajo slovenskih stripov. Ukrep bomo zagotovo obdržali tudi v letošnjem letu.
Projekt Vsaka zgodba šteje, ki je omogočil izvedbo več dejavnosti, je lahko potekal nemoteno le zaradi evropskega financiranja – multikulturnost, migracije, raznolikost in inkluzivnost namreč niso bile teme, zanimive za vodstvo JAK po odhodu direktorice; pravzaprav so bile to teme, ki bi se jim takratno vodstvo raje izognilo. Vseeno smo v tem obdobju izvedli spletni B2B, več strokovnih predavanj in serijo izobraževanj, pa dve srečanji B2B v živo, in sicer na sejmih v Frankfurtu 2021 in v Bologni 2022. Prav tako smo v celoti izpeljali projekt s pripravo inkluzivne slikanice v sodelovanju mlade avtorice ter izkušenega mentorja. Vsi vključeni avtorji so na sejmu Frankfurt 2022 svoja dela lahko predstavljali mednarodnim založnikom ter sodelovali v predstavitvi na festivalu v Zagrebu 2022. Namesto listine o inkluzivnosti smo vzpostavili platformo Vsak trud šteje. Slovensko literaturo sem v okviru projekta predstavljala tudi na Svetovnem kongresu IBBY v Moskvi 2021. Zaradi moje izgorelosti je odpadlo načrtovano študijsko potovanje tujih založnikov v Slovenijo; preostali »stari« kolegi na JAK so bili več kot zaposleni z rednim delom kakor tudi s pomočjo pri projektu Frankfurt, novi kolegi pa so izvajali izključno naloge za projekt Frankfurt.
Neprimerno bi bilo ob vsem tem spregledati odlično delo založnikov pri promociji projekta Bologna ter prodaji pravic v tujino. Če lahko pri literaturi za odrasle v zadnjih letih govorimo o 50-odstotnem povečanju prodaje pravic, ta odstotek pri prodaji pravic za otroško in mladinsko literaturo znaša več kot 100 %. Marsikdaj sicer slišim, da je prodaja pravic v tem segmentu preprostejša, češ da je manj stroškov s prevajanjem, pa da so včasih dovolj ilustracije in so pravice že prodane, vendar se s tem ne strinjam. Za vsako knjigo je treba izpeljati isti proces, morda je le končna odločitev založnikov lahko hitrejša. Založniki ste dejavno vključeni tudi v različne evropske projekte, hkrati pa tudi sami organizirate seminarje, izvajate rezidenčna gostovanja, mrežite. Rezultati so zato res dobri. Projekt Bologna je skozi vsa ta leta tudi kakovostno izpostavljen na strokovnih dogodkih. Cenim, da je vedno del simpozijev in kongresov, čeprav prave podpore na JAK v zadnjem času ni imel.
Čeprav je občutek radosti in veselja ob organizaciji že davno izpuhtel, kopičijo se le še frustracije, še vedno verjamem, da je kakovostno gostovanje mogoče izpeljati in da imamo za to tudi še nekaj časa – manjkajo pa nam sredstva in vsaj ena strokovno podkovana oseba, ki se bo tej nalogi posvetila v celoti.
Leta 2018 smo med cilje projekta med drugim zapisali:
Od leta 2018 smo vsi skupaj marsikaterega od ciljev že izpolnili – možnosti za izboljšanje pa je še precej. Otroške in mladinske knjige so polnovredno vključene v projekt Frankfurt 2023, že na sejmu 2022 smo zagotovili posebno lokacijo za predstavitev takšnih knjig in ustvarjalcev v centru Frankfurta, v Der Struwwelpeter Museum, od oktobra 2022 pa vse do konca oktobra 2023 je predvidenih ogromno dogodkov in prireditev, med katerimi naj posebej poudarim načrtovano razstavo ilustracij na sejmu Frankfurt 2023 ter načrtovano posebno B2B srečanje za otroško in mladinsko literaturo prav tam.
Za leto 2023 na sejmu v Bologni načrtujemo B2B srečanje ter napovedni dogodek za leto 2024, prav tako smo že v letu 2022 precej povečali nacionalno stojnico, tako da lahko prostor za delovne postaje nudimo več založnikom. Podprli smo tudi izdajo prenovljene antologije avtorjev v angleščini, ki jo je Društvo slovenskih pisateljev prvič izdalo leta 2020, podprli smo nastanek brošure 30 naj, ki jo je pripravila Slovenska sekcija IBBY, prav tako smo financirali izdelavo kratkega promocijskega filma o avtorjih, ki so del antologije DSP. Založniki vsa ta leta pripravljate tudi svoje tujejezične kataloge ter množico vzorčnih prevodov. Večina tega je bila financirana iz rednih sredstev JAK, del tudi prek kohezijskih razpisov za vzorčne prevode in tujejezične kataloge. Zagotovo bomo tudi v prihodnje projekt Bologna 2024 vključevali v projekte, ki že imajo zagotovljeno financiranje – kohezijski razpis za mobilnost je tako letos namenjen projektom v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji. Tradicionalni mednarodni seminar za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike, ki poteka v Sloveniji v izvedbi Društva slovenskih književnih prevajalcev, bo letos osredotočen izključno na otroško in mladinsko književnost.
V letu 2023 bo za ustrezno izvedbo projekta nujno postoriti še marsikaj. Najprej bo treba na neki način zagotoviti dodatna sredstva ter dodatno zaposlitev. Ministrstvo za kulturo se zaveda pomena projekta, a ob okrnjenem proračunu je iskanje dodatnih sredstev za projekt, ki bi ta sredstva že zdavnaj moral imeti zagotovljena, zahtevno. Hkrati pa je izvajanje projekta brez sredstev nemogoče.
Po pogodbi s sejmom v Bologni moramo zagotoviti naslednje:
Za vsaj osnovno izvedbo projekta in pričakovane rezultate pa za sam sejem načrtujemo še:
Izjemnega pomena je tudi spremljevalni program izven sejma; priprave potekajo že dlje časa:
Če bomo za projekt Bologna prejeli sredstva, bi želeli izvesti tudi vsaj katerega izmed naslednjih projektov:
Kot odlična prilika za sodelovanje ter povečevanje vidnosti se ponuja tudi svetovni kongres IBBY v Trstu septembra 2024. V dvojezičnem okolju, kjer so doma vrhunski ustvarjalci in kjer domujejo tudi slovenske založbe, bo priložnosti za usmerjanje žarometov tako strokovne kot laične javnosti v slovensko knjigo veliko.
Ko sem razmišljala o tem, ali naj sprejmem mesto v. d. direktorice JAK, sem v mislih mnogokrat pretehtala vsak pomislek, hkrati pa sem prav na hitro preletela vse prednosti – pomislekov, težav se je nakopičilo mnogo, prednosti le malo. V zadnjih treh mesecih se mi zdi, da je težav še več, prednosti pa … o teh niti ne razmišljam več. A bistvena stvar, ki je takrat pretehtala, je bil strah, kaj se lahko zgodi, če na to delovno mesto spet pride nekdo, ki področja ne pozna. Točno dve leti sta minili od odhoda direktorice Renate Zamida do mojega prihoda. Dolgi dve leti, ko bi bilo lahko narejeno marsikaj. Ob vabilu k pisanju tega uvodnika sem si želela, da bi tu lahko že napisala: Denar imamo, s polno paro naprej. Žal tega še ne morem. Morda je to najtežje od vsega. Čakanje na boljši jutri in odštevanje preostalih dni.
Gostovanje na sejmu v Bologni 2024 je zame še vedno projekt, ki bi se ga želela veseliti, projekt, ki ne zahteva tako zelo veliko, da bo v polnem zagonu in da bodo rezultati dobri in trajni. Zakaj v projekt še vedno verjamem, četudi nam voda že sega prek grla? Ker obožujem kakovost slovenskih knjig za otroke in mladino, ker vem, da bi s predstavitvijo v Bologni marsikomu odprli še kakšna vrata, in ker si želim, da bi ves svet z odprtimi usti občudoval naše – vaše knjige.
Katja Stergar, v.d. direktorice JAK RS
Komentar / Revija / Objavil sodobnost sodobnost
Februar 2023
Foto: KUD Sodobnost
]]>Odprt bo do 31. 3. 2023.
Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2023/24 (gov.si):
https://www.gov.si/.../javni-razpis-za-izbor-in.../
--
Vsi prijavitelji programov profesionalnega usposabljanja iz leta 2022/23 bodo povabljeni na Urice za izvajalce, v okviru katerih bodo na kratko predstavljena vsebina razpisa. Urice za izvajalce bodo, 14. 3. 2023 ob 13. uri, potekale v aplikaciji Microsoft TEAMS.
]]>Slovenija se je predstavila z nacionalno stojnico Javne agencije za knjigo RS, najavljeni so bili tudi logotip in smernice častnega gostovanja v Bologni 2024.
Na posebnem dogodku so, v organizacji JAK, potekali sestanki slovenskih in tujih založb. Založniki in uredniki iz Švice, Nemčije, Nizozemske, Grčije in drugih držav so bili navdušeni nad slovenskimi avtorji in ilustratorji.
Na dogodku, ki ga je povezovala v. d. direktorice JAK Katja Stergar, sta o slovenski otroški in mladinski književnosti spregovorili Jana Bauer in dr. Alenka Kepic Mohar. Na odru se jim je pridružila tudi vodja sejma Elena Pasoli, ki je poudarila, da z velikim navdušenjem pričakujejo predstavitev slovenskih avtorjev in ilustratorjev. Katja Stergar je predstavila tudi logotip Slovenije - častne gostje mednarodnega knjižnega sejma v Bologni 2024.
Zadnji dan se je, na Knjižnem sejmu v Bologni 2023, odvijala tudi evropska konferenca Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY.
Udeleženci so prisluhnili predstavitvi festivala angažiranega pisanja Itn., ki ga je pripravila ena od ustanoviteljic festivala, urednica in prevajalka Alenka Veler.
Dr. Tina Bilban, predsednica slovenske sekcije IBBY, pa je vse zbrane povabila na posebno konferenco o dobrih praksah s področja bralne kulture, ki se bo odvila 10. aprila 2024. Prizorišče konference bo osrednja bolonjska javna knjižnica Salaborsa.
Preden smo se odpravili domov, si nismo pozabili ogledati še razstave ilustracij del Itala Calvina.
Med 30 izbranih ilustratorjev se je, z ilustracijami Calvinovih pravljic, uvrstila tudi Ana Zavadlav.
Foto: Arhiv JAK RS
]]>Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije bodo na stojnico umeščene štiri delovne postaje slovenskih založnikov (Založba Malinc, Miš založba, Založba Pivec, Sodobnost International). S samostojno stojnico pa bosta prisotni Založba Mladinska knjiga in založba Morfemplus.
V torek, 7. 3. 2023, bo ob 11.30 v organizaciji Javne agencije za knjigo RS potekalo B2B srečanje slovenskih in tujih založb, ki se ga bo udeležilo 25 slovenskih in tujih založnikov, urednikov in agentov.
Na sejmu bo več dogodkov, na katerih se bodo predstavili slovenski avtorji in strokovnjaki s področja knjige.
V torek, 7. 3. 2023 ob 12.45, bo v prenosu iz Stockholma razglašen prejemnik nagrade ALMA. Za nagrado so nominirani štirje slovenski ustvarjalci: Ana Zavadlav, Miroslav Košuta, Huiqin Wang in Andrej Rozman Roza.
Isti dan bo ob 14.00 med predavatelji o dobrih praksah razširjanja knjig in literature Leggimondo 2023 nastopila tudi Tina Bilban, predsednica Slovenske sekcije IBBY.
V sredo, 8. 3. 2023 ob 18.00, se bo odvil dogodek Let's Talk About Slovenia: Guest of Honour Bologna 2024, na katerem bo predstavljen tematski okvir in poudarki gostovanja Slovenije na bolonjskem knjižnem sejmu naslednje leto. Vodila ga bo v. d. direktorice JAK Katja Stergar. Na odru se ji bodo pridružile še avtorica, prevajalka in urednica pri založbi Sodobnost International Jana Bauer, glavna urednica Mladinske knjige dr. Alenka Kepic Mohar in vodja sejma Elena Pasoli.
V četrtek, 9. 3. 2023 ob 11.45, bo v sklopu regionalne konference IBBY Nika Kovač predstavila Itn., festival angažiranega pisanja.
Za ilustratorje je na sejmu najpomembnejša vsakoletna kurirana ilustratorska razstava, predlogov je vedno več tisoč, izbranih pa je le okoli 70 ilustratorjev iz vsega sveta. V letošnjem letu se na razstavo ni uvrstil noben izmed slovenskih ilustratorjev. V preteklih letih so bili na razstavi predstavljeni Ana Zavadlav (2019), Andreja Peklar (2018), Maja Kastelic (2015), pred tem pa še Peter Škerl, Alenka Sottler, Lila Prap.
Vendarle sejem ne bo minil brez izpostavljenosti slovenskih ilustratorjev. Letos mineva 100 let od rojstva italijanskega avtorja Itala Calvina, ki mu bodo na sejmu posvetili več različnih dogodkov. Med 30 ilustratorji, ki so bili izbrani na mednarodnem natečaju ilustracij del Itala Calvina za razstavo Italian Eycellence. Illustrations for Italo Calvino, je tudi Ana Zavadlav. Ilustrirala je italijanske pravljice, ki jih je zbral Italo Calvino, in so lani izšle v Italijanskih pravljicah 1 in Italijanskih pravljicah 2 priMladinski knjigi, 2022. Gašper Malej, prevajalec pravljic, bo sodeloval v pogovoru z drugimi prevajalci Calvinovih del.
Več informacij o slovenskem nastopu na sejmu lahko dobite pri vodji slovenske nacionalne stojnice, Katji Urbanija – katja.urbanija@jakrs.si.
Foto: Archiv JAK RS
]]>V sklopu spremljevalnega programa v Planici so v pogovoru sodelovali Sara Isaković, plavalka, ki je s srebrno medaljo na OI (Peking, 2008) dosegla življenjski cilj, kot uspešna »performance« psihologinja zdaj drugim športnikom pomaga dosegati cilje; Tadej Golob, pisatelj, alpinist, ki je v knjigi Z Everesta opisal smučanje po Everestu, v biografijah predstavljal športnike (med njimi Petra Vilfana in Gorana Dragića), o športu pisal v romanih (mladinski roman Zlati zob, Ali boma ye!) ter v kriminalni seriji o inšpektorju Tarasu Birsi; Klemen Bauer, biatlonec, nosilec srebrne medalje s svetovnega prvenstva v mešani štafeti (Ruhpolding, 2012), ki se po zaključku športne poti spogleduje z »drugo kariero«; Katja Stergar, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo RS, sabljačica, komparativistka, vodja projektov častnega gostovanja Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu 2023 in Bologni 2024. Omizje je povezovala Ana Tavčar, novinarka RTV Slovenija.
Vsi nastopajoči so si bili enotni, da sta šport in knjiga tesno povezana. Kdor bere knjige, se lažje osredotoča, vizualizira ter s pomočjo koncentracije doseže cilj, ta cilj pa je lahko športni ali katerikoli drug. Tisti, ki piše knjige, potrebuje veliko mero potrpežljivosti, tako kot vsak športnik. Za razvoj veščin branja kot tudi za spodbudo za ukvarjanje s športom je ključna primarna družina, njena podpora. Če nas v otroštvu obdajajo knjige in spodbude družine za vključevanje v šport, se razvije osnova za odličnega bralca in športnika.
Sara Isaković je poudarila osredotočenost, Tadej Golob vzdržljivost pri pisanju, Klemen Bauer pa si prostega časa med treningi in tekmovanji ni znal predstavljati brez knjige. Hkrati pa je na obeh področjih pomembna tudi ekipa – kar so za športnika trenerji, serviserji in maserji, so za avtorja uredniki, oblikovalci, lektorji. Katja Stergar je poudarila pomen gostovanja Slovenije kot častne gostje oktobra letos na mednarodnem knjižnem v Frankfurtu in naslednje leto na sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni ter poudarila, da sta dogodka kot svetovno prvenstvo za knjigo, sta čast in obveza. A tudi knjiga na Slovenskem in vsi vpleteni, od avtorjev do bralcev, si zaslužijo priložnost za medaljo.
Ob dogodku je bila v medijskem centru na ogled razstava izbora leposlovnih in »reportažnih« knjig slovenskih avtorjev na temo športa (v slovenščini, angleščini in nemščini). Knjige so prispevale slovenske založbe (Beletrina, Celjska Mohorjeva družba, DZS, d.d., Miš založba, Založba Mladinska knjiga, Založba Pivec in Umco d.d., Aktivni mediji d.o.o.), nekaj smo si jih sposodili v Mestni knjižnici Kranj, knjige v tujih jezikih pa smo izbrali iz arhiva JAK RS.
Branje je vrednota in temelj za znanje, je vadba za možgane, branje razkriva skrivnosti in odkriva nove svetove, preganja dolgčas in sprošča; z roko v roki pa je skupaj s športom navdih in prava pot do uspeha.
Foto: Arhiv JAK RS
]]>Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in stripov slovenskih avtorjev.
JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in/ali stripov. Vsak prijavitelj lahko prijavi samo eno (1) slikanico ali strip.
Na razpis se lahko prijavijo tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe in dvoletnega projektnega razpisa za izdajo knjig za leti 2022-2023, vendar ne s slikanicami ali stripi, vključenimi v pogodbe za leto 2023.
Razpis bo odprt do 3. 4. 2023.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, v aplikaciji za pripravo vlog.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (01) 369 58 26.
]]>Razpisi bodo odprti do 17. aprila 2023.
1. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike za leto 2023 (JR1-P-2023)
Predmet javnega razpisa JR1-P-2023 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike v letu 2023.
Na omenjenem razpisu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za prevode v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 31. 8. 2025.
Sofinancirani bodo prevodi knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle in otroke ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved za izdajo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.
Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe, gledališča) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izdajo oz. izvedbo prevoda dela avtorja, ki ustvarja v slovenskem jeziku ali pa ustvarja v drugem jeziku in je del slovenskega kulturnega prostora.
Isti prijavitelj lahko v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) kulturna projekta.
Kontaktna oseba za poziv:
- Katja Urbanija, e-pošta: katja.urbanija@jakrs.si
2. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju stroškov tiska izvirnih slovenskih del v tujih jezikih za leto 2023 (JR2–TRUBAR–2023)
Predmet javnega razpisa JR2-TRUBAR-2023 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju stroškov tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike v letu 2023.
Na omenjenem pozivu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za stroške tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 15. 11. 2023.
Sofinancirani bodo stroški tiska prve izdaje knjižnih del v tujih jezikih avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, mladino in otroke (vključno s slikanicami brez besed, grafičnimi romani in stripi) ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in umetnosti (izrecno izključena je podpora izdajanju učbenikov, znanstvenih monografij, razstavnih katalogov, kuharskih knjig in priročnikov za samopomoč).
Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izid prevoda avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku.
Posamični prijavitelj lahko na ta poziv prijavi največ 3 (tri) posamične projekte.
Kontaktna oseba za poziv:
- Katja Urbanija, e-pošta: katja.urbanija@jakrs.si
3. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku za leto 2023 (JR4–INJ–2023)
Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2023 na področju Izdajanje slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.
Razpis je namenjen založnikom z nemškega govornega področja; prijavitelj je lahko izključno pravna oseba (založba) s sedežem v Avstriji, Nemčiji ali Švici.
Cilji javnega razpisa na področjih in omejitev števila v sofinanciranje sprejetih prijaviteljev
JAK bo kulturne projekte na področjih tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:
Razpisni področji
Razpis se nanaša na naslednji področji:
1. prve izdaje izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: prve izdaje);
Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ en (1) projekt.
2. ponatisi izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: ponatisi).
Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) projekta.
Kontaktna oseba za razpis:
Mateja Humar Jelnikar, e-pošta: mateja.humar-jelnikar@jakrs.si
]]>
V športu je moč, v knjigi je znanje je naslov teme, ki bo izpostavljena v programu spremljevalnih dogodkov ob svetovnem nordijskem prvenstvu Planica 2023. V pogovoru bodo sodelovali:
Gostje omizja bodo odstirali različne teme: Zakaj knjige in šport sodijo skupaj in ne na različna bregova? Človek, ki bere knjige, se lažje osredotoča, lažje vizualizira ter razume tudi kompleksnejše situacije. Športnik za uspeh potrebuje prav to. Za dobre knjige pa so potrebne dobre zgodbe – teh je v športu veliko. Gostje omizja bodo iz različnih zornih kotov predstavili svoje zgodbe, pomen prodora slovenske literature in tudi športnih zgodb v svet v luči projekta »Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023«, pomen branja za motivacijo in razvoj športnika, se dotaknili psihologije športa in poti do uspeha.
Ob dogodku si boste lahko ogledali razstavo izbora leposlovnih in »reportažnih« knjig slovenskih avtorjev na temo športa (v slovenščini, angleščini in nemščini). Knjige so prispevale slovenske založbe (Beletrina, Celjska Mohorjeva družba, DZS, d.d., Miš založba, Založba Mladinska knjiga, Založba Pivec in Umco d.d.), nekaj smo si jih sposodili v Mestni knjižnici Kranj, nekatere knjige v tujih jezikih pa smo izbrali iz arhiva JAK RS.
Dogodek bo potekal v medijskem središču v Planici v okviru sodelovanja Urada vlade za komuniciranje RS in Javne agencije za knjigo RS. S strani JAK RS dogodek koordinira Tjaša Urankar, podsekretarka, področje bralne kulture in literarnih prireditev (kontakt za info: tjasa.urankar@jakrs.si).
Program UKOM v Planici 2023: https://slovenia.si/sl/v-srediscu/v-planici-tudi-dogodki-urada-vlade-za-komuniciranje/
Javna agencija za knjigo RS | Facebook
Na slikah:
Sara Isaković (Foto: Osebni arhiv)
Tadej Golob (Foto: Borut Kranjc)
Klemen Bauer (Foto: Nordic Focus)
Katja Stergar (Foto: Holger Menzel)
Planica (Foto: Benjamin Črv/Sportida)
]]>
Dogodka so se poleg množice producentov, agentov ter novinarjev udeležile tudi slovenska veleposlanica v Berlinu dr. Ana Polak Petrič, vodja Skice Berlin Saša Šavel Burkart, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in vodja mednarodnega sodelovanja Slovenskega filmskega centra Nerina Kocijančič.
Foto: JAK RS
]]>V ponedeljek 20. 2. 2022 bo Katja Stergar, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo, predstavila Slovenijo in okvir programa gostovanja na frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, nagovorila bo več kot 550 producentov in investitorjev koprodukcij, vključno s prisotnimi založniki in literarnimi agencijami, ki zastopajo 30 izbranih knjižnih del s potencialom za filmske adaptacije. Med temi je prvič, prav zaradi častnega gostovanja Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, tudi slovenska knjiga, in sicer izjemnni avtobiografski roman Dijane Matković Zakaj ne pišem (Cankarjeva založba, 2021).
Javna agencija za knjigo ter Slovenski filmski center gostita tudi srečanje po uradnem dogodku, kar je izjemna priložnost za vzpostavljanje novih kontaktov. Slovenske knjige in filmi so od nekdaj vrhunska umetniška naveza, zato se s pričakovanjem oziramo k prihodnjim filmskim projektom, nastalih po slovenskih knjigah.
Plakat za projekt BEREMO SKUPAJ (ki je del akcije Nacionalni mesec skupnega branja – NMSB) je po izboru strokovne žirije tekmovanja Outstanding 2022 PREJEL PRVO NAGRADO v kategoriji Obveščanje in ozaveščanje – plakati!
Avtor plakata: Erik Contreras Mencinger (ALUO – Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij – smer fotografija), mentorica doc. Emina Djukić
Celostna podoba akcije Beremo skupaj: Teja Ideja
Izvedba projekta BEREMO SKUPAJ: Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS
Sofinanciranje projekta BEREMO SKUPAJ: Javna agencija za knjigo RS
Čestitke vsem sodelujočim!
FOTO: Arhiv JAK
]]>--
24. Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza razpisujejo
18. Mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae
za kratko prozo na temo
V iskanju utopične prenove medčloveških odnosov kličemo h karnevalskemu doživljanju sveta, k ekstazi osvobajanja od meja, ki se rišejo med državami in regijami, umetnostjo in življenjem, protagonisti in opazovalci ... Ta občutek je skozi Istro završal na silvestrovo: znašla se je brez fizičnih meja. Vendar je jasno, da maske niso padle, le nasmešek se je narisal nanje. Pišite nam o tem smehljaju, o iluzijah, o občutkih brezmejnosti, o velikem delu, ki naš šele čaka.
MERILA IN POGOJI:
1. besedilo mora biti izvirno in neobjavljeno
2. besedilo ne sme biti daljše od 27.000 znakov in ne krajše od 5000 znakov, vključno z razmaki
3. napisano je lahko v vseh jezikih (slovenski, italijanski, hrvaški, srbski, bosanski in črnogorski) širše regije
4. avtorji lahko konkurirajo le z enim delom
5. zmagovalno besedilo bo nagrajeno z denarno nagrado v višini 1400,00 EUR
6. strokovno žirijo sestavljajo trije pisatelji
7. žirija si pridržuje pravico, da ne podeli nagrade
8. rok oddaje del je 26. 3. 2023.
9. dela pošljite pod šifro
10. legendo šifre z osebnimi podatki avtorja (ime, priimek, leto rojstva, naslov, št. telefona, elektronski naslov in kratek življenjepis) priložite besedilu posebej
11. delo je treba poslati na elektronski naslov: lapis@gku-bcu.hr
12. prispela besedila sortirajo in arhivirajo knjižničarji Mestne knjižnice Umag, ki imajo tudi edini vpogled v podatke o avtorjih; člani žirije zvedo za informacije o avtorjih šele po odločitvi o nagradi
13. najboljša besedila po presoji žirije bodo objavljena v Zborniku Lapis Histriae 2023 konec leta 2023
14. nagrada bo avtorju zmagovalnega dela slovesno podeljena na 24. Forumu Tomizza v Umagu, 19. 5. 2023
Dodatne informacije: Gradska knjižnica Umag (lapis@gku-bcu.hr, +385 52 721 561)
Trajanje štipendije: od septembra 2023 do avgusta 2024
Rok za prijavo: 31. marec 2023
Več o razpisu in štipendiji lahko najdete tukaj, v spodnji angleški predstavitvi ter v članku "About the Graz City Writer Scholarship" - Grazer Stadtschreiber:innen (Luise Grinschgl, General Manager Kulturvermittlung Steiermark):
The condition of participation is an announced literary project to be worked on during the stay.
The scholarship award provides a free apartment in the historic Cerrini-Schlössl on the Schloßberg Graz in the middle of the city as well as a monthly allowance of Euro 1,300.
The residency is well known in the international literary scene and is accordingly widely recognized. In 2022 there were a total of 59 applications from 21 countries.
The 2022/2023 scholarship went to Abdelaziz Baraka Sakin, who was born in Sudan in 1963. He is considered one of the most important voices of Arabic-language literatures in the European diaspora.
Accompanying the authors during their year in Graz which is correspondingly time-consuming and has been carried out by the team of Kulturvermittlung Steiermark in agreement and coordination with the Cultural Office Graz for around 25 years.
Original information about applications of the City of Graz, which contains all information (D/Engl) can be found below:
www.kultur.graz.at/kulturamt/33
/ Richtlinien Deutsch
Guidelines English /
For any additional information, please contact Mr. Christian Mayer at the Cultural Office Graz:
Tel.: +43/316/872-4940
fax: +43/316/872-4909
e-mail: christian.mayer@stadt.graz.at
About the Graz City Writer Scholarship: Grazer Stadtschreiber:innen (Luise Grinschgl, General Manager Kulturvermittlung Steiermark)
The 2022/2023 scholarship went to Abdelaziz Baraka Sakin, who was born in Sudan in 1963. He is considered one of the most important voices of Arabic-language literatures in the European diaspora.Accompanying the authors during their year in Graz which is correspondingly time-consuming and has been carried out by the team of Kulturvermittlung Steiermark in agreement and coordination with the Cultural Office Graz for around 25 years.
Original information about applications of the City of Graz, which contains all information (D/Engl) can be found below:
www.kultur.graz.at/kulturamt/33
/ Richtlinien Deutsch
Guidelines English /
For any additional information, please contact Mr. Christian Mayer at the Cultural Office Graz:
Tel.: +43/316/872-4940
fax: +43/316/872-4909
e-mail: christian.mayer@stadt.graz.at
About the Graz City Writer Scholarship: Grazer Stadtschreiber:innen (Luise Grinschgl, General Manager Kulturvermittlung Steiermark)
]]>
Javna agencija za knjigo organizira na knjižnem sejmu v Bologni B2B srečanje za založnike, ki jih zanima izmenjava kakovostnih knjig za otroke in mladino. Cilj dogodka je mreženje in individualni pogovori s tujimi založniki.
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite, izkoristite priložnost in spoznate nove ljudi iz sveta založništva otroške in mladinske literature.
Svojo prijavo pošljite po spletnem obrazcu.
Prijave so odprte za vse založnike/urednike/literarne agente s področja otroške in mladinske književnosti. Na dogodek bo sprejetih največ 25 sodelujočih.
Vprašanja lahko posredujete na katja.urbanija@jakrs.si.
]]>Razpisa bosta odprta do 20. februarja 2023.
Predmet javnega razpisa JR8–FRANKFURT–KATALOGI–2023 je sofinanciranje izdaje katalogov založb in avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tujih jezikih, in sicer katalogov knjižnih del s področja leposlovja in humanistike za odrasle, otroke in mladino ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in za predstavitve na tujih tržiščih. Katalog mora vključevati najmanj pet (5) različnih knjižnih del; če je prijavitelj avtor, mora katalog vključevati najmanj tri (3) prijaviteljeva dela.
JAK bo izbranim prijaviteljem za izdajo enega kataloga v tujem jeziku podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.112,05 EUR.
Predmet javnega razpisa JR9–FRANKFURT–VP–2023 je sofinanciranje izdelave vzorčnih prevodov del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tujih jezikih, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, otroke in mladino ter esejističnih in kritiških del s področja kulture za izdelavo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.
JAK bo izbranim prijaviteljem za izdelavo enega vzorčnega prevoda podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.726,45 EUR (za skupni obseg vzorčnega prevoda najmanj 11,82 avtorske pole oz. 700 verzov, v ta obseg morajo biti vključena vsaj tri (3) besedila iz različnih del.)
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis:
Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic@jakrs.si, tel: 00386 (0)1 369 58 26
]]>Rok prijave: 30. 1. 2023
Celotno besedilo natečaja najdete na tej povezavi.
]]>Več na spodnji povezavi: https://knjizni-sejem.si/.../mladi-in-knjiga-rastem-s.../
Vjudno vabljeni!
]]>Na slovenskem knjižnem sejmu bo tudi v petek ob 14:00, tokrat v okviru Založniške akademije, okrogla miza o slovenskem gostovanju v Frankfurtu 2023.
Javna agencija za knjigo na Založniški akademiji organizira tri mednarodne dogodke:
23. november 2023 / 11:00 – 13:00
IZ MALEGA RASTE VELIKO 1
Kako so lahko majhni trgi uspešni pri prodaji pravic v tujino
Nastopata:
Lawrence Schimmel
Senja Požar
Moderator:
Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023
--
24. november 2022 / 10:00 – 12:00
IZ MALEGA RASTE VELIKO 2
Kako so lahko majhni trgi uspešni pri prodaji pravic v tujino
Nastopata:
Benas Berantas
Petra Kavčič
Moderator:
Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023
--
25. november 2022 / 10:00 - 12:00
IZ MALEGA RASTE VELIKO 3
Kako so lahko majhni trgi uspešni pri prodaji pravic v tujino
Nastopata:
Urpu Strellman
Helena Kraljič
Moderator:
Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023
Opis dogodkov IZ MALEGA RASTE VELIKO 1-2-3
Prodaja avtorskih pravic v tujino je od nekdaj poseben izziv za založbe iz manjših in srednje velikih držav, še posebej, če prihajajo iz okolij, ki niso širše mednarodno prepoznavna po svoji kulturni produkciji. Digitalna preobrazba je komunikacijo s tujimi trgi pomembno olajšala, hkrati pa pred avtorje in založnike postavila številne nove izzive. Kaj lahko avtorice in avtorji storijo, da bodo v teh novih okoliščinah vidni prek jezikovnih in kulturnih ovir? Kakšno vlogo imajo založbe in agenti pri oblikovanju avtorskih blagovnih znamk na mednarodnih trgih? Ali je biti avtor na majhnem trgu ovira ali prednost? Kakšne pozitivne in negativne posledice je imela pandemija pri trgovanju z avtorskimi pravicami? Teh in še drugih pomembnih vprašanj se bomo dotaknili na predavanjih in v pogovoru s tremi tujimi in tremi slovenskimi sogovornicami in sogovorniki.
--
Okrogla miza
25. november 2022 / 14:00 – 16:00
FRANKFURT PO FRANKFURTU: KAKO NAPREJ?
Moderator:
Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023
Vljudno vabljeni!
JAK RS
]]>
Na nacionalni stojnici bodo predstavljene najnovejše knjige slovenskih avtorjev založb, ki so nam knjige posredovale že za sejem v Frankfurtu, prav tako pa bodo na stojnici predstavljeni najnovejši prevodi slovenskih avtorjev v nemščini.
Slovenska turistična organizacija – STO je za sejem pripravila tudi turistične kataloge.
Na sejmu in v mestu bodo s slovenskimi avtoricami in avtorji potekali zanimivi literarni dogodki. Dogodke organizirajo založbe in mednarodna literarna mreža TRADUKI, kjer je JAK ena od partnerjev.
BUCH WIEN 2022 - https://www.buchwien.at/programm?kat=all
Vljudno vabljeni!
TRADUKI: … "tega ne bo več ..." / Traduki zu Gast auf der Donau Lounge: „dass nicht dass nicht mehr kommen wird …“
Četrtek, 24. november 2022
17:00 – 17:45
BUCH WIEN 2022 – Donau Lounge
Avtorica: Anja Zag Golob
Moderatorka: Petra Nagenkögel
Branje s pogovorom o skrbno sestavljeni pesniški zbirki Anje Zag Golob, ki po razpadli ljubezni, intenzivno raziskuje bolečino, praznino in negotovost.
Organizator: TRADUKI
--
MARTINOVANJE KNJIG
Četrtek, 24. november 2022
18:00
Slovenski kulturni center Korotan
Albertgasse 48, 1080 Dunaj
Avtorji: Hanzi Filipič, Ana Grilc, Stefan Feinig, Jana Bauer
Tradicionalno literarno martinovanje Mohorjeve založbe iz Celovca. V ospredju bosta koroška Slovenca Ana Grilc in Stefan Feinig, ki bosta razpravljala o identiteti, statusu manjšin, osebnih odnosih ter konfliktih. Stefan Feinig bo predstavil svojo knjigo Vampirji svetlobe. Urednik Hanzi Filipič pa letno darilo založbe, otroško knjigo Jane Bauer - Ding Dong zgodbe.
Dogodek bo v celoti potekal v slovenskem jeziku.
Organizator: Mohorjeva založba, Celovec
--
PREDSTAVLJAJTE SI MESTO ... Preosvetljene noči, ki gorijo / Denk Dir die Stadt … überbelichtete Nächte brandende
Četrtek, 24. november 2022
19:00
Institut für die Wissenschaft vom Menschen
Spittelauer Lände 3, 1090 Dunaj
Avtorici: Lejla Kalamujić, Anja Zag Golob
V nemščini bere: Naemi Latzer
Moderatorka: Petra Nagenkögel
Tolmači: Mascha Dabić
Lejla Kalamujić ter Anja Zag Golob bosta predstavili svoji novi literarni deli, že prevedeni v nemški jezik.
Organizatorja: TRADUKI in Österreichische Gesellschaft für Literatur
--
SENCE SRAMU / Schatten der Scham
Petek, 25. november 2022
11:30 — 11:55
BUCH WIEN 2022 – Oder časopisa DER STANDARD
Avtorica: Sabina Zwitter - Grilc
Moderatorka: Katja Gasser
Predstavitev raziskave večgeneracijskega prenosa travme med koroškimi Slovenci, Romi in Judi v besedilu in filmu. Nagrajeni dokumentarni film se dotika tudi zgodovine nacističnega uničevanja, vprašanj o rasizmu ter človeškem odporu.
Organizator: Mohorjeva založba, Celovec
--
MEDNARODNI LITERARNI DIALOGI 21: NEVEREND – Literarni dialogi med severom in jugom & OB/MEJE / Internationale Literaturdialoge 21: NEVEREND - Literarische Dialoge zwischen Nord und Süd & An/Grenzen
Petek, 25. november 2022
14:00 — 14:55
BUCH WIEN 2022 - Donau Lounge
Moderator: Manfred Müller
V okviru Dunajskega knjižnega sejma 2022 bodo prvič predstavljena literarna dela, ki so izšla v okviru projekta NEVEREND. Predstavljen bo tudi literarni dialog med severom in jugom ter projekt An/Borders.
Organizatorja: BMEIA in Österreichischen Gesellschaft für Literatur
--
ZABUBLJENA / Verpuppt
Petek, 25. november 2022
15:00 — 15:30
BUCH WIEN 2022 - 3sat. Lounge
Avtorica: Ana Marwan
Moderator: Ernst A. Grandits / 3sat.
Bachmannova nagrajenka 2022 bo brala svoje zmagovalno delo Krota, ki je izšlo v nemškem in slovenskem jeziku. Predstavila bo tudi odlomke iz svojega novega romana Zabubljena / Verpuppt.
Organizator: Založba Otto Müller in 3sat.
--
TO BI MORALO BITI DRUGAČE! / Es soll anders sein!
Sobota, 26. november 2022
19:00
Schauspielhaus Wien
Porzellangasse 19, 1090 Dunaj
Avtorji: Ana Marwan, Marko Dinić, Anna Baar, Mascha Dabić, Jelena Popržan
Glasba: Jelena Popržan
Moderatorka: Katja Gasser
Literarno-glasbeni večer s pogovorom o tem, kaj za avtorje pomeni, ko ustvarjajo tako v kulturni kot v jezikovni vmesnosti.
Organizatorja: MEAOISWIAMIA in TRADUKI
--
MENAŽERIJA / MENAGERIE
Nedelja, 27. november 2022
16:00 — 16:25
BUCH WIEN 2022 – Oder časopisa DER STANDARD
Avtorica: Eva Markun
Moderatorka: Irene Brickner, DER STANDARD
Tolmači: Marjeta Wakounig
PisateljicaEva Markun, zmagovalka festivala mlade literature Urška, prejemnica nagrade za prvenec in nagrade novo mesto short, se bo z nemškim prevodom nagrajene kratkoprozne zbirke Menažerija / Menageriepredstavila na enem osrednjih prizorišč avstrijskega knjižnega sejma.
Organizatorji: Založba Goga, SKICA Dunaj, finančna podpora JAK
]]>Potekal bo med 23. in 25. novembrom 2022, v sklopu 38. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani.
Založniška akademija - https://knjizni-sejem.si/koledar-dogodkov/
Namen seminarja je predstaviti, kako najuspešnejše založbe doma in v tujini prodajajo avtorske pravice. Poleg domačih govork bodo na seminarju sodelovali tudi tuji založniki in literarni agenti.
Slovenske govorke so Senja Požar (Založba Mladinska knjiga), Petra Kavčič (Beletrina) in Helena Kraljič (Založba Morfem). Govorci iz tujine pa Lawrence Schimel, Madrid (avtor in založnik, Midsummer Nights Press), Urpu Strellman (Literarna agencija, Helsinki) in Benas Berantas (avtor in literarni agent iz Litve).
Moderator dogodkov: Miha Kovač, kurator projekta Slovenija: častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurt 2023 - Satovje besed.
Vabilo (s podatki o prijavi) in program seminarja.
Seminar bo potekal v treh delih.
V kolikor se seminarja ne boste udeležili v celoti, vas prosimo, da nam sporočite na kateri del se prijavljate.
Vljudno vabljeni!
Javna agencija za knjigo RS
]]>
Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje revijalnih programov za obdobje 2023–2025 (triletno sofinanciranje revijalnih programov).
Razpis bo odprt predvidoma do 19. decembra 2022.
Celotna dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani www.jakrs.si, prijavitelji bodo vloge izpolnjevali v aplikaciji za pripravo vlog.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.
]]>
Foto: Holger Menzel / JAK
Za to posebno priložnost, na kateri se predstavlja slovenska literatura, kultura in dežela, je bilo potrebno zasnovati paviljon Slovenije, častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, ter slovensko nacionalno stojnico.
Ocenjevalna komisija je ocenila, da natečajni predlog z delovno št. 1 od ostalih odstopa po likovni izčiščenosti, preprostosti, predvsem pa tudi pri sami izvedljivosti ter gospodarnosti. Zato mu je podelila zasluženo 1. nagrado.
Po mnenjo ocenjevalne komisije, ima izbrani predlog enostavno zasnovo, ki upošteva danosti razstavnega prostora, sledi vsebinskemu in grafičnemu izhodišču projektne naloge in sloganu »Satovje besed«.
Predlog št. 1 je od vseh natečajnih predlogov najbolj upošteval navodila glede trajnosti in izvedbe po principih krožnega gospodarstva. S kombinacijo satovja (heksagonalne (šesterokotne) knjižne police po prerezu) in panjev (pol transparentnih volumnov) tako ustvarja pretočen in jasno berljiv prostor na šestkotni mreži ter ustvari fluidno knjižno pokrajino kot »odsev naše dežele«. Območja vsebinskih vozlišč so središča z velikimi klobuki nad policami, ki fiksirani lebdijo v prostoru. Nosijo izbrane napise predelov vsebin. Med policami umeščeni prostori za počitek in sedenje, so izvedeni s kosi pohištva, ki so jih oblikovali slovenski oblikovalci: stoli, fotelji, svetili ter mizicami.
Več informacij o natečaju lahko najdete na spodnjih povezavah: https://zaps.si/natecaji/knjizni-sejem-frankfurt-2023/
Izid natečaja je objavljen na portalu JN: https://www.enarocanje.si/Odlocitve/Pregled.aspx?OdlocitevID=111986
Natečaj je, iz strani Javne agencije RS, vodila Bojana Čampa.
]]>Cilj projekta je izboljšati ugled in prepoznavnost mladinske, otroške ter druge knjižne ustvarjalnosti v zadnjih tridesetih letih: prepoznavnost slovenske kreativnosti, gospodarstva, in slovenskega turizma v mednarodnem prostoru. Kar zadeva knjižne prevode, je Slovenija v zadnjih letih postala tudi svojevrstna zgodba o uspehu. Ta ugled želimo s predstavitvami izbranih avtorjev ter programom še dodatno poglobiti. Posebna pozornost bo namenjena tudi izobraževalnemu založništvu, letos pa so že bila organizirana ključna mednarodna študijska in založniška srečanja v Frankfurtu ter kuratorska srečanja v Ljubljani. S pomočjo sredstev Evropskega kohezijskega sklada, smo objavili več ključnih razpisov, tako za slovenske kot tuje založnike. Namen je tudi predstaviti Slovenijo kot državo, ki razume ključne kulturne in tehnično-razvojne izzive sodobnega časa ter pomena globokega branja v zaslonski dobi.
Program JAK RS na FRANKFURTER BUCHMESSE 2022 je bil sestavljen pod vodstvom Dimitrija Rupla, direktorja JAK, slovenskega kuratorja Mihe Kovača in nemškega kuratorja Mathiasa Göritza.
PROGRAM: 14. 10. 2022 – 23. 10. 2022
MARBACH
14.10. 2022 ob 17.00
Poetry Vending Machine - Avtomat za kroglice s poezijo
Dogodek z Matthiasom Göritzom in Miljano Cunta
/ Schiller Nationalmuseum / Literaturarchiv Marbach, Schillerhöhe 8-10, 71672 Marbach am Neckar /
FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM (FRANKFURTER BUCHMESSE) in druge lokacije
Oktober 2022
20.10.2022 ob 10.00
PRESS CONFERENCE - najava logotipa, programa in nastopajočih
Govorniki: Asta Vrečko, Ministrica za kulturo
Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije za knjigo in Miha Kovač, slovenski kurator; Matthias Göritz, nemški kurator
Pogovor z avtorji: Peter Svetina, Ana Marwan, Nataša Kramberger and Erwin Köstler
Moderatorka: Katja Gasser
Tolmači: Zdenka Hafner Čelan
/ FBM - Frankfurt Pavilion, Agora /
20.10.2022 ob 10.00
Projekt Every Story Matters z zaključnim dogodkom
Govornici: Katja Stergar, Staša Guček
/ FBM - Konferenčna soba Room Illusion - Kongresni center /
20.10.2022 ob 14.00
Innovation in publishing in small markets
Organizira: Revija Publishing Perspectives
Strokovna razprava: Benas Berantas, Lawrence Schimel, Urpu Strellman, Senja Požar o tem, kako lahko avtorji kreirajo knjižne znamke ter o odnosih med literarnimi agenti in avtorji
Moderator: Rüdiger Wischenbart
/ Publishing Perspectives Forum, Konferenčna soba Forum, Kongresni center - Hotel Maritim /
20.10.2022 ob 17.30
Für mich sind sie alle lebendig – Why translating dead, yet literarily living authors matters
Pogovor z založniki in prevajalci: Erwinom Köstlerjem, Hansom Jürgenom Balmesom in Sebastianom Guggolzom
/ FBM - International Translator's Stage, Hala 4.0 /
20.10.2022 ob 18.30
Slovenski sprejem
/ FBM - International Translator's Stage, Hala 4.0 /
21.10.2022 ob 17.00
Land-Wirtschaft – Debate on Environmental Issues - Razprava o okoljevarstveni problematiki
Razprava z Natašo Kramberger and Luiso Neubauer; Moderator: Doris Akrap
/ FBM - Slovenska nacionalna stojnica JAK RS, Hala 4.0, B56 /
21.10.2022 ob 17.30
Keine wie sie
Pogovor z Jelo Krečič o njenem novem romanu
Moderatorka: Katharina Strauß (Knjižni blog Lesendes Federvieh)
Tolmači: Liza Linde
Organizatorja: Mitteldeutscher Verlag in Beletrina
/ FBM - Bralna cona - Independent Publishers, Hala 3.1 /
22.10.2022 ob 10.30
Gebrauchsanweisungen für Slowenien
Predstavitev o Sloveniji - zajtrk z Alešem Štegrom
Moderatorka: Bettina Feldweg
/ FBM - Slovenska nacionalna stojnica JAK RS, Hala 4, B56 /
22.10.2022 ob 16.00
Die Schnittmenge der Schönheit - poezija
Predstavitev knjige Milana Dekleve, založba Edition Thanhaüser
Moderatorka: Silke Scheuermann
Tolmači: Amalija Maček
/ Literary Festival Literaturbahnhof, Haus des Buches, Braubachstrasse 16, 60311 Frankfurt /
22.10. 2022 ob 16.00
Versopolis platform - poezija
Pogovor z Martinom Piekarjem (Nemčija), Nino Dragičević (Slovenija) in Gaio Ginevro Giorgi (Italija)
Moderator: José F. A. Oliver
/ Open Books, Haus am Dom, Domplatz 3, 60311 Frankfurt am Main /
22.10.2022 ob 19.00
Nostalgie im Roman
Razprava o književnosti z Jelo Krečič, Ano Schnabl in Alešem Štegrom
Moderator: Andreas Unterweger
Tolmači: Amalija Maček
/ Bookfest City, Lindley Lindenberg Hotel, Lindleystraße 17, 60314 Frankfurt am Main /
23.10.2022 ob 12.00, ob 14.00 in ob 16.00
Duo / Yellow and Blue
Koreografska parafraza 2022: Mateja Bučar, Katja Legin and Nataša Živkovič (DUM - Association of Artists / Dancers Without Answers).
Organizator in sponzor: SKICA Berlin
/ FBM - Frankfurt Pavilion, Agora /
23.10.2022 at 12.00
Warum haben die Zebras Streifen?
Likovna delavnica z ilustratorko Lilo Prap
/ Struwwelpeter Museum, Hinter dem Lämmchen 2–4, 60311 Frankfurt am Main /
23.10.2022 at 16.00
HANDOVER CEREMONY
Pogovor z Dragom Jančarjem in Manuelom Rivasom
Moderatorka: Shila Behjat
Tolmači: Amalija Maček
Glasbeni nastop: Maša But in Janez Krevel
After HANDOVER CEREMONY EVENT- Slovenia – Spain, sprejem s predstavitvijo slovensko-španskih vin
/ FBM - Forum 1 (Guest of Honour Pavilion) /
---
Uradna spletna stran sloveniafrankfurt2023.com projekta Frankfurt 2023, ki bo opremljena z izbranim, nagrajenim logotipom, bo na voljo tik pred razglasitvijo logotipa in programa.
--
Vljudno vabljeni!
JAK RS
]]>Povzetek
Približno trideset let po jugoslovanski krizi in po demokratičnih spremembah ob koncu hladne vojne; trideset let po ustanovitvi in mednarodni uveljavitvi neodvisne slovenske države - pri katerih sem sodeloval po svojih najboljših močeh - se je nedaleč od naših meja začela nova vojna. Podobno kot v jugoslovanski krizi gre tudi tokrat za spopad med zahodnimi - evroatlantskimi - demokratičnimi vrednotami in postkomunistično, imperialistično politiko; za rusko prizadevanje po vračanju meja in sistema nekdanje Sovjetske zveze.
Po dveh letih vrveža in meteža zaostrenega kulturnega boja z elementi revolucionarske miselnosti in jugoslovanske nostalgije, predvsem pa političnih diskvalifikacij s fašizmom; po požarih in poplavah zaradi ekoloških malomarnosti; nekaj mesecev po slovenskih parlamentarnih volitvah, ki so sledile kulturnemu boju; v času, ko okrevamo po pandemiji; navsezadnje, ko se obeta gospodarsko pomanjkanje in hladna zima, je ministrica slovenske vlade dr. Asta Vrečko - v intervjuju za STA s paradoksalno in absurdno trditvijo, da se bojuje zoper politizacijo - potrdila slovenski oz. svetopisemski pregovor o nevidnem brunu v lastnem očesu in odprla novo fronto kulturnega boja. Napovedala je političen obračun z drugače mislečimi, med katere je prištela tudi pisca teh vrstic. Očitala mu je nestrokovnost in politizacijo. (Med dejanja politizacije najbrž spada moje vabilo s strani Vrečkove pohvaljenemu Mihi Kovaču v času ministrovanja Vaska Simonitija; o žalitvi z nestrokovnostjo pa ne mislim govoriti.) V odprtem pismu ministrici sem opisal delo direktorja in sodelavcev Javne agencije za knjigo, z dokazi zavrnil vse očitke in opozoril na škodljivost političnega obračunavanja v kulturi, kot smo ga bili vajeni pred ministričinim rojstvom. Aste Vrečko nevednost oz. brezbrižnost ne rešujeta pred dokazljivo neresničnostjo njenih trditev in pred objektivno odgovornostjo zanje. Ob tem je zanimivo, da je Vrečkova svoje ideje najprej preskusila v televizijskem pogovoru z Dušanom Smodejem, bolj znanim kot protagonistom afere Fotopub.
Predsednik vlade Robert Golob je večkrat obljubil, da bo njegova vlada spoštljiva. Ministrica Vrečkova govori o dialogu in strokovnosti. Toda lepe besede niso nič drugega kot lepe besede. Dogaja se, kar pove nemški pregovor: ob grdi igri kažejo nedolžen obraz (gute Miene zum bösen Spiel). Po premisleku sem se odločil, da zapustim mesto direktorja JAK. Z današnjim dnem odstopam s tega položaja in izstopam iz nelepe igre, ki se je po volitvah začela na Ministrstvu za kulturo.
*
Dr. Asta Vrečko
Ministrica za kulturo RS
Ljubljana
Spoštovana gospa ministrica,
Sodelavci so me opozorili na intervju, ki ste ga dali agenciji STA 8. oktobra 2022. Poleg tega sem si - da bi Vas bolje razumel - prebral tudi Vaš pogovor, ki ste ga 11. avgusta 2022 za portal Kulturnik posneli s kulturnima sodelavcema Nejcem Krevsom in Dušanom Smodejem (ki je sicer znan po aferi Fotopub). Večkrat ste ponovili, da ste “pristaš odkritega dialoga”, da nasprotujete “politizaciji”, da podpirate “avtonomijo pred vmešavanjem politike”, da cenite “stroko” in da želite okrepiti “civilno družbo”. Te Vaše besede navajam, ker ste v intervjuju za STA kot političarka izrekli nekaj ocen, ki naj bi bile strokovne, pa takšne zaradi Vašega sedanjega položaja ne morejo biti. Pritožujete se zaradi “napačnih, nestrokovnih potez, škodljivih za kulturo”, zaradi izbora direktorjev, češ da jih/nas prejšnje ministrstvo ni imenovalo “na podlagi strokovnih kriterijev”; da torej “priprave (na gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023) potekajo zelo daleč od idealnih”; omenjate “zaskrbljena pisma… s strani strokovne javnosti”. Na koncu poveste, da vodstvo Javne agencije za knjigo, to se pravi Dimitrij Rupel, ne uživa Vašega zaupanja. Temu dodajate tri zanimive trditve:
Najprej glede prof. Kovača: na JAK sem ga pripeljal jaz takoj po svojem prihodu (junija 2021). Od septembra 2021 je bil član “Frankfurtske komisije”, maja 2022 pa je postal kurator. Pred mojim prihodom je imel JAK nemškega kuratorja Matthiasa Göritza in domačo Amalijo Maček. Ta je ob mojem prihodu odstopila, zamenjal jo je na moj predlog prof. Igor Grdina. Göritz, ki se sicer podpisuje kot prevajalec slovenske literature v nemščino, žal ne razume slovensko, vendar sem se skušal sporazumeti z njim, kar ni bilo preprosto, ker ga je predvsem zanimalo, kako bi po Evropi razširjal slovenske verze s pomočjo mehanične naprave Poetry vending machine. Vržeš evro in dobiš slovensko pesem v nemščini.
Do Vašega prihoda na Ministrstvo za kulturo, ni bilo - s strani tega ministrstva - nobenih pritožb, torej so priprave na gostovanje v Frankfurtu potekale normalno. Priprave naj bi po Vašem mnenju potekale “daleč od idealnih” - zanimivo! - potem, ko je kurator postal prof. Kovač, o katerem sicer pravite, da rešuje situacijo. Profesorju Kovaču je bila precej pred prevzemom kuratorske vloge namenjena skrb za dogodke v zvezi s knjigotrštvom in zaslonskim branjem pri častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kovač Vam lahko potrdi, da je bilo njegovo sodelovanje z direktorjem korektno, navsezadnje smo vsi skupaj - kljub kadrovskim problemom, neprestanim inšpekcijam, kljub preobremenjenosti pri pripravljanju različnih formalnih poročil in kljub nesmislom, ki izhajajo iz kohezijske pogodbe - pravočasno pripravili program za letošnjo frankfurtsko predstavitev JAK. (Na JAK je trenutno zaposlenih deset oseb.) Vse je pripravljeno za tiskovno konferenco, na kateri boste sodelovali, in za ceremonijo s predajo španske "štafete" v slovenske roke v nedeljo, 23. oktobra. Takrat bo nastopil tudi slovenski pisatelj Drago Jančar. (O vsem tem se lahko prepričate v brošuri, ki smo jo pripravili.)
*
Na tem mestu bom navedel odlomek, ki sem si ga v dnevnik zapisal na dan osamosvojitve:
Dan mi je seveda polepšalo vabilo kulturne ministrice, ki sem ji bil 17. junija, torej dva tedna po njeni izvolitvi napisal naslednje sporočilo:
Spoštovana gospa ministrica,
najprej Vam čestitam za izvolitev na ministrski položaj in za vstop v slovensko politiko, ki bo po vsem videzu naporen in zapleten.
Agencija za knjigo, ki jo trenutno vodim, spada v območje Vašega ministrstva, zato Vas lahko ob priliki, če boste želeli, obiščem in Vam predstavim naše izzive. Morda bi bilo to koristno glede na bližnji obisk predsednika Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgena Boosa v Ljubljani. Zahvaljujem se Vam za pripravljenost, da se pogovorite z njim 28. junija. Sprašujem, ali želite ob Boosovem obisku na ministrstvu navzočnost koga iz agencije. Če boste želeli, bom navzoč tudi sam.
S spoštovanjem!
Dimitrij Rupel, direktor JAK
Vabilo mi je potem včeraj poslala poslovna sekretarka Klavdija Zupančič:
Spoštovani gospod dr. Rupel,
vabimo vas na sestanek z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, v petek, 24. junija 2022, ob 13. uri, na Ministrstvo za kulturo.
Pričakalo me je celotno vodstvo ministrstva, če se ne motim, šest ljudi. Ministrici sem izročil darilo v vrečki z napisom I love Slovenia: dva kataloga in izvod Jančarjevega romana In ljubezen tudi. Koncipiral sem bil vljuden, spodoben in popolnoma konstruktiven nastop. Takoj sem povedal, da od ministrice želimo kratek tekst za brošuro, in da nam ministrstvo pošlje v našo komisijo kakšno primerno osebo, ki se spozna na umetnost. Poleg upravnega odbora (board) smo namreč v skladu z navodili iz Frankfurta oblikovali tudi komisijo (committee), v kateri so strokovnjaki za književnost iz Frankfurtske komisije, poleg njih pa - zaradi dogodkov, ki jih planiramo na sejmu - še nekaj ljudi, kot sta Ženja Leiler za film in Jože Muhovič za likovno umetnost. Glede glasbe in koncerta v Alte Oper (z Žurajem) je bil že vse uredil Grdina.
Ko sem omenil Frankfurtsko komisijo, se je gostiteljica za spoznanje vznemirila in si nekaj zapisala. Če se ne motim, je pomislila, da bi takšno komisijo moralo kontrolirati ministrstvo. Po moji vljudnostni uverturi, je začela - milo rečeno - napadati. Če se dobro spomnim, je poudarila tri stvari, še bolj konkretno pa naj bi svoje zahteve formulirala v posebnem pismu. Povedala je,
Razvil se je čuden pogovor. Najprej sem rekel, da na MK natančno vedo vse o JAK, saj smo ga tako rekoč tedensko obveščali, imeli stalne pogovore z ministrom in državno sekretarko oz. skrbnico Pečaričevo, napisali in potrdili smo Strateški načrt JAK do leta 2024, sicer pa je gospa Vrečko ministrica šele tri tedne, jaz pa sem ponudil sestanek že teden dni nazaj. Opisal sem nekaj naših dejavnosti oz. dosežkov. Nekatere rutinske reči, ki pa so po zakonu bistvene, je niso zanimale, zanimal jo je predvsem Frankfurt. Glede “kritik strokovne javnosti” sem rekel, da gre za politične predsodke, nanje pa morejo vplivati tudi osebni interesi. Pri našem delu, sem rekel, je bolj malo, pri mojem delu pa ni prav nobene politike, saj sem odvisen od strokovnih komisij. Ne vem, če je razumela, kar sem povedal o svojem izključevanju iz odločitev o izboru avtorjev. Glede pristojnosti in odgovornosti sem pojasnil, da smo imeli notranjo revizijo, predvsem pa da JAK spada pod pristojnost Sveta JAK, ki ga sestavljajo predstavniki različnih ustanov, društev in celo MK.
Asta Vrečko je kljub mojim besedam vztrajala pri domnevi, da smo v zaostanku, češ da ve, da se razstave pripravljajo po dve leti. Frankfurtski sejem je poslovni dogodek, kurator Kovač v javnosti odmevno poudarja, da ni literarni kongres. Povedal sem, da že imamo pogodbe z glasbeniki (Žuraj), z Evo Petrič in njeno Rubikovo kocko, da bo istočasno s sejmom 2023 razstava o romantiki, kjer bo vključen Prešeren; da smo dogovorjeni z NUK za razstavo “Slovenike”… rekel sem, da bi lahko našteval še in še. Nisem omenil sodelovanja med muzeji in galerijami, nisem govoril o srečanjih s prevajalci in založniki. Pojasnil sem funkcioniranje Frankfurtske komisije, sicer sem pojasnil tri najvažnejše stvari:
Rezultat sestanka ni bil spodbuden. Ne glede na to, da ministrica malo ve o FKS, kaže željo po narekovanju (tj. oviranju) dela JAK. Večji del njenega govora je bil političen oz. ideološki. Zanimivo je, da je med vrsticami očitala ideološkost ravno agenciji. Želi pregled našega delovanja in načrte za nastop na FKS, torej podrobnosti v zvezi z dogodki, imeni itn. Sprašujem se, na podlagi česa je potem menila, da smo v nekakšnem zaostanku, če je informacije od agencije, ki ji edina lahko poda celovito sliko, šele potrebovala.
Na sestanku 24. junija sem dejal, da lahko vse, kar je našteto v gornjih točkah, ga. ministrica seveda dobi, gotovo pa v zakonih ni podlage za narekovanje, kaj in kako naj se dela. Seznami in načrti JAK niso skrivnost, ima pa agencija avtonomijo, ki jo jamči, nadzira, po potrebi pa tudi brani Svet JAK.
Ko je omenjala kritike JAK v javnosti, sem ministrici dobesedno rekel: "tako kot mene, kritizirajo tudi vas, pač živimo v demokraciji.”
*
11. julija 2022 smo iz JAK Ministrstvu poslali Odgovor na vprašanja o izvajanju projekta Frankfurt (61300-1/2021/9), ki obsega 124 strani.
Drugi sestanek z ministrico, “vezan na projekt Frankfurt 2023” (kot se je izrazila njena vodja kabineta) je bil 17. avgusta. O tem sem zapisal v dnevnik:
V sredo, 17. avgusta sem bil spet pri ministrici, naslednji dan Orlando Uršič (predsednik Sveta JAK). V glavnem jih skrbijo finance, ker slabo črpamo evropska sredstva. Napisal sem pismo Vrečkovi in Jevšku:
Spoštovana gospa
dr. Asta Vrečko
Ministrica za kulturo RS
Zahvaljujem se Vam (in Vašim sodelavkam/sodelavcem) za skrb v zvezi s slovenskim gostovanjem v Frankfurtu, ki ste jo izrazili na sestanku 17. avgusta 2022. S kolegico Čampa sva Vam skušala predstaviti dosežke in zadrege svojega prizadevanja za čim boljši uspeh slovenske navzočnosti na FKS 2023. Ena od zadreg je povezana s črpanjem kohezijskih sredstev oz. uresničevanjem navodil kohezijske pogodbe, ki je iz razlogov, ki niso bili odvisni od mene, postala veljavna šele pred enim letom. Precej časa so vzele priprave, predvsem pa zaposlovanje s pogodbo določene ekipe. Kot sami veste, primerno usposobljenih ljudi, ki so se pripravljeni zaposliti v Javni agenciji za leto in pol, ni na pretek. Ne glede na to je skupina sodelavcev/sodelavk, ki se ukvarjajo s Frankfurtom – v razmerah, ki jih je obremenjevala epidemija - opravila obsežno in dobro delo.
V trenutku, ko nas od glavnega dogodka loči 15 mesecev, je vendar treba evidentirati nekatere probleme. Problem, kot ga sam vidim in ki nanj v začetku nemara nisem bil dovolj pozoren, je težavnost presaditve kohezijske »filozofije« na področje knjig, avtorjev, založb, sejmov itn. Kot me je opozoril predsednik Sveta JAK Orlando Uršič, nobena častna gostja doslej svojega gostovanja ni financirala iz kohezije. Da Vas pretirano ne obremenjujem, bom omenil samo dva razpisa, za katera so rezervirana znatna sredstva:
· Za »Javni razpis za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih (80 prevodov, 40 v 2022 in 40 v 2023)« je na voljo še 394.000 evrov;
· Za »Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini (50 subvencij, 10 v letu 2021, 20 v 2022 in 20 v 2023)« je na voljo 460.000 evrov.
V zvezi s prevodi smo doživeli več problemov. Na razpise se je odzvalo malo tujih založb, od nemških, ki jim je bil razpis (po mojem prepričanju) prvenstveno namenjen, pa skoraj nobena. Pokazalo se je, da je ponujena subvencija (okrog 5.000 evrov), ki je povrhu omejena z relativno majhnim obsegom teksta, komaj zanimiva; za financiranje pa so bili prijavljeni maloštevilni prevodi v hrvaščino, katalonščino, slovaščino, španščino... ne pa v nemščino ali eventualno v angleščino. Sodelavke so me opozorile, da z nemškimi prevodi ne bomo dosegli kohezijske norme.
Podobno je pri razpisu »individualnih nastopov podjetij«. »Prihranjena« sredstva bi nam prišla še kako prav pri financiranju drugih dogodkov, vendar sem bil opozorjen, da je prenašanje med kategorijami stroškov zapleteno, celo nemogoče, predvsem pa je treba upoštevati prednost »vzhodne regije« pred »zahodno«. Kot rečeno, Vas ne želim obremenjevati z velikim številom podrobnosti, za zabavni oddih pa Vam lahko povem, da kohezijska pogodba, ki je namenjena častnemu gostovanju Slovenije v Frankfurtu, omogoča financiranje potovanj v Argentino in v Malezijo.
Vaša opozorila v zvezi s »počasnim« črpanjem sredstev so bila utemeljena, in takoj, ko so bila izrečena, je prišlo do stika našega sekretarja Marinča z Vašo sodelavko gospo Udovičevo. Pravni del problema je rešljiv brez večjih težav, so pa vsebinske težave, za katere imate po mojem prepričanju Vi največ posluha. Prosim Vas torej, da s svojo avtoriteto vplivate, da bi lahko nekaj »neuporabnih« finančnih sredstev iz nerealnih postavk prenesli na tista mesta, kjer so nujno potrebna in prispevajo k ugledu naše države.
To pismo pošiljam v vednost ministru Jevšku, ki ga tako kot Vas prosim za pomoč pri »kreativni« razlagi kohezijskih formulacij oz. pri odpravi nesmiselnih omejitev. Predlagam, da se naši predstavniki sestanejo s strokovnjaki na Vašem ministrstvu in na Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
*
Svojim sodelavcem sem 19. avgusta poslal naslednja navodila:
Miha Marinč skrbi za skladno (u)porabo/črpanje denarja, opozarja na morebitne presežke ali primanjkljaje
Bojana Čampa vodi razpis za paviljon,skrbi za stike, koordinacijo z vodstvom Fr. knjiž. sejma in vodi pogovore na daljavo, pripravlja obisk Boosa v Ljubljani konec avgusta
Maruša Trobec in Bojana Čampa poskrbita za dokončno ureditev “brošure” za FKS 22, za prevajanje in oblikovanje
Tjaša Urankar, Mateja Humar, Katja Stergar in Maruša Trobec pripravijo načrt razpisov do konca leta in za začetek drugega leta, skrbijo za primernost in pravočasno objavo
Katja Kirbiš poskrbi za končno rešitev zadev v zvezi z logotipom, s spletnimi stranmi in nemško PR agencijo (skrajni rok konec avgusta!)
Katja Urbanija (dokler je še v službi) poskrbi za prijavo za dunajski knjižni sejem in pripravi seznam relevantnih sejmov v tem in prihodnjem letu
2. Rešitev protislovij in nesmislov v kohezijski pogodbi
Doslej še nobena “častna gostja FKS” svojega gostovanja ni financirala iz kohezijskih sredstev. Slovenska rešitev izvira iz časa ministrovanja Bizjak-Mlakarjeve in Peršaka, vodilni v JAK pa so pogodbo razlagali kot vir sredstev za kakršnekoli posle, potovanja itn.
Direktor informira Svet JAK, Ministrstvo za kulturo in SVRK o nemogočih omejitvah kohezijske pogodbe (posebej t.i. točka 8 - razpisi)
Direktor, Miha Kovač, Amalija Maček in Bojana Čampa nemudoma dokončajo program letošnje “štafete” med Španijo in Slovenijo in pripravijo osnutek programa za 2023 s prubližnimi finančnimi ocenami.
*
Slovenija bo 23. oktobra letos prevzela funkcijo “častne gostje” od Španije. O tem sem govoril s Španci na daljevo:
Kratek povzetek (moje razumevanje) pogovora z gospo María José Gálvez, špansko generalno direktorico za Promocijo knjige in branja, pri španskem Ministrstvu za kulturo in šport. Pogovor (na daljavo) je bil 25. avgusta 2022, pri njem je sodelovala ga. Bojana Čampa.
V pogovoru, ki je trajal približno eno uro, smo izvedeli:
*
Sekretar Miha Marinč je v začetku septembra sestavil pismo za Ministrstvo na podlagi mojega osnutka rešitve kohezijskega gordijskega vozla. Naj povzamem bistveno:
Pomisleki in predlogi JAK v zvezi s porabo sredstev, predvidenih v okviru operacije »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini” (“Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020”)
Pri svojih predlogih in pomislekih se osredotočam na pregled, ki ga je 5. septembra 2022 poslal sekretar Miha Marinč. Ta pregled vsebuje podatke o porabljenih, rezerviranih in razpoložljivih t.i. kohezijskih sredstvih. Tu me zanimajo predvsem podatki v “rubrikah”:
5 (informiranje, komuniciranje…),
7 (zunanji izvajalci…) in
8 (razpisi, pozivi, prevodi, mobilnost…).
Ugotavljam, da izvajanje porabe v “točki” 8 ni bilo (ni moglo biti) in ne bo mogoče v skladu z načrtovano porabo, kar posebej velja za:
8.1.2. (Primer I.) “Standardne lestvice stroškov na enoti (Javni razpis za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih)”, kjer ostaja neporabljenih 394.089,04 evrov. Predvidevam, da bo od teh sredstev letos in prihodnje leto v najboljšem primeru mogoče porabiti med 200.000 in 250.000 evrov, torej nam v vsakem primeru ostaja najmanj 150.000 evrov.
8.1.2. (Primer II.) “Standardne lestvice stroškov na enoto (Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini)”: tu ostaja 460.881,00 evrov.
V prvem primeru gre za nerealno pričakovanje, da bi do oktobra 2023 lahko financirali/realizirali 80 novih prevodov, pri čemer seveda želimo prevode v nemščino, morda v angleščino ali francoščino. Razlog za neuresničljivost načrta in za neuporabnost relativno visoke skupne vsote sredstev je v omejenem času, v pomanjkanju prijav, ki je - po splošnem prepričanju - posledica prenizke vsote, ki je določena za posamezen prevod in v pomanjkanju kvalificiranih prevajalcev, da o pomenu in dometu nekaterih - morda zainteresiranih - založb ne govorimo. Tudi v drugem primeru gre za nerealne ocene in pomanjkanje prijav na razpise.
Sredstva iz obeh primerov (npr. cca 600.000 evrov) bi lahko porabili za (sicer sorodne, vendar realne) stroške v rubrikah:
5.4. (svetovanje in in komuniciranje), npr. dodatnih 100.000 evrov,
5.6. (nastopi na sejmih in razstavah), npr. dodatnih 100.000 evrov,
5.9. (informiranje in komuniciranje), dodatnih 100.000 evrov,
7.1. (delo po pogodbi o opravljanju storitev), dodatnih 200.000 evrov,
7.2. (delo po podjemni pogodbi) dodatnih 100.000 evrov.
Prepričan sem, da je “prenos” nekaterih postavk/sredstev med sorodnimi rubrikami (ki jih ločijo bolj ali manj formalne, nebistvene razlike) - pri čemer je seveda potrebno upoštevati kohezijsko “filozofijo” glede bolj in manj razvitih regij - nujno potreben za uspeh slovenskega gostovanja v Frankfurtu prihodnje leto. V primerjavi z drugimi državami, ki so pred nami gostovale v Frankfurtu (vendar gostovanja niso financirale iz kohezije) so slovenskemu “častnemu gostovanju” namenjena sredstva skromna: petkrat manjša od kanadskih, trikrat manjša od španskih, dvakrat manjša od gruzijskih; zahteve pa so iste, pričakovanja enaka kot pri drugih državah.
Ministrstvo za kulturo in Službo vlade za razvoj in kohezijo potemtakem nujno prosimo za razumevanje in za potrditev predlaganih prilagoditev.
*
Sledi dokument, ki sem ga ministrici poslal 26. septembra 2022 in ki vsebuje opozorilo, da nam je "Ministrstvo za kulturo ustavilo izvajanje operacije":
Glede na pritožbe oz. očitke glede dokumentacije naj najprej povem, da je JAK že 26. januarja 2022 poslala na Ministrstvo 28 strani obsegajočo Strategijo Javne agencije za knjigo RS za obdobje 2022-2024 (št. 007-1/2022/1). Na tiskovni konferenci 20. oktobra 2022 bo v Frankfurtu predstavljena knjižica s programom, dogodki in pojasnili v angleščini in nemščini (v prilogi). Izdelana je bibliografija prevodov slovenskih knjig v nemščino (v prilogi). Ti prevodi bodo razstavljeni v Frankfurtu, na njihovi osnovi bodo tudi izbrani avtorji, ki bodo nastopali na različnih sejemskih ali obsejemskih dogodkih.
Sicer je JAK v zadnjem času sklenil več pogodb oz. se pogaja z umetniškimi ustanovami in posamezniki, ki bodo nastopali v Frankfurtu prihodnje leto. Gre za večje in manjše dogodke: od nastopa skupine Laibach s predstavo Alamut, baletne predstave Povodni mož v izvedbi mariborskega baleta s koreografom Edwardom Clugom; koncerta moderne slovenske glasbe v Alte Oper (Žuraj), razstav slovenskih ilustracij; likovnih del/inštalacij v Schirn Kunsthalle; predstavitve slovenskih muzejev, kinoteke… do predstavitve razstave o slovenski književnosti Slovenica (NUK), razstave o Prešernu v Romantik Museum; do predstavitve del umetnice Eve Petrič (Rubikova kocka) in seveda nemškega in angleškega prevoda Priročnika za Slovenijo s teksti s področja arhitekture, filma, gledališča, književnosti, kulinarike, likovne umetnosti, športa, zgodovine… Snemamo serijo 20 kratkih filmov o slovenskih avtorjih, pripravljamo film o slovensko-nemških odnosih… K programu prispevajo ljubljanski Goethe Institut in kulturna centra (Skica) v Berlinu in na Dunaju.
V preteklih mesecih oz. tednih sva s kuratorjem Miho Kovačem nagovarjala celo vrsto založniških in s Frankfurtom povezanih prireditev: Nastopil sem na blejskem založniškem kongresu z referatom Literarna država in državna literatura (v prilogi), organizirali smo posvetovanja na Gospodarski zbornici, pripravili srečanja prevajalcev itn.
Ministrica morda želi, da bi pojasnjeval svoje strokovne kompetence, vendar to glede na javno dostopne podatke o mojih referencah in dosežkih ni potrebno. Ministrstvo za kulturo in Svet JAK sta me leta 2021 izbrala za direktorja na podlagi strokovnih referenc, pedagoških in znanstvenih izkušenj s področja sociologije kulture, primerjalne književnosti in mednarodnih odnosov, na podlagi obsežne bibliografije več kot 50 knjig in več kot tisoč člankov… Ministričini očitki so neumestni in žaljivi. Izvirajo iz ideoloških predsodkov, ki jih v kulturi ne bi smelo biti, najmanj pa na ravni ministra oz. ministrice.
Očitki o zamudah ne temeljijo na dejstvih: JAK se pripravlja na gostovanje v Frankfurtu na podlagi koledarja, ki so ga predlagali Nemci in pri nobeni točki ne zaostaja. Treba je tudi vedeti, da so druge države za ključne priprave porabile manj kot leto dni (Gruzija 8 mesecev), kar pomeni, da bi lahko uspeli v Frankfurtu tudi, ko bi začeli s pripravami šele danes. Mi smo začeli prej zato, ker imamo na voljo manj ljudi. Do tega trenutka smo bili uspešni; če se bo uresničeval začrtani program, je mogoče na uspešnost računati tudi v prihodnje. Seveda bi bilo spreminjanje ali neizvajanje programa v tem trenutku tvegano, vendar ni nemogoče; kdor se ga bo lotil, bo sam nosil vse posledice za kvaliteto slovenskega častnega gostovanja na FKS 2023.
Besede o uživanju ali neuživanju zaupanja izražajo samo osebne poglede (gospe ministrice) in odnos do drugih ljudi. Odločitve na podlagi zaupanja so nasprotje vladavine prava in pravne države. V komentiranje vsega tega se ne mislim spuščati; predstavil sem dejansko stanje, in v njem razlogov za nezaupanje z ministričine strani ne morem najti. Posebno pozornost bi zaslužila ministričina razmišljanja o vlogi nevladnih organizacij. Slovenski proračun jim je bil – tako kot vsem književnim dejavnostim – izredno velikodušno naklonjen.
Sedaj se prvič v neodvisni Sloveniji dogaja, da minister oziroma ministrica kar v medijih naznanja, katerim direktorjem zaupa, katerim pa ne. S tem kot nosilka visoke politične funkcije ustvarja politični pritisk na ljudi, ki morajo zagotavljati nepolitično delo svojih ustanov – muzejev, agencij itn. V prim,eru JAK je tako, da lahko samo Svet agencije odpokliče direktorja. Pri tem ga ne smejo voditi politične usmeritve.
Ker so bile doslej priprave na veliki dogodek uspešne, brez težav z dnevom objave tega pisma odlagam funkcijo direktorja JAK. Naslednik ne bo imel problemov, če bo nadaljeval že uhojeno pot. V glavnem je vse že pripravljeno. Glavno je to, da je Frankfurtski knjižni sejem tudi v okviru sejemskih prireditev specifičen; Slovenija podobne priložnosti za vsestransko predstavitev nemara ne bo imela več desetletij.
Zaradi politizacije, ki nastopa v imenu depolitizacije, iz higienskih razlogov in da si ne bi po nepotrebnem pokvaril življenjepisa, sem se odločil odstopiti s svojega položaja in to takoj, z datumom tega odprtega pisma. Kljub nelepi igri gospe Vrečko slovenski knjigi seveda želim uspeh v Frankfurtu. Moje zadnje (mestoma preveč olikano) sporočilo gospe šefinji kabineta, ki si je (8. oktobra 2022) vzela pravico, da me poskuša - v imenu svoje višje šefinje - disciplinirati, je (bilo) tole:
Spoštovana gospa Ukmar,
potrjujem prejem Vašega sporočila - v zvezi z dostavo dokumentacije - z dne 6. oktobra 2022. Kolega Marinča sem že prosil, da zbere, kar zanima ministrico (?), moram pa dodati, da smo v zadnjem času soočeni z več podobnimi zahtevami, ki nas glede na kadrovske možnosti in glede na zaposlenost s Frankfurtom precej obremenjujejo. Po mojem prihodu na JAK smo izvedli notranjo revizijo, katere poročilo bržkone imate, če ne, ga lahko dobite. Sicer je že nekaj mesecev v hiši Računsko sodišče, neskromne pa so tudi zahteve novinarjev. Kot si lahko predstavljate, me bolj kot inšpekcije zanimajo vsebinski problemi. Prepričan sem, da to mnenje z menoj deli tudi ministrica, kar pa zadeva dokumentacijo, jo boste seveda dobili v obsegu in količini, ki nista majhna. Upam, da bo to inšpekcijsko obdobje vendarle minilo in da se bomo lahko pogovarjali o rečeh v zvezi s knjigami in kulturo. Svoje delo na JAK kajpada povezujem in pogojujem ravno s takšnimi rečmi.
Lep pozdrav!
zasl. prof. dr. Dimitrij Rupel
Na koncu še pozdrav ministrici dr. Asti Vrečko!
]]>Podrobnosti si lahko preberete v programu.
Prijave niso potrebne.
]]>
Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.
Operacijo "Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj."
]]>
Razpisa bosta odprta do 7. novembra 2022.
Predmet javnega razpisa JR6–FRANKFURT–KATALOGI–2022je sofinanciranje izdaje katalogov založb in avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v nemščino, angleščino in italijanščino, in sicer katalogov knjižnih del s področja leposlovja, humanistike ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in za predstavitve na tujih tržiščih.
JAK bo izbranim prijaviteljem za izdajo enega kataloga v tujem jeziku podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.112,05 EUR.
Predmet javnega razpisaJR7–FRANKFURT–VP–2022je sofinanciranje izdelave vzorčnih prevodov del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tujih jezikih, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, otroke in mladino ter esejističnih in kritiških del s področja kulture za izdelavo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.
JAK bo izbranim prijaviteljem za izdelavo enega vzorčnega prevoda podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.726,45 EUR (za skupni obseg vzorčnega prevoda najmanj 11,82 avtorske pole oz. 700 verzov, v ta obseg mora biti vključenih vsaj pet (5) besedil iz različnih del.)
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis:
Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic@jakrs.si, tel: 00386 (0)1 369 58 26
]]>Poziv je namenjen povračilu potnih stroškov avtorjem leposlovnih ali humanističnih del, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, založnikom oz. urednikom, literarnim agentom ter prevajalcem, ki so/bodo izvedli projekt v tujini.
Rok za zbiranje vlog prične teči na dan najave javnega poziva JP2-MOBILNOST-2022 v Uradnem listu RS in objave besedila poziva na spletni strani JAK http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/ dne 16. 9. 2022ter traja do porabe sredstev, vendar najdlje do 17. 10. 2022.
Prijavitelji morajo vlogo oz. obrazce poziva izpolniti s prijavo v spletno aplikacijo, ki je objavljena na naslovu https://jakrs.e-razpisi.si/si/avtorizacija povezava do nje pa tudi na naslovu http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/.
]]>Podrobnosti si lahko preberete v programu tukaj.
Prijave niso potrebne.
Vabljeni!
Izhodišče je misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729), ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem:
»Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.«
Več: NMSB 2022
]]>
Izbrani knjigi sta:
- OŠ: Boštjan Gorenc, Jaka Vukotič (ilustracije) s pomočjo Kozma Ahačiča: Reformatorji v stripu, Škrateljc, zavod za kulturo, izobraževanje in šport,
- SŠ: Mateja Gomboc, Balada o drevesu, Miš založba.
V septembru 2022 bomo v vse šole in knjižnice poslali obvestila o poteku in izvajanju projekta RSK z vsemi priporočili in podatki o izbranih knjigah in avtorjih.
Veselimo se sodelovanja z vami.
]]>Razpis bo odprt do 24. avgusta 2022.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje predstavitve knjig in avtorjev na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini z namenom okrepitve mednarodne konkurenčnosti MSP.
Mednarodni knjižni sejem v tujini mora biti vpisan v mednarodnem registru sejmov AUMA www.auma.de in mora imeti vsaj 10 % delež tujih razstavljavcev med vsemi razstavljavci.
Namen razpisa je preko sofinanciranja individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini podjetjem omogočiti predstavitve knjig in avtorjev mednarodni poslovni javnosti, povečati možnosti poslovnega sodelovanja podjetij s tujimi partnerji (imetniki avtorskih pravic in tujim založniki), povečati mednarodno konkurenčnost podjetij in zvišati vpetost internacionalizacije podjetij. Namen javnega razpisa je tudi krepitev prepoznavnosti in dostopnosti slovenske literature v tujini; promocija in uveljavljanje slovenskih avtorjev doma in v tujini; podpora prevajalcem; večja izvozna intenzivnost podjetij; povečevanje dodane vrednosti proizvodov in storitev.
Projekt po tem javnem razpisu predstavlja individualni nastop prijavitelja na enem (1) mednarodnem knjižnem sejmu v tujini.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa JR5–FRANKFURT–SEJMI–2022, znaša 276.528,60 EUR.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis:
Miha Marinč, e-pošta: miha.marinc@jakrs.si, tel: 00386 (0)1 369 58 22
]]>Razpis bo odprt do 31. avgusta 2022.
Predmet javnega razpisa JR12-TRUBAR-2022 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju stroškov tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike v letu 2022.
Na omenjenem pozivu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za stroške tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 15. 11. 2022.
Sofinancirani bodo stroški tiska prve izdaje knjižnih del v tujih jezikih avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, mladino in otroke (vključno s slikanicami brez besed, grafičnimi romani in stripi) ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in umetnosti (izrecno izključena je podpora izdajanju učbenikov, znanstvenih monografij, razstavnih katalogov, kuharskih knjig in priročnikov za samopomoč).
Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izid prevoda avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku.
Posamični prijavitelj lahko na ta poziv prijavi največ 3 (tri) posamične projekte.
Dokumentacija javnega poziva bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za poziv:
- Katja Stergar, e-pošta: katja.stergar(at)jakrs.si, tel.: +386 (0) 1 369 58 27.
]]>
Razpis bo odprt do 31. avgusta 2022.
Predmet javnega razpisa JR5-P-2022 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike v letu 2022.
Na omenjenem razpisu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za prevode v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 31. 8. 2024.
Sofinancirani bodo prevodi knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle in otroke ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved za izdajo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.
Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe, gledališča) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izdajo oz. izvedbo prevoda dela avtorja, ki ustvarja v slovenskem jeziku.
Isti prijavitelj lahko v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) kulturna projekta.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis:
- Katja Stergar, e-pošta: katja.stergar(at)jakrs.si, tel.: 00386 (0) 1 369 58 27.
]]>Štipendije za ustvarjalnost se podeljujejo iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblika podpore kakovostni izvirni ustvarjalnosti avtorjev knjižničnega gradiva, ki je predmet javne izposoje v splošnih knjižnicah, ki imajo avtomatizirano izposojo v sistemu COBISS (www.cobiss.si).
Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter podeljevanja štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.
Pri podeljevanju štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se kot kriterij izbire upošteva kakovostna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se upravičencem podeljujejo za tekoče leto.
Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila bodo v letu 2022 podeljene na naslednjih področjih:
Razpis bo odprt do 17. 8. 2022.
]]>Razpis bo predvidoma odprt do 22. avgusta 2022.
Predmet javnega razpisa je dodelitev delovnih štipendij avtorjem izvirnih del in prevajalcem, samozaposlenim v kulturi, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku. Delovna štipendija je namenjena pripravi druge knjižne izdaje izvirnih leposlovnih in esejističnih del za otroke, mladino in odrasle, v primeru dramatike tudi za pripravo knjižnega prvenca, ter pripravi drugega prevoda leposlovja, esejistike in stvarne literature za otroke, mladino in odrasle v slovenski jezik,.
Delovna štipendija je namenjena izključno fizičnim osebam s statusom samozaposlenega v kulturi, vpisanim v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo RS.
JAK bo v okviru tega razpisa dodelila predvidoma deset (10) delovnih štipendij, in sicer predvidoma v razmerju 70% za avtorje izvirnih knjižnih del in 30% za prevajalce knjižnih del v slovenski jezik.
Vrednost delovne štipendije je 12.000 eur bruto.
Kontaktna oseba: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel (01) 369 58 26.
Strokovno mreženje je bilo namenjeno spodbujanju sodelovanja in predstavitve slovenske kulture v Nemčiji v času, ko bo Slovenija častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023.
Ideja in pobuda, da se slovenska kultura, poleg osrednje predstavitve knjige na knjižnem sejmu, predstavi tudi v drugih kulturnih inštitucijah je bila dobro sprejeta.
Študijskih dnevov so se udeležili trije kuratorji iz Frankfurta in trije iz Berlina, ki pokrivajo različna področja: od arheologije, etnografije, tehnike, arhitekture, sodobne umetnosti do kinematografije.
Zahvala za več kot dvajset izvedenih strokovnih sestankov gre vsem slovenskim kulturnim institucijam in kulturnim delavcem, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju. Sodelujoče kulturne institucije so bile: Muzej novejše zgodovine in Pokrajinski muzej iz Celja, Pokrajinski muzej iz Murske Sobote, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Muzej pošte in telekomunikacij iz Polhovega Gradca, Narodni muzej, Slovenski etnografski muzej, Muzej sodobne umetnosti, Moderna galerija, Slovenski filmski center, Slovenska kinoteka, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Mestni muzej, Cukrarna in Plečnikova hiša iz Ljubljane. Srečanja so potekala na sedežih kulturnih institucij.
Verjamemo, da bodo študijski dnevi prispevali k prepoznavnosti Slovenije in njene kulture v zvezi z izvedbo priprav na kulturni projekt Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023.
Slika: Udeleženci študijskega obiska na ogledu Plečnikove Ljubljane (od leve proti desni): Daniel Milnes (Museum für Gegenwart), Katja Urbanija (JAK RS), Mateja Humar Jelnikar (JAK RS), Dunya Bouchi (AEDES Arhitecture Forum, Berlin), dr. Wolfgang David (Archäologisches Museum Frankfurt), Tine Nowak (Museum für Kommunikation Frankfurt), Natascha Gikas (Deutsches Filminstitut & Filmmuseum, Frankfurt) in dr. Elisabeth Tietmeyer (Museum Europäischer Kulturen, Berlin).
FOTO: JAK RS
]]>Na festivalu se je pridružil še 12 avtorjem iz drugih evropskih držav, ki so se srečali v Literaturhaus Schleswig-Holstein, kjer so svoje delo predstavili občinstvu ter sodelovali v številnih dogodkih in okroglih mizah.
FOTO: JAK RS
]]>Srečanje je potekalo v Haus des Buches, kjer ima svoj sedež tudi uprava Frankfurtskega knjižnega sejma. Zbrane sta nagovorila kurator projekta Frankfurt 2023 dr. Matthias Göritz in Simone Bühler s Frankfurtskega knjižnega sejma.
Na srečanju sta se nemškim gostom predstavila avtorja Veronika Simoniti in Boštjan Videmšek. Pogovor z njima je vodil Erwin Köstler, za tolmačenje v nemški jezik je poskrbela Amalija Maček.
Dogodek se je zaključil z B2B sestanki med slovenskimi in nemškimi založniki, na katerem so slovenski založniki predstavili svoje aktualne in najbolj zanimive naslove.
FOTO: JAK RS
]]>Javna agencija za knjigo RS mora - v skladu s pogodbo, ki jo je nekdanja direktorica Renata Zamida podpisala leta 2018 - upoštevati predpise, ki urejajo t.i. častna gostovanja na frankfurtskem sejmu. Upoštevati je treba predpisane roke in številne izvedbene podrobnosti. To pomeni, da so mnoge rešitve odvisne od nemških organizatorjev, nekatere pa bodo lahko postale javne in predmet medijske obravnave šele po letošnji jesenski tiskovni konferenci v Frankfurtu. Poudariti je potrebno, da morajo biti vsi vsebinski sklopi, od postavitve paviljona do spremljajočega literarnega, kulturnega in družabnega programa potrjeni s strani Frankfurtskega knjižnega sejma. Pri tem gre za profesionalno dogovarjanje s poslovnimi partnerji.
Po mnenju gospe Pregl, ki je soproga nekdanjega direktorja (2008-2012), nato tudi predsednika sveta JAK, naj bi priprave potekale v »servilni«, če ne celo »hlapčevski« smeri, to pa zato, ker bodo Nemci prevajali tiste knjige, ki jih bodo zanimale, ne pa morda tistih, ki bi jih izbrali v domačem slovenskem, prijateljskem ali družinskem krogu. Gospa Pregl občuti pomanjkanje navdušenja nad knjigo: »Mi smo ljudstvo knjige," pravi in dodaja: "Knjige so nas vzpostavile, nagovorile in obdržale kot Slovence.«
Aktualni direktor prof. Dimitrij Rupel svojega dela na JAK ni začel po odhodu - komentatorki tako ljube - direktorice Zamidove in torej ni, kot bi nemara kdo sklepal, njen naslednik. Pred aktualnim direktorjem je JAK vodil Sebastjan Eržen. Morda ni odveč omeniti, da je bilo mogoče financiranje frankfurtskega gostovanja urediti šele lansko poletje s podpisom t.i. kohezijske pogodbe, torej po odhodu Zamidove in Eržena. Razmere na JAK zaradi pomanjkanja sodelavcev in zaradi neugodnih predhodnih ukrepov, ki so omejevali priprave na FKS 2023, niso bile rožnate. Kljub kadrovski, časovni in prostorski stiski je JAK vzpostavil dialog in dobre odnose z vsemi zainteresiranimi udeleženci slovenskega knjiž(ev)nega sveta. To namerava početi tudi v prihodnje.
Projekt FKS 2023 dobiva novo vsebinsko strukturo oz. podobo. Za čim bolj kakovostno predstavitev Slovenije na FKS je JAK angažirala najvidnejše strokovnjake, avtorice in avtorje, založnice in založnike, zunanje svetovalke in svetovalce. Pri programskih pripravah, ki bodo intenzivno tekle naslednje leto dni, so seveda več kot dobrodošli vsi slovenski založniki in avtorji, ki zadnja leta delujejo na mednarodnih trgih, ali se trudijo, da bi tja vstopili. Prostora bo za vse več kot dovolj, naš glavni izziv pa bo, kako slovenske dogodke dvigniti iz frankfurtskega povprečja ter jih narediti vidne in slišne.
Slovenskih in tujih bralcev najbrž ne bomo pridobili s trditvami o ljudstvu knjige, o hlapčevstvu in servilnosti. Vse mogoče aktualne prisege in napovedi ne bodo veliko pomagale, če naše knjige in sploh vsi naši izdelki, ki jih izvažamo, ne bodo privlačni in zanimivi. Ljudi, ki imajo radi kulturo in knjige, od vsega na svetu najbolj zanimata resnica in verodostojnost. Resnica in verodostojnost bosta prodrli tudi, če bosta napisani v slovenščini, ni pa verjetno, da bi kogarkoli zanimale knjige samo zato, ker so slovenske.
Javna agencija za knjigo RS
Ljubljana, 7.6.2022
]]>Poziv bo odprt do porabe sredstev, vendar najdlje do 15. septembra 2022.
Predmet javnega poziva JP1–DIGITALIZACIJA–2022 bo sofinanciranje projektov digitalizacije na področju knjige v letu 2022, in sicer po naslednjih sklopih:
a.) digitalizacija poslovanja ( nakup administrativnih, poslovnih, računovodskih ipd. programov);
b.) nadgradnja obstoječe spletne strani prijavitelja;
c.) nadgradnja obstoječe spletne knjigarne prijavitelja;
d.) vzpostavitev nove spletne strani in knjigarne prijavitelja (založnika ali več založnikov skupaj);
e.) najem A1 orodij za strojno branje oz. produkcijo zvočnih knjig.
Celotna dokumentacija poziva bo na voljo na spletni strani www.jakrs.si.
]]>Pahorjeve knjige sem bral pred mnogimi leti, leta 2012 pa sva se nekajkrat srečala – in si tudi pisala – ko sem bil generalni konzul Slovenije v Trstu. O Pahorjevi literaturi je mogoče reči marsikaj lepega, zame pa so bili najlepši njegovi moralni posegi v obrambo prijatelja Edvarda Kocbeka leta 1952 in 1975. Pahor je bil eden redkih zagovornikov Kocbekove knjige Strah in pogum in drzni urednik revije Zaliv, ki je objavila pesnikov intervju, kjer je spregovoril o povojnih zunajsodnih umorih političnih nasprotnikov.
Prijateljstvo med književnikoma sega v davno leto 1937, ko je Kocbek v Domu in svetu objavil Premišljevanje o Španiji, s katerim si je zaslužil obsodbo uradne Cerkve, saj je preveč ognjevito zagovarjal špansko revolucijo oz. levičarsko ureditev druge republike (1931-1939). Pahorjeva politična pot je bila skoraj vzporedna s Kocbekovo. Oba sta verjela v dobronamernost Osvobodilne fronte in sta bila razočarana, ko je podlegla politiki komunistov.
Boris Pahor je preživel marsikaj in marsikoga. Imel je izjemno priložnost govoriti, ne da bi se bal polemik ali zanikanja. Imel je zadnjo besedo.
Dr. Dimitrij Rupel
]]>Razpis bo odprt do 27. junija 2022.
Predmet javnega razpisa 2022 je sofinanciranje:
Cilji javnega razpisa
JAK bo kulturni projekt na področju tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:
Na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki so uveljavljene na področju produkcije avdiovizualnih del.
Predvidoma bo za projekt v okvirni vrednosti 100.000,00 EUR izbran en (1) prijavitelj.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis:
Mateja Humar Jelnikar, e-pošta: mateja.humar-jelnikar(at)jakrs.si, tel: 00386 (0)1 230 28 31
]]>Mednarodni prevajalski seminar bo predvidoma 12 izbranim prevajalcem slovenske književnosti v tuje jezike ponudil vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske literature in možnost sodelovanja s slovenskimi prevodoslovci, avtorji, predavatelji in tujimi kolegi. Udeležencem nudimo brezplačno udeležbo na seminarju in vseh dogodkih ter aktivnostih po programu, krijemo bivanje v času seminarja, potne stroške in stroške morebitnih nujnih testiranj za COVID-19.
Več informacij, določila glede prijave in vso dokumentacijo najdete na spodnji spletni povezavi: http://dskp-drustvo.si/.../12.-mednarodni-prevajalski...
Rok za prijavo je sreda, 25. maj 2022.
Vljudno prosimo, da vabilo posredujete tudi morebitnim interesentom, ki jih še nimamo na naših adremah.
]]>
Predmet javnega razpisa je:
Na razpis – področje e-knjige in zvočne knjige prijavitelji ne smejo prijavljati knjižnih del, vključenih v pogodbe o sofinanciranju v letu 2022 iz naslova razpisov JR10-KNJIŽNI PROGRAM-2020-2023, JR3-KNJIGA-2022-2023/področje Izdaja knjig, in JR2-VKP-2022-2024, razen v primeru, da v okviru navedenih razpisov niso in ne bodo uveljavljali tovrstnih upravičenih stroškov za izdelavo in objavo e-knjig ali zvočnih knjig (prepoved dvojnega financiranja).
Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej do 27. 6. 2022.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, prijavitelji bodo vloge izpolnjevali v aplikaciji za pripravo vlog.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.
]]>]]>
vljudno vas vabimo na srečanje nemških in slovenskih založnikov, ki bo v sredo, 25. maja, ob 11. uri v Haus des Buches, Braubachstraße 16, Frankfurt.
Program bo v prvem delu obsegal predstavitev slovenske literature in mehanizmov podpore nemškim založbam, v drugem delu pa načrtujemo hitre sestanke med slovenskimi in nemškimi založniki. Program se bo predvidoma zaključil ob 16. uri.
Za dodatne informacije in potrditev udeležbe se lahko obrnete na Katjo Urbanija (katja.urbanija@jakrs.si, 01 320 28 30). Predhodna potrditev udeležbe je obvezna.
Veselimo se srečanja z vami.
Z lepimi pozdravi,
Ekipa projekta Frankfurt 2023
]]>Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in stripov slovenskih avtorjev.
JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in/ali stripov. Vsak prijavitelj lahko prijavi samo eno (1) slikanico ali strip.
Na razpis se bodo lahko prijavili tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne s slikanicami ali stripi, ki so že vključeni v pogodbe za leto 2022. Prav tako se bodo na razpis lahko prijavili založniki, ki so se prijavili na dvoletni projektni razpis za izdajo knjig 2022-2023 (rezultati bodo predvidoma v prvi polovici maja 2022).
Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej predvidoma do 16. maja 2022.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, v aplikaciji za pripravo vlog.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.
]]>ŠČEPEC BRALNE KULTURE - https://kulturnibazar.si/kultbaz_program/scepec-bralne-kulture-2/
Obiskovalci bodo seznanjeni s projekti in programi, s katerimi se ukvarjajo ustanove na področju bralne kulture.
Posebna pozornost bo posvečena tistim, ki so namenjeni šolski populaciji različnih starostnih skupin ter ponudbi za mentorje in strokovno občinstvo. V ospredju bodo tematski sklopi, ki povezujejo KUV z razvojem socialnih spretnosti, lokalnimi skupnostmi, medgeneracijskim sodelovanjem in ozaveščanjem javnosti o učinkih bralne kulture. Izbrane predstavitve se bodo osredotočale na spodbujanje otrok, mladih in tudi starejših k ustvarjalnemu učenju, branju in opismenjevanju skozi umetnost in kulturo.
VLJUDNO VABLJENI!
---
Sodelujoči: Javna agencija za knjigo RS bo predstavila projekte bralne kulture (Rastem s knjigo, Pot knjige idr.), ki vključujejo, ozaveščajo in spodbujajo medgeneracijsko ter medsebojno povezujejo udeležence vseh področij bralne kulture.
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS bo predstavilo projekta Zlata bralka, zlati bralec (18 let – polnoletnost projekta) in Bralni nahrbtniki, za spodbujanje družinskega branja, ki uspešno širita prizadevanja za dvig bralne pismenosti posameznikov in družbe v celoti ter spodbujata prostovoljno branje v prostem času.
Slovenska sekcija IBBY bo skupaj s Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo – Mestno knjižnico Ljubljana predstavila poslanico ob 2. aprilu 2022 in bralno-spodbujevalno akcijo, ki bo Leto Ele Peroci povezala z mednarodno poslanico.
Bralno društvo Slovenije bo predstavilo vsebinske poudarke strokovnega posveta 8. septembra 2022, ki bo v letošnjem letu segel na področje vizualnega. Posvet bo hkrati začetek Nacionalnega meseca skupnega branja 2022. Mariborska knjižnica – Center za bralno pismenost bo predstavila projekte: #športajmoinberimo (nov koncept v letu 2022), ABC bralne pismenosti IV in simpozij revije Otrok in knjiga, ki ga uredništvo in knjižnica pripravljata ob jubileju (50 let). Zavod Škrateljc bo predstavil inovativno obliko povezovanja bralne kulture in doživetij v naravi, ki jih plete v že sedmih poteh Pravljično doživljajske transverzale po Sloveniji.
Program Kulturnega bazarja: https://kulturnibazar.si/kulturnibazar_program_lokacija/kulturni-bazar-v-ljubljani/?fwp_paged=2
]]>
JAK (Tjaša Urankar) in založba Pivec sta v podporo Ukrajini donirali knjigo avtorja Igorja Plohla z naslovom LEV ROGI NAJDE SREČO, ki jo je prevzela kijevska knjigarka.
Fotografije: JAK RS / Katja Stergar
]]>V organizaciji Javne agencije za knjigo je potekalo tudi B2B srečanje mednarodnih založnikov, ki se ukvarjajo z inkluzivno literaturo. Srečanje je del EU projekta Vsaka zgodba šteje / Every Story Matters - making books more inclusive, kjer je JAK eden od partnerjev. Na srečanju je predavanje vodila tudi Katja Stergar, ki na JAK vodi mednarodno sodelovanje.
Prestižna Andersonova nagrada (IBBY - Hans Christian Andersen Award) je šla letos v roke francoski pisateljici Marie-Aude Murail in ilustratorki Suzy Lee iz Južne Koreje. Na ožji seznam nominirancev pa je bil že drugič uvrščen tudi slovenski pisatelj in pesnik Peter Svetina.
Vloga častne gostje knjižnega sejma Bologna 2022 je letos pripadla emiratu Sharjah iz Združenih arabskih emiratov. Arabsko literarno umetnost je predstavil preko številnih strokovnih seminarjev, delavnic, branja zgodb ter srečanj z več kot tridesetimi regionalnimi založniki, avtorji, ilustratorji ter umetniki. V svoj program je vključil tudi predstavitev ključnih 17 emiratskih avtorjev, katerih dela so že prevedena v italijanski jezik. Organizirali so tudi štiri obiske šol, kjer so izvedli delavnice za pripovedovanje zgodb in kreativno pisanje za otroke in mladino.
Nacionalna stojnica Ukrajine je bila letos prazna.
Več zanimivih informacij o sejmu Bologna 2022 lahko najdete na spodnjih povezavah:
https://www.facebook.com/Javna-agencija-za-knjigo-RS-335295366962341/
https://www.bolognachildrensbookfair.com/en/home/878.html
https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/174858302
https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174859225?s=tv
Fotografije: JAK RS / Katja Stergar, Tjaša Urankar in Maruša Trobec
]]>
Simpozij bo povezovala mag. Darja Lavrenčič Vrabec.
Izbrani referati bodo objavljeni tudi v reviji Otrok in knjiga.
Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Informacije o simpoziju in prijavnico lahko najdete na spodnji spletni povezavi:
]]>VABLJENI K ODDAJI PRIJAV!
]]>Bliža se mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni, ki bo letos potekal od 21. do 24. marca. Zaradi dvakratne odpovedi sejma bo Slovenija na sejmu častna gostja šele leta 2024. JAK bo na sejmu prisotna z doslej največjo, 80m2 veliko nacionalno stojnico, ki bo v hali 26 (stojnica B133).
Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije bodo na stojnico umeščene štiri delovne postaje slovenskih založnikov (Založba Malinc, Miš založba, Založba Pivec, Sodobnost International). S samostojno stojnico pa bosta prisotni Založba Mladinska knjiga in Založba MorfemPlus, na ComicCorner pa bo sodeloval tudi Stripburger – Forum Ljubljana.Na sejmu bo veliko pomembnih dogodkov, vendar pa zaradi epidemioloških omejitev letos ne bomo organizirali tradicionalnega enodnevnega obiska za vse zainteresirane.
V ponedeljek, 21. 3. 2022 ob 14.30, bo tiskovna konferenca IBBY, kjer bodo razglašeni tudi prejemniki IBBY nagrad:
V torek, 22. 3. 2022 ob 10.00, bo B2B srečanje slovenskih in tujih založnikov, ki ga Javna agencija za knjigo organizira v sklopu evropskega projekta Vsaka zgodba šteje – ustvarjajmo zgodbe za vse / Every story matters – making books more inclusive. Projekt je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Cilj projekta je spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.
V torek, 22. 3. 2022 ob 13.00, pa bo v prenosu iz Stockholma razglašen prejemnik nagrade ALMA. Za nagrado so nominirani štirje slovenski ustvarjalci: Anja Štefan, Ana Zavadlav, Polona Lovšin in Boris A. Novak.
Za ilustratorje je na sejmu najpomembnejša vsakoletna kurirana ilustratorska razstava, predlogov je vedno več tisoč, izbranih pa je le okoli 70 ilustratorjev iz vsega sveta. V letošnjem letu se na razstavo ni uvrstil noben izmed slovenskih ilustratorjev, med 318 finalisti je bila Ana Zavadlav, ki je bila letu 2019 uvrščena na glavno razstavo. V preteklih letih so bili na razstavi predstavljeni tudi Andreja Peklar (2018), Maja Kastelic (2015), pred tem Peter Škerl, Alenka Sottler, Lila Prap.
Več informacij o slovenskem nastopu na sejmu lahko dobite pri vodji slovenske nacionalne stojnice, Katji Stergar – katja.stergar@jakrs.si.
]]>Razpis bo odprt do 15. aprila 2022.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izdaje knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v nemščini, angleščini in francoščini.
Razpis je namenjen založnikom iz Evropske unije, vendar izven Slovenije.
Založniki lahko zaprosijo za fiksen znesek 5.398,48 EUR za stroške prevoda, avtorskih pravic, dela, oblikovanja in tiska.
Cilji javnega razpisa
Cilj javnega razpisa je podpreti izvedbo vsaj 40 projektov za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih.
JAK bo subvencije na področju tega javnega razpisa dodeljevala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis:
Katja Urbanija, e-pošta: katja.urbanija(at)jakrs.si, tel: 00386 (0)1 320 28 30
]]>
Razpis bo odprt do 25. aprila 2022.
Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2022 na področju Izdajanje slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.
Razpis je namenjen založnikom z nemškega govornega področja; prijavitelj je lahko izključno pravna oseba (založba) s sedežem v Avstriji, Nemčiji ali Švici.
Cilji javnega razpisa na področjih in omejitev števila v sofinanciranje sprejetih prijaviteljev
JAK bo kulturne projekte na področjih tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:
Razpisni področji
Razpis se nanaša na naslednji področji:
a.) prve izdaje izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: prve izdaje);
Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ en (1) projekt.
b.) ponatisi izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: ponatisi).
Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) projekta.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis:
Mateja Humar Jelnikar, e-pošta: mateja.humar-jelnikar(at)jakrs.si, tel: 00386 (0)1 230 28 31
]]>
]]>
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v četrtek, 31. marca 2022, med 8. in 20. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani na nacionalnem medresorskem strokovnem usposabljanju Kulturni bazar 2022.
Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje vključuje več kot štirideset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem ter študentkam in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …). Osrednja tema bo Kultura in umetnost/blagostanje* družbe in posameznika. Spraševali se bomo, kaj je blagostanje, kako ga razumemo v polju kulture in umetnosti, kakšno mesto imata kultura in umetnost pri gradnji blagostanja družbe in posameznika, kje je mesto kulture in umetnosti v pojmovanju blagostanja na različnih področjih (zdravja, sociale, prostora, okolja …), kako kultura in umetnost prispevata h kakovosti bivanja v urbanih okoljih in kako na podeželju, kako pripomoreta k posameznikovemu in družbenemu blagostanju.
* »Well-being« – različne stroke oziroma področja uporabljajo tudi izraze, kot so dobrobit, blaginja, dobro počutje, kakovost bivanja in podobno.
Program brezplačnega usposabljanja in prijavnica sta objavljena na: https://kulturnibazar.si/objave/kulturni-bazar-2022/
Prijavite se lahko do 24. marca 2022. Udeleženci prejmejo potrdilo o strokovnem usposabljanju.
Z veseljem vas pričakujemo na usposabljanju ter vas lepo pozdravljamo!
Ana Petrovčič, nacionalna koordinatorka projekta Kulturni bazar v CD
Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka KUV na MK
Nada Požar Matijašič, nacionalna koordinatorka KUV na MIZŠ
Štirinajsti Kulturni bazar pripravljamo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani.
]]>Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.
Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Dejstvo je, da smo že večkrat poročali o svojem delu, naša poročila pa so objavljena tudi na spletni strani JAK. Naj omenim samo dve sporočili, ki povzemata še več starejših sporočil: “Slovenski samoupravni mlin” (8. november 2021) in “Odgovor Dušanu Mercu, predsedniku Društva slovenskih pisateljev (25. novembra 2021).
Tudi tokrat bomo potrpežljivo pojasnjevali:
1. Slogan “Satovje besed” je bil izbran po razpravi in glasovanju o različnih sloganih (med katerimi je bil tudi “Moj sosed na oblaku”) na Frankfurtski komisiji, po posvetu z jezikoslovci in pisatelji, ki pišejo v nemščini ali angleščini, in potem, ko smo se o tem sporazumeli z direktorjem Frankfurtskega knjižnega sejma.
2. Mitja Čander je predstavnik nemara najbolj uspešne slovenske založbe Beletrina; bil je član Sveta JAK in o njem lahko govorimo samo dobro. Beletrina je mnoge uspehe dosegla brez podpore JAK; da se njene knjige večkrat pojavljajo na seznamih prevodov v tuje jezike, je pač znamenje njene prodornosti in kvalitete.
3. Prvi seznam slovenskih del, ki naj bi jih prevedli v nemščino, je delo bivše kuratorke Amalije Maček (ki je lani spomladi odstopila s svojega položaja) in nemškega kuratorja Matthiasa Göritza, in je nastal pred prihodom novega direktorja. Ta je potem povabil k predlaganju naslovov vse slovenske založbe, ki želijo oz. potrebujejo pomoč JAK. O teh predlogih je z glasovanjem odločala Frankfurtska komisija. Prvi izbor obsega 33 knjig, v drugi rundi upamo na podobno število predlogov. Postopki pri zbiranju in uresničevanju predlogov so zapleteni in zamudni, saj nemška stran pričakuje “vzorčne prevode”, “kataloge”, predstavitve avtorjev ipd. JAK je za ta namen objavil ustrezne razpise, na katere se lahko prijavi vsak. Ob tem je vsakomur jasno, da bodo o nemških prevodih navsezadnje odločale nemške založbe, ki bodo izbirale naslove po svojih merilih. JAK in slovenske založbe pri tem pomagamo po svojih močeh.
4. Frankfurtska komisija je posvetovalni organ, katerega člani/ce so znane akademske in strokovne osebnosti, sklicuje jo direktor, ki se je odrekel pravici glasovanja.
5. Direktor Dimitrij Rupel ima doktorat iz sociologije kulture, da o njegovih mednarodnih in diplomatskih kvalifikacijah ne govorimo. Vodil je že večje organizacije, kot je JAK, npr. Ministrstvo za zunanje zadeve in mesto Ljubljana.
6. JAK ima resne probleme s številom sodelavcev, ki postajajo še resnejši spričo nalog, kot je gostovanje na FKS leta 2023. Žal nam t.i. kohezijska pogodba omogoča samo štiri nove zaposlitve, kar je sedemkrat manj, kot jih je svojemu gostovanju v Frankfurtu namenila npr. Gruzija. Ta država je za svoj nastop na FKS porabila 7 milijonov evrov, medtem ko je lanska gostja Kanada porabila 20 milijonov dolarjev. Slovensko gostovanje bo shajalo s štirimi milijoni in pol, kar je treba pripisati pomanjkljivim načrtom in pripravam iz leta 2018.
7. Komentarji v zvezi s krivičnimi izbirami in političnimi simpatijami so neupravičeni. Slovenska agencija za knjigo je bila ustanovljena, da bi se utrdila razdalja med državo in umetnostjo. Država je dolžna spodbujati procese, ne sme pa biti vsebinski arbiter. Člani Frankfurtske komisije in člani drugih strokovnih komisij pri predlogih in izbiri upoštevajo samo strokovne kriterije. Ugovori s strani Cankarjeve založbe, ki je navidezna založniška hiša (brez lastnega aparata in zaposlenih delavcev) in ki je zgolj “blagovna znamka” za del programa (vsega spoštovanja vredne) Mladinske knjige, so še posebej nenavadni. Gre za trditve brez podatkov, brez osnove in brez prepričljivosti.
8. JAK je odprta in odgovorna organizacija, ki upošteva vse predloge založb in deluje popolnoma pregledno. K sodelovanju vabi vse avtorje in založnike, vse izbire so pokrite z razpisi.
9. Prva stvar, ki jo je poleti 2021 ukrenil direktor Rupel, je bila notranja revizija, ki je ugotovila manjše pomanjkljivosti, ki so v procesu odpravljanja.
10. JAK ugotavlja, da je kulturna politika po letu 2020 postala realistična in glede na razpoložljiva sredstva tudi spoštljiva in prijazna do intelektualnega dela. JAK seveda ne odgovarja za težave drugih nevladnih organizacij, ugotavlja pa, da sta pred njo leti velikih izzivov, ki bolj kot konfrontacije potrebujejo dialog in sodelovanje.
dr. Dimitrij Rupel
]]>… sosed iz trinajstega nadstropja stopi
popoldne na oblak in se sprehodi,
pogleda svet, vse v najlepšem redu,
tako rad opazuje vrtičkarje
in jih kar naprej zamenjuje s pisatelji.
Edvard Kocbek, Sosed na oblaku
Spoštovani gospod Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev!
Zahvaljujem se Vam za pismo, ki ste mi ga napisali 19. novembra, odposlali 23. novembra 2021 in napolnili z nezadovoljstvom do Javne agencije za knjigo in do moje osebe. V pismu najdem besede kot “izplen”, “turbulentno in strokovno vprašljivo vodenje projekta”, “ruralno in domačijsko geslo”, “pohlevnost in nesamozavest, pokornost in ponižnost”, ”dvomi in sumi o rokohitrskih, lobističnih in političnih ozadjih”, “trenutno vladajoča politična opcija” in “ideološka navlaka”. Večina neprijaznih besed je namenjenih meni. Ne le glede osebe, ki ste si jo izbrali za svojo diskreditacijo; motite se praktično o vseh rečeh, ki jih navajate. Bistveno je seveda to, kar pišete na koncu; izražate namreč skrb za delovanje po “trenutno vladajoči politični opciji”.
Društvo pisateljev, ki je bilo med letoma 1987 in 1992 na čelu velikih in v svojem času tveganih družbenih sprememb, danes - na podlagi nekdanje reputacije - uživa udobno podporo s strani Javne agencije za knjigo (2021: 178.500 evrov). Nenavadno je seveda, da se pritožuje zaradi imaginarnih problemov v zvezi z nastopom Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu čez dve leti.
Pismo, ki ste ga v imenu upravnega odbora DSP napisali direktorju Javne agencije za knjigo, je potrkalo na odprta vrata oz. je bilo nepotrebno. Po nekaterih formulacijah sklepam, da je bolj kot plod resnega zanimanja za knjigo plod nekakšne medijske kampanje, ki jo je pred časom začel mariborski Večer (16. oktobra) in se je nadaljevala v Studiu ob 17h ljubljanskega radia (18. oktobra). Na postavljena vprašanja in domneve, ki so bile večinoma napačne, smo obširno odgovorili 21. oktobra 2021 na spletni strani JAK.
Tu bom kolikor je mogoče kratko odgovoril na Vaša nenavadna vprašanja:
Kakšna bo usoda slovenske predstavitve na Frankfurtskem knjižnem sejmu, je odvisno od zbranega delovanja naše agencije, ki ji različne kampanje, med katere spada Vaše pismo, jemljejo čas, vendar vseeno upamo, da bo spodobna in uspešna. To seveda ne bo “izplen”, kot ste se nekoliko grabežljivo izrazili v svojem pismu. Kar zadeva Vaša samoupravljalska pričakovanja, Vam sporočam, da seveda ne morem dopustiti, da bi drugi odločali o stvareh iz moje pristojnosti, jaz pa bi bil za vse odgovoren. Z veseljem bi pozdravil tvorno sodelovanje med agencijo in Vašim društvom.
S spoštovanjem!
Dr. Dimitrij Rupel
direktor JAK
]]>Zemljani pišejo in berejo že več kot 5000 let, tiskane knjige, med njimi tudi slovenske, obstajajo okrog 500 let. Pisanje in branje knjig sta temelj civilizirane družbe. V našem času smo priče precejšnjih sprememb v zvezi z branjem in pisanjem knjig. Ne le epidemija, tudi prelomne tehnološke spremembe prestavljajo komuniciranje in sporočila iz tiskanih medijev, recimo knjig, v elektronske medije: “kindle”, računalnike, tablice, telefone… Vse več je branja - tudi takšnega, ki je bilo nekoč dosegljivo samo v knjigah - na spletu. Posebej od mlajših ljudi pogosto slišimo opazko: zakaj bi bral knjige, saj je vse na spletu!
Ponudba in povpraševanje
V Sloveniji tiskamo in objavimo veliko število knjig, k čemur prispeva tudi Javna agencija za knjigo, ki je bila ustanovljena, da bi bili procesi na področju knjige čim bolj neodvisni od trga in nemoteni od političnih dejavnikov. Država in književnost sta oddaljeni in omejeni s številnimi varnostnimi mehanizmi. Ta oddaljenost je imela v preteklih desetletjih pozitivne učinke na količino knjig. Slovenski problem ni več ponudba, ampak povpraševanje.
Knjige kot papirna kaša
Tudi na Slovenskem so nekoč knjige sežigali, plenili in prepovedovali, njihove avtorje pa preganjali. Danes je na prvi pogled videti, kot da je knjig preveč. Naklade so večinoma nizke, veliko neprodanih in neprebranih knjig pošiljajo “v razrez” v papirnico Vevče, kjer jih predelajo v papirno kašo. Naš problem ni pomanjkanje knjig, ampak pomanjkanje bralcev. Pri bralcih je problem starostna sestava, poleg vsega pa tudi vse bolj površno branje. Poznavalci ugotavljajo, da temeljito znanje/izobrazbo dobimo le s “poglobljenim branjem”. Naša sposobnost razumevanja sveta je odvisna od števila besed, ki jih poznamo. Ko nabiramo/zbiramo nove besede in pojme, ugotavljamo nova dejstva, da se lahko izogibamo zmotam in napakam. Poglobljeno branje zahteva določen napor in čas, vendar je - kar ugotavljamo, ko beremo velike knjige - tudi užitek.
Slovenščina
Danes so ljudje zaposleni s tisočimi opravili, ki jih je povrhu vsega vedno več. Človek potrebuje tudi čas za sprostitev, čemur ni mogoče nasprotovati. Da bi se sprostili, so mnogi bralci pri izbiri knjig in pri branju površni. Za poglobljeno branje morajo biti posebej motivirani. V velikih kulturah, katerih jezik govorijo desetine in stotine milijonov, za to motivacijo skrbi tržišče. Slovenščino, od katere sta odvisna naše razumevanje sveta in tudi naš obstoj, obvlada relativno malo ljudi, zato slovenske knjige potrebujejo javno oziroma državno podporo. Ker nihče ne more prebrati vseh slovenskih, kaj šele knjig v drugih jezikih, potrebujemo informiranje in kritiko.
Kdo bo svetoval svetovalcem?
Seveda vsak izbira branje po svojem okusu, vendar ni narobe, če bralcem tudi svetujemo. Na tem področju je treba še veliko storiti. Nevednim ali neodločnim bralcem bi morali - seveda z vso previdnostjo - svetovati, kaj naj berejo. Največjo odgovornost, da bi pripravili ljudi do branja in da bi jim svetovali, kaj naj berejo, imajo šole, predvsem učitelji in profesorji, učiteljice in profesorice. Ti bi morali biti svojim učencem in študentom za zgled. Predno vprašanje, kaj so prebrali, zastavimo mladim ljudem, moramo to vprašanje postaviti njihovim vzgojiteljem. Komisije, ki jih zaposlujejo, ocenjujejo in nagrajujejo, pa bi morale vsakemu od njih postaviti vprašanje, kaj so prebrali v zadnjem tednu, mesecu ali letu dni. Vzgojitelji, ki ne berejo, ne morejo in ne smejo vzgajati bralcev.
Jak RS prispeva sredstva za knjižni sejem na spletu.
]]>
Ob branju prispevka v časniku Delo o slovenskem častnem gostovanju na knjižnem sejmu v Frankfurtu Slovensko satovje besed ob Majni, 6.11. , ki ga je podpisal gospod Igor Batož, bi na prvo žogo rekel, da sem se jako začudil. Že naslednji hip pa ne, saj je pojmovno orodoje spoštovanega Igorja precej pomanjkljivo, da ne rečem zarjavelo. Zarjavelo zato, ker lep del prispevka temelji na nekaj mesecev ali tednov starih citatih, povzetkih iz davno objavljenih izjav na družbenih omrežjih in izjavami iz časopisa Večer izpred dveh mesecev, kjer je neka urednica izjavila, da je Frankfurt ugrabljen in da mora nujno v igro vstopit Komisija za preprečevanje korupcije. Neka druga urednica je poleti izjavila, da se s strani sveta Jak počuti odrinjeno, nek urednik pa, da nekdo Čandruje. Pa ne da bi gospod Igor tu kakor koli bil problem. Ni mu bilo lahko pri pisanju tega prispevka, saj očitno nikakor ni zmogel dobiti svežih izjav! Izjav, ki bi datirale na tri dni pred objavo prispevka, v katerega bi vključil še kakšne druge deležnike na polju knjige oziroma v tem primeru deležnike častnega gostovanja Slovenije na Frankfurstkem knjižnem sejmu. Ne razumem, zakaj do besede prihajajo vselej le tisti, ki napadajo zdaj člane sveta Javne agencije za knjigo (Jak), zdaj direktorja Jak Dimitrija Rupla, udarijo pa potem še po Mitji Čandru, ki rad izvaja Čandrovanje. Nikakršnega motiva nimam, da bi napadene v tem prispevku slepo branil, sem pa član sveta Jak in kot tak bi morda celotni tej naši knjižni srenji ponudil pogled v vodnjak, kjer je voda vselej sveža. Ker prispevek dragega Igorja cilja na transparetnost, na problem seznamov, na to, kdo je zraven in kdo ni, bi rekel, kdo mi mislimo, da smo?
Kdo je kljukec, kdo Čandruje, kdo Harlamuje in kdo ima v resnici čiste roke, kdo bo prvi vrgel kamen? V zvezi s častnim gostovanjem se namreč do sedaj videnem in prebranem po medijih pojavljajo eni in isti (morda izbrani?) ljudje, ki so pesniki, a hkrati novinarji, so novinarji, njihovi življenjski sopotniki pa so poslovali z Jakom, so družbeni aktivisti, hkrati pa so z Jakom sklepali pogodbe o PR storitvah in so denimo še vidni predstavniki stroke na področju knjige, ki pa so v prostem času za Jak preko popoldanskih s.p.-jev izvajali kuvertiranje. To je, da so za Jak vlagali dopise v kuverte in Jaku to zaračunavali. Vsi ti pa se že nekaj mesecev pojavljajo kot edini primerni za dajanje izjav o Frankfurtu, ki so že pregovorno polne besa in polivanja gnojnice. Kako je to mogoče?
Ali je dragi gospod Igor, ko je zlepil (po zgoraj omenjeni sili razmer) ta prispevek vedel, da je njegov zvezdnik omrežja Facebook, Aljoša Harlamov, ki govori o Čandrovanju, v resnici medtem, ko se mi kregamo, že započel nek projekt za Frankfurt? On namreč že dela! Izvaja antologijo slovenskih romanov, za katero je očitno nekje dobil zagotovilo, da bo to uvrščeno v uradni program gostovanja. Kje? A je že bil kak razpis v zvezi s tem? In ali je gospod Igor videl objavo gospoda Harlamova na svojem Facebook profilu, kjer pove, koliko romanov založbe Beletrina bo v omenjeni antologiji objavil? Predvsem pa, zakaj mu gospod glavni (beri edini) urednik Cankarjeve založbe ni dal sveže izjave? Čemu je kar nenadoma utihnil? Naj še kaj pove, radi bi ga poslušali, pravičnika in mesijo. Naj nas vodi gor proti Majni, voditelj!
Vse to napadanje pa je seveda po svoje tudi odraz tega, da se do nastopa Dimitrija Rupla o našem častnem gostovanju na knjižnem sejmu v Frankfurtu prav nič ni dogajalo. Veliko se je jedlo, pilo, potovalo, spalo po dragih hotelih, ne založbe, ne avtorji, pa nismo dobili niti enega dopisa, kaj se je dogajalo, kam gremo, kaj bomo, kako bomo. Z vseh zgoraj navedenih vetrov pa je zdaj napaden seznam zloglasnih petnajstih avtorjev, ki že imajo kak prevod v tuj jezik, kar je prva stvar, kar nemške založbe zanima in to so nam tudi (ne enkrat) povedale. In res, prva na tem seznamu je Gabriela Babnik, ki mimogrede spada med najbolj prevajane slovenske avtorje. Če prideš pred Nemca z avtorjem, ki je preveden v petnajst jezikov, je pač nekaj drugega kot če prideš z nekom, ki nima še nobenega prevoda. Čemu potem taki izlivi besa, čemu brutalni napadi na Gabrielo Babnik, in krimnaliziranje založbe, ki ima nekaj sto prevedenih avtorjev v tuje jezike? Morda bi se v zvezi s tem ustavili pri enem podatku. Jak je na podlagi razpisa prejel od založb sto predlogov za prevode v nemški jezik, medtem, ko ima Beletrina v svojem petindvajset letnem delovanju prevedenih nekaj sto knjig, samo v zadnjih petih letih stopet. Se pravi, vse slovenske založbe smo premogle sto predlogov, ena založba pa že ima prevedenih stopet knjig. O čem se mi potem pogovarjamo?
Morda bi se vsi deležniki morali dobiti in si povedati vse, kar si imamo, takoj za tem pa umirit svoja pričakovanja, kajti to, da bodo nemške založbe množično prevajale slovenske avtorje, je fatamorgana. Naša predstavitev v tistem tednu dni bo (morda!) vzpodbudila zanimanje za našo literaturo pri založnikih iz celega sveta, ne le iz Nemčije.
Če je edini cilj javne razprave aktivizem s strani nekaterih kolegov, ki že lep čas ugrabljajo moralo za lastne namene, za svoje majhne biznise pod mizo, in če o dialogu in resni komunikaciji ne bo niti govora, potem je bolje, da naše gostovanje že danes odpovemo, saj kažemo vse znake samougrabitve.
10. november 2021
Orlando Uršič, glavni urednik založbe Litera in član Sveta Jak
]]>Novinar Dela Igor Bratož je v zvezi z Javno agencijo za knjigo (JAK) in v zvezi s frankfurtskim knjižnim sejmom (FKS) 6. novembra 2021 ponovil vprašanja in odgovore, ki so bili pred tem predstavljeni že v mariborskem Večeru (16. oktobra 2021), v radijski oddaji Studio ob 17h (18. oktobra 2021) in v televizijski oddaji Odmevi (20. oktobra 2021). JAK oz. njen direktor sta na vsa vprašanja obširno odgovarjala, nazadnje 21. oktobra na spletni strani JAK. Tam piše:
Pojasnilo Javne agencije za knjigo RS
21. 10. 2021
Direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu-Whatmoughu
Novinarkama Tanji Starič in Špeli Kožar
Kulturni delavki Anji Golob
20. oktobra 2021 je bil v večerni oddaji TV Slovenija Odmevi, ki jo je vodila Tanja Starič objavljen prispevek gospe Špele Kožar, ki naj bi bil po napovedi posvečen frankfurtskemu sejmu, oziroma slovenskemu gostovanju na FKS leta 2023. Prispevek je bil lepljenka televizijske izjave urednika Cankarjeve založbe A. Harlamova in odlomka iz razprave direktorja JAK dr. Dimitrija Rupla v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih, ki je Dimitrij Rupel ni namenil televiziji. Odlomek je bil brez avtorjevega dovoljenja prirejen pristranskim in zgrešenim pogledom novinarke, ki razen pritrjevanja Harlamovu in pesnici Golobovi ni v ničemer informiral o aktualnem oziroma načrtovanem dogajanju v Frankfurtu.
Oba novinarkina vira sta klienta JAK in od nje prejemata finančno podporo, vendar s tem kar prejemata po vsem videzu nista zadovoljna, zato napadata kolegice in kolege, ki se vsaj tako kot onadva prizadevajo za koristi slovenskih knjig in njihovega uveljavljanja v tujini.
Prispevek je bil v imenu Cankarjeve založbe, ki pravzaprav ni samostojna založba, in ima zaposleno eno samo osebo in je v letu 20/21 dobila od JAK 271.000 evrov podpore, naperjen proti založbi Beletrina, ki ima zaposlenih več kot dvajset sodelavcev, in je od JAK v letošnjem letu na javnih razpisih dobila 300. 000 evrov.
Gospa Golob nastopa po Nemčiji s pomočjo finančne podpore JAK in slovenske države, ki ju po vsem videzu zaničuje. Gospa Golobova je samo za zadnji dve gostovanji v Nemčiji prejela 2.200 evrov.
Sicer gre za popoln nesporazum. Novinarka je očitala Agenciji, da je posredovala svoji agentki v ZRN petnajst naslovov slovenskih knjig, obenem pa očita, da se JAK ne pripravlja dovolj učinkovito na nastop čez dve leti. Izbor Slovenije za častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma 2023 ne pomeni le izvoza nekaj knjižnih naslovov (čeprav je to pomembno), ampak za celovito predstavitev Slovenije nemškemu in svetovnemu občinstvu. Slovenija je za tak namen dobila evropska kohezijska sredstva.
JAK je potem ko je Dimitrij Rupel nastopil službo pri njem, poslala v ZRN naslove, ki jih je podedovala od prejšnjega direktorja in kuratorjev; nove naslove pa bo posredovala nemškim založbam na podlagi odločitve frankfurtske komisije in na podlagi sto predlogov založb, ki so prišli na njen naslov pred enim tednom. Ob tem velja omeniti vsaj tri podatke:
Javna agencija za knjigo RS,
Dr. Dimitrij Rupel
3. novembra 2021 mi je gospod Bratož poslal novinarsko vprašanje, na katero sem mu takoj odgovoril:
“Dragi gospod Bratož,
najino in dopisovanje med Vama z Gabrielo Babnik je povezano z nekaterimi nesporazumi pa tudi z nekam pogreto slovensko kulturno-politično štimungo.
1. Vsa leta, tudi letos slovenske založbe - s pomočjo Javne agencije za knjigo (JAK) ali brez nje - predlagajo tujim založbam uvrščanje slovenskih avtorjev v njihove programe. Nekateri predlogi (v zadnjem času npr. Vitomil Zupan, Drago Jančar…) so bili prav uspešni. Prevodov slovenskih knjig je vse več. Glede na Frankfurtski knjižni sejem 2023 si kuratorji, agenti in tudi sodelavci JAK prizadevamo za čim več prevodov v nemščino. O objavi prevodov odločajo, kot je razumljivo, tuje založbe. Nekatere slovenske založbe pomoči JAK ne potrebujejo in se dogovarjajo neposredno.
2. Na JAK sem prišel v začetku poletja 2021. Iz pogovorov z nemškim kuratorjem sem izvedel, da nemška stran (agencija Heinemann) pričakuje vsaj 15 naslovov leposlovnih (proznih) ali stvarnih knjig že v avgustu. Göritz in Mačkova sta večino teh naslovov že izbrala, nakar smo po sestanku kolegija direktorja, na katerem je bil navzoč tudi akademik Janko Kos, oblikovali seznam predlogov. To je bil poskus, katerega končni rezultat še ni znan. Za drugo in naslednje runde smo na JAK ustanovili “frankfurtsko komisijo”, ki sistematično (i)zbira predloge slovenskih založb. Nemškim kolegom jih bomo posredovali, ko bo prišlo do odločitev. Glede na dolgotrajnost postopkov sicer ne smemo izgubljati časa, če hočemo leta 2023 narediti dober vtis.
3. Gabriela Babnik je bila dalj časa predsednica Sveta JAK. Zaradi tega in zaradi drugih njenih kvalifikacij sem jo pregovoril, da je na JAK sprejela mesto podsekretarke; dogovorjeni smo bili, da bo vodila priprave na Frankfurt. Njene pristojnosti so bile opisane v razpisu in ne v kohezijski dokumentaciji, ki je stara več let in v njej seveda ni niti Dimitrija Rupla niti Gabriele Babnik. Gospa Babnik je bila po nastopu službe in po nekaterih pogovorih s sodelavci po vsem videzu nekoliko razočarana. Kljub spodbujanju z moje strani, predvsem pa zaradi zdravja se je navsezadnje odločila zapustiti podsekretarski položaj na JAK.
Med skrajno spornimi trditvami v Bratoževem članku je tudi trditev, da se geslo Satovje besed razlikuje od prvotnega gesla, ki naj bi bilo uporabljeno v začetku kandidiranja za “častno gostjo FKS 2023”. Do letošnje jeseni ni bilo za FKS 2023 uradno predlagano nobeno geslo. Geslo/slogan, ki ga omenja Bratož (Sosed na oblaku), so že uporabili uredniki antologije slovenske poezije pri nemški založbi Hanser. Naslov neke knjige oz. (prirejen) citat iz neke pesmi najbrž ni dovolj za predstavitev kulture vse države? Urednici založb Pivec in “/*cf.” se pritožujeta nad izborom 15 knjig, ki sta jih v glavnem določila prejšnja kuratorja Göritz in Mačkova, pri čemer sta pritožbi neupravičeni, saj izhajata iz lahkovernega prepričanja, da nekdo v Ljubljani odloča, kaj bo izšlo v Nemčiji. Ljubljana oz. JAK pomaga pri promociji knjig tistim, ki to želijo. Obe založbi sta poslali predloge, ki bodo upoštevani glede na kvaliteto, ne glede na samoupravne “pravice”.
Pač pa je nenavadna pripomba prof. Mihe Kovača (ki je à propos član Frankfurtske komisije JAK), ki pravi: “Cankarjeva založba kot ena najstarejših članic Zbornice založnikov bi lahko zahtevala razpravo o tem, kdo, kje in zakaj je zbornici speljal dogodek, ki bi moral biti njen paradni konj.” Prvič je Cankarjeva založba le del Mladinske knjige, drugič pa seveda ni res, da bi imela zbornica založnikov kdajkoli kakršnokoli vlogo pri načrtovanja ali izvajanju (da ne govorimo o financiranju) gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Pogodbo o slovenskem nastopu so leta 2018 podpisali FKS, JAK in Ministrstvo za kulturo. Sredstva za dogodek so večinoma evropska (kohezijska), sicer pa proračunska. Sicer je notorno dejstvo, da JAK sofinancira velik del slovenske knjižne produkcije. To ni nič paradnega, temveč že vrsto let utečena praksa, značilna za vse moderne in demokratične družbe. Agencija JAK podpira vitalnost in kakovost slovenske knjižne produkcije.
Več besed si nesrečni Bratožev samoupravni mlin ne zasluži. Namen naših budnih “kritikov” in različnih "kulturnih delavcev" je usmerjanje javne pozornosti k nepomembnim rečem in oviranje zbranega, smotrnega delovanja za čim bolj spodobno predstavitev Slovenije na frankfurtskem sejmu čez dve leti.
K vsemu temu res nimam veliko dodati razen morda neke kulturnopolitične opazke, do katere sem zaradi svoje dolgoletne akademske, uredniške in diplomatske kariere najbrž upravičen. V Sloveniji se je poleg samoupravne ohranila tudi miselnost, da mora za pesnike, pisatelje, umetnike in seveda založbe skrbeti država. Ta del miselne tradicije je upravičen zaradi posebnosti slovenskega knjižnega trga in zaradi splošne navezanosti na slovenščino, ki je bila ena od važnih podlag za naše osamosvojitveno podjetje pred tridesetimi leti. Čeprav je založništvo gospodarska dejavnost, potrebuje državno/javno podporo zaradi majhnosti knjižnega trga pa tudi zaradi prepričanja, ki smo ga pred tridesetimi leti vgradili v slovensko državnost: da je potrebno podpirati kvaliteto. To podpiranje - kot vemo iz preteklosti in iz drugih držav - ni preprosto, saj državi oz. politiki ni mogoče prepustiti razsojanja o vsebini umetnosti. JAK je sistem, ki smo ga prevzeli od razvitih zahodnih držav in ki skrbi, da je razdalja med državo na eni in umetnostjo na drugi strani jasna, razločna in težko premagljiva. Država mora skrbeti za nemotene procese, ne sme pa se vtikati v vsebino!
6. november 2021
dr. Dimitrij Rupel, direktor JAK
]]>Priročnik prinaša skoraj 800 vrednotenih knjig z letnico 2020, med njimi 437 še posebej predstavljenih v sklopu priporočenih. Poleg splošne predstavitve bomo z gosti rekli besedo ali dve še o člankih, ki so tudi pomemben del te publikacije. Priročnik je bil izdelan s podporo Javne agencije za knjigo.
Priročnik lahko naročite po elektronski naročilnici
https://www.mklj.si/pionirska/prirocnik/narocilo-prirocnik-za-branje-kakovostnih-mladinskih-knjig-2021/
Za več informacij o dogodku ter publikaciji kot sami se obrnite na PIONIRSKA -
Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, telefon: 01/ 308 51 61 ali obiščite spletno stran www.mklj.si.
V prednaročilu, ki velja do vključno 10. novembra 2021, je cena Priročnika SKUPAJ 20 evrov.
Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.
Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
- 2.013 razstavljavcev iz 80 držav in približno 300 avtorjev,
- 40 nacionalnih stojnic,
- 36.000 obiskov založnikov in literarnih agentov iz 105 držav in 37.500 obiskovalcev splošne javnosti (2019 so na sejmu našteli skupaj več kot 300.000 obiskovalcev),
- 2.500 akreditiranih predstavnikov medijskih hiš iz 39 držav,
- med 19. in 24. 10. si je spletno stran buchmesse.de ogledalo 130.000 uporabnikov,
- 15.500 ogledov programa Publishing perspectives, Frankfurt Studio: Inside Publishing (iz 97 držav, samo na spletu),
- do nedelje si je digitalni program sejma v Agori ogledalo več kot 5.200 obiskovalcev širše javnosti (za nemško govorečo publiko je ARD Book Festival Stage predvajal 46 ur programa, Frankfurt Studio pa 44,5 ur),
- skupaj več kot 100 dogodkov na Blue Sofa, ARD Book Fair Stage in Education forum, na temo antirasizma, antidiskriminacije, vprašanja spolne identitete in svobode izražanja,
- Kanada je kot letošnja častna gostja, z geslom Singular Plurality – Singulier Pluriel, na sejmu gostila osem avtorjev (Michael Crummey, Michel Jean, Dany Laferrière, Catherine Mavrikakis, Paul Seesequasis, Vivek Shraya, Kim Thúy, Nancy Vo), 52 avtorjev in ilustratorjev je sodelovalo digitalno (na otvoritvenem dogodku med drugim tudi Margaret Atwood in Joséphine Bacon),
- razstava z naslovom Books of Canada je postregla s skoraj 400 naslovi avtorjev iz 165 založb,
- v sklopu sejma so ponovno zaživeli tudi dogodki v mestu, pod krovno znamko Bookfest se jih je na 20 prizoriščih zvrstilo okoli 60.
Javna agencija za knjigo RS na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu
Slovenska nacionalna stojnica je bila letos prvič postavljena v dvorani 4.0, B58 in je obsegala 100m2. Na slovenski stojnici je delovalo več slovenskih založb: Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Založba Pivec, Goga, Miš, KUD Sodobnost International in Malinc. Založba Beletrina je na sejmu nastopila z lastno stojnico. Predstavniki založb so tekom sejma opravili skupno okrog 60 sestankov s tujimi partnerji.
Direktor JAK RS, dr. Dimitrij Rupel, in sodelavke JAK so se v okviru sejma sestali s predstavniki nemških PR agencij ARTEFAKT Kulturkonzept, Projekt2508 in Literaturtest, ter svetnico mesta Frankfurt, dr. Ino Hartwig, ki vsako leto v času knjižnega sejma vodi literarni program mesta Frankfurt – Open Books. Direktor JAK se je skupaj z državno sekretarko na Ministrstvu za kulturo RS, dr. Ignacijo Fridl Jarc, in vodjo direktorata za ustvarjalnost, Barbaro Koželj Podlogar, udeležil sestanka z direktorjem Frankfurtskega knjižnega sejma, g. Jürgenom Boosom. Na sestanku je bil direktorju sejma med drugim predstavljen predvideni slogan slovenskega gostovanja v Frankfurtu leta 2023: Satovje besed / Wort-Waben / Word Web.
Predstavnice JAK so se srečale tudi s predstavnico ene največjih svetovnih spletnih založniških platform Publishing Perspectives in s številnimi založniki iz nemškega govornega prostora, tudi tistimi, ki so se udeležili letošnjega študijskega potovanja JAK. Poleg tega so obiskale tiskovno konferenco Španije, države častne gostje prihodnje leto, primopredajo naslova Kanade Španiji in neformalno srečanje organizatorjev častnih držav iz nekdanjih in bodočih držav častnih gostij. Zgodili so se tudi sestanki z vodstvom bolonjskega knjižnega sejma, partnerji projekta Vsaka zgodba šteje, v katerega je JAK vključena od leta 2018, predstavniki leipziškega knjižnega sejma, mreže Traduki, IBBY Nemčija, mreže ENLIT, Jugendbibliothek München in IPA (International Publishers Association).
Dogodki, ki jih je v sodelovanju s partnerji (Slovenski kulturno-informacijski center Skica Berlin, Kulturnetz Frankfurt, Haus am Dom, revija Manuskripte) organizirala JAK:
- torek, 19. 10. 2021: Globina neba - koncert Anje Zag Golob in Draga Ivanuše v Haus am Dom (Domplatz 3, Frankfurt), ki se ga je udeležilo približno 40 obiskovalcev, kar je bila polna kapaciteta dvorane. Po dogodku je sledilo druženje in pogostitev z vinom, ki ga je prispevala Skica Berlin, soorganizator večera.
- sreda, 20. 10. 2021: Moj sosed na oblaku – pesniški večer z Miljano Cunta in Anjo Zag Golob v kavarni Yok Yok (Fahrgasse 21, Frankfurt) v sodelovanju z revijo manuskripte. Branja se je udeležilo približno dvajset obiskovalcev, ki so napolnili prizorišče.
- četrtek, 21. 10. 2021: B2B srečanje založnikov otroške in mladinske literature, ki ga je v okviru projekta Vsaka zgodba šteje na sejmišču organiziral JAK. V okviru dogodka je bila predstavljena tudi spletna platforma Every Effort Matters, ki so jo skupaj pripravili partnerji projekta.
Foto: JAK RS
]]>Poleg vsebinskih člankov je posebna številka Bukle zasnovana kot katalog novih knjižnih izdaj domačih avtorjev pod geslom Brati in obstati in je priložena časopisom Delo, Primorske novice in Večer v nakladi 63.000 izvodov.
Če v soboto niste uspeli kupiti katerega izmed naštetih časopisov in si zagotoviti svoje posebne številke Bukle, jo lahko v elektronski različici prelistate tukaj.
V posebni številki Bukle boste poleg novih izdaj knjig domačih avtorjev, našli:
- JR10-KNJIŽNI PROGRAM-2020-2023
- JR11- REVIJALNI PROGRAM-2020-2022
- JR12-PROGRAM BK IN LP-2020-2023 in
- JR13-PROGRAM MS-2020-2023.
Poziv bo predvidoma odprt do ponedeljka, 6. decembra 2021.
]]>20. oktobra 2021 je bil v večerni oddaji TV Slovenija Odmevi, ki jo je vodila Tanja Starič objavljen prispevek gospe Špele Kožar, ki naj bi bil po napovedi posvečen frankfurtskemu sejmu, oziroma slovenskemu gostovanju na FKS leta 2023. Prispevek je bil lepljenka televizijske izjave urednika Cankarjeve založbe A. Harlamova in odlomka iz razprave direktorja JAK dr. Dimitrija Rupla v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih, ki je Dimitrij Rupel ni namenil televiziji. Odlomek je bil brez avtorjevega dovoljenja prirejen pristranskim in zgrešenim pogledom novinarke, ki razen pritrjevanja Harlamovu in pesnici Golobovi ni v ničemer informiral o aktualnem oziroma načrtovanem dogajanju v Frankfurtu.
Oba novinarkina vira sta klienta JAK in od nje prejemata finančno podporo, vendar s tem kar prejemata po vsem videzu nista zadovoljna, zato napadata kolegice in kolege, ki se vsaj tako kot onadva prizadevajo za koristi slovenskih knjig in njihovega uveljavljanja v tujini.
Prispevek je bil v imenu Cankarjeve založbe, ki pravzaprav ni samostojna založba, in ima zaposleno eno samo osebo in je v letu 20/21 dobila od JAK 271.000 evrov podpore, naperjen proti založbi Beletrina, ki ima zaposlenih več kot dvajset sodelavcev, in je od JAK v letošnjem letu na javnih razpisih dobila 300. 000 evrov.
Gospa Golob nastopa po Nemčiji s pomočjo finančne podpore JAK in slovenske države, ki ju po vsem videzu zaničuje. Gospa Golobova je samo za zadnji dve gostovanji v Nemčiji prejela 2.200 evrov.
Sicer gre za popoln nesporazum. Novinarka je očitala Agenciji, da je posredovala svoji agentki v ZRN petnajst naslovov slovenskih knjig, obenem pa očita, da se JAK ne pripravlja dovolj učinkovito na nastop čez dve leti. Izbor Slovenije za častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma 2023 ne pomeni le izvoza nekaj knjižnih naslovov (čeprav je to pomembno), ampak za celovito predstavitev Slovenije nemškemu in svetovnemu občinstvu. Slovenija je za tak namen dobila evropska kohezijska sredstva.
JAK je potem ko je Dimitrij Rupel nastopil službo pri njem, poslala v ZRN naslove, ki jih je podedovala od prejšnjega direktorja in kuratorjev; nove naslove pa bo posredovala nemškim založbam na podlagi odločitve frankfurtske komisije in na podlagi sto predlogov založb, ki so prišli na njen naslov pred enim tednom. Ob tem velja omeniti vsaj tri podatke:
Javna agencija za knjigo RS
Dr. Dimitrij Rupel
]]>
Javna agencija za knjigo je v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom Berlin 7. septembra v Berlinu organizirala srečanje slovenskih in nemških založnic in založnikov.
Srečanje je potekalo na sedežu predstavništva Evropske komisije v Nemčiji, zato je imel dogodek evropsko noto: vodja SKICE Berlin, Saša Šavel Burkart, je predstavila vodilni kulturni projekt Slovenskega predsedovanja Svetu EU 2021, platformo Europe Readr, v pogovoru z založnico Kristine Listau (Verbrecher Verlag) pa sta se predstavili dve slovenski prejemnici nagrade European Union Prize for Literature (EUPL), Anja Mugerli (prejemnica 2021) in Nataša Kramberger (prejemnica 2010).
Sledil je strokovni del, v katerem so založnice in založniki izvedeli vse o sofinanciranju izdaj slovenskih avtorjev v nemškem jeziku ter o načrtih za leto 2023, ko bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Načrte jim je predstavil dr. Matthias Göritz, eden od dveh kuratorjev slovenskega častnega gostovanja. Dogodek se je zaključil z B2B srečanjem med slovenskimi in nemškimi založniki, na katerem so slovenski založniki predstavili najbolj zanimive in aktualne slovenske naslove, ki bi jih veljalo izdati v nemškem jeziku.
Študijsko potovanje v Sloveniji
Dan zatem, 8. septembra, se je v Ljubljani začelo letošnje študijsko potovanje nemških založnikov v Sloveniji. Udeležili so se ga predstavniki založb C. H. Beck, Berlin Verlag, Suhrkamp, literarne hiše iz Münchna, literarne revije manuskripte in drugi, ki so imeli poleg srečanja s petnajstimi slovenskimi založbami priložnost srečati tudi nekatere slovenske avtorice in avtorje ter obiskati festival Vilenica, domačijo Srečka Kosovela v Tomaju in Bled.
Udeleženci obeh dogodkov so s seboj domov odnesli številne izjemne vtise in ideje za sodelovanja v prihodnosti, predvsem pa so bili po letu odpadlih sejmov in dogodkov veseli srečanj v živo.
Slika 1: Udeleženci študijskega obiska v družbi nagrajenca Vilenice Josefa Winklerja (Avstrija), predsednika Društva slovenskih pisateljev, Dušana Merca in slovenskih prevajalcev v nemški jezik.
Slika 2: Srečanje založnikov.
Slika 3: Obisk spominske hiše pesnika Srečka Kosovela (1904-1926) v Tomaju na Krasu.
Slika 4: Srečanje na Bledu z avtorji Mojco Kumerdej, Miho Mazzinijem in Suzano Tratnik.
Slika 5: Vilenica: Predstavitev Josefa Winklerja (Avstrija) na podelitvi v kraški jami Vilenica
Fotografije: JAK RS
Slika 6: Dr. Jörg Wojahn, predstavnik Evropske komisije v Berlinu, Saša Šavel Burkart, direktor Slovenskega kulturnega centra v Berlinu in Dr. Dimitrij Rupel, direktor JAK RS.
Slika 7: Pogovor Anje Mugerli in Nataše Kramberger s Kristine Listau iz založbe Verbrecher (Verbrecher Verlag)
Slika 8: Nemški in slovenski založniki
Slika 9: Matthias Göritz, nemški kurator pri Častna gostja 2023: Slovenija - Frankfurtski knjižni sejem, v pogovoru z Anjo Kovač, mednarodno projektno koordinatorico pri JAK RS.
Slika 10: Gabriela Babnik, nagrajenka EUPL 2013, Nataša Kramberger (nagrajenka EUPL 2010), Saša Šavel Burkart (direktorica Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Anja Mugerli (nagrajenka EUPL 2021) ter Anja Kovač (JAK RS)
Fotografije: Jože Baši
]]>Globina neba: koncert Anje Zag Golob in Draga Ivanuše, ki bo potekal v torek, 19. oktobra, ob 20.30 na frankfurtskem prizorišču Haus am Dom (Domplatz 3, Frankfurt) ter
Moj sosed na oblaku: pesniški večer z Miljano Cunta in Anjo Zag Golob v sodelovanju z revijo manuskripte v sredo, 20. oktobra, ob 19.00 v klubu Yok Yok (Münchener Straße 32, Frankfurt).
V okviru EU projekta Vsaka zgodba šteje bo v četrtek, 21. oktobra, ob 15.00 na sejmišču v organizaciji JAK potekalo B2B srečanje založnikov otroške in mladinske literature. Prijave na srečanje so mogoče preko te povezave.
Na sejmu letos sodeluje tudi sedem slovenskih založnikov: Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Založba Pivec, Goga, Miš, KUD Sodobnost International, Malinc ter Beletrina.
Spomnimo: lani je sejem potekal v digitalni obliki, Javna agencija za knjigo pa je bila na sejmu kot edina država prisotna z virtualno stojnico.
Partnerji dogodkov so: Slovenski kulturno-informacijski center Skica Berlin, Kulturnetz Frankfurt, Haus am Dom, revija manuskripte in projekt Every Story Matters, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
]]>2. “Glede digitalizacije moram povedati, da jo imam poln kufer. Vsake par mesecev morajo spreminjati programe, da so bolj moderni, v resnici je pa vse še bolj zmešano… V založništvu je bilo to en čas zelo ‘in', na zadnjih sejmih pa so se s svojimi elektronskimi bralniki malo umirili. Otroku je seveda najlaže v roko potisniti eno tablico, pa naj se v enem kotu igra z njo in pritiska na gumbe. Sevanje in kvarjenje oči so stranski produkt. Od odraslih sem videla samo enega, ki se je matral brati roman s tablice.”
(Elektronski sporočili pomembnih slovenskih avtoric.)
Novosti po navadi spremljajo prerokbe dveh vrst: da bodo novosti uničile zaklade preteklosti ali da bodo izboljšale življenje. Nekoč so napovedovali, da bosta izum filma in pojav kinematografov uničila gledališče; nato, da bo televizija nadomestila film; še pozneje, da bodo v tekmi s svetovnim spletom in po zaslugi družabnih omrežij poraženi ali celo propadli tiskani mediji in celo televizija. V valovih so se črnoglede napovedi pojavljale tudi pri knjigah, ki so z nami, odkar so jih začeli tiskati - v začetku zaradi cerkvenih potreb in da bi dosegli množice - sredi davnega petnajstega stoletja. Knjige poleg “papirnega” živijo tudi “digitalno” življenje! Poleg klasičnega kupovanja in branja je vse več ponudbe in povpraševanja tudi na spletu. Danes je veliko govora o t.i. e-knjigah, ki objavljajo besedila in/ali podobe v digitalni obliki; od tiskanih objav pa se razlikujejo edino po tem, da jih je mogoče kupiti in brati s pomočjo elektronskih naprav, kot so računalniki, telefoni, tablice itn. Gotovo zbujajo pozornost (in strah) domneve, da bi od knjig ostale samo e-knjige oz. da bi digitalizacija pomenila konec knjig, knjižnic in knjigarn. (Morda potem sploh ne bi bilo treba graditi nove ljubljanske knjižnice NUK 2?) Danes velike knjižne zbirke prenašajo/pretvarjajo svoje zaloge v elektronsko/digitalno obliko, da je mogoče na spletu doseči klasike, zgodovinske dokumente in tudi novejše knjige, ki niso izšle v digitalni obliki.
Knjige precej trdovratno kljubujejo medijskim preobratom in prerokbam. Preživele so pritiske cenzorjev in požigalcev, se usmerjale k raznolikim javnostim, bile popularne, propagandne, larpurlartistične, elitne, cenene, dostopne in nedostopne, reprezentančne in žepne… Od vseh branj je branje običajnih knjig še vedno najbolj praktično, saj jih lahko damo v žep, vzamemo v posteljo ali na plažo, saj ne potrebujejo elektrike in tehnike. (Težava je morda v tem, da moramo v primeru, če jih je veliko, zanje priskrbeti prostor v knjižnih omarah.) Pri Slovencih so knjige od zadnje tretjine 19. stoletja vsebovale skrita sporočila oz. šifre narodne osvoboditve in državnosti. Prva slovenska ustava se je imenovala pisateljska ustava.
Voditelji (jugo)slovenske socialistične kulturne politike so - navdihnjeni z marksističnimi idejami - sprožili kampanjo Vsi smo ustvarjalci in Vsi smo umetniki. Ta kampanja na neki način odmeva tudi v številu knjig (5.000), ki jih na leto napiše tisoč slovenskih pesnikov in pisateljev. Danes je proizvodnja knjig povsod po svetu cenejša in preprostejša, kot je bila nekoč. Danes si lahko - če ne gre drugače - svoje knjige natisnemo z domačim računalnikom in tiskalnikom. Založbe in tiskarne so po zaslugi računalnikov odpustile stavce in korektorje. No, problem niso proizvajalci in proizvodnja, ampak objava in bralci, kar še posebej velja za Slovenijo, katere uradni jezik - kljub temu, da smo ga z osamosvojitvijo rešili iz podrejenosti - govori malo ljudi. Na omejenem trgu količina knjiž(ev)nih proizvodov in proizvajalcev povsem pričakovano povzroča napeto tekmovanje in konkurenco, tudi izključevanje in izločanje, tudi z ideološkimi prijemi, ki mejijo na konflikt interesov itn. (Se spomnite tiste znamenite izjave: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš!)
Opraviti imamo z dvema tekmovanjema: s konkurenco (med založniki in avtorji) za sredstva iz javnih, državnih ali evropskih skladov in z bojem za bralce. Dogajanje na področju knjige je nemara manj pestro od dogajanja med običajnimi mediji oz. v medijih, ki se posvečajo izključno informiranju in so izpostavljeni političnemu dvorjenju. V demokracijah knjige, sploh umetniške ali znanstvene izdelke le izjemoma prištevajo k “ideološkim aparatom države”. Država pri spodbujanju njihove proizvodnje in potrošnje drži roko čim dlje stran od odločanja o finančnih podporah. Za ta namen ustanavlja različne strokovne ustanove, “svète”, agencije itn.
Moderno življenje ponuja različne in številne oblike informiranja, spoznavanja in prepoznavanja pomembnih pojavov, konceptov, navodil; razvedrila in umetniških užitkov. Te oblike so večinoma preprostejše in privlačnejše od branja knjig. Veliko mladih ljudi danes branje knjig sploh odklanja, češ, da je tako ali tako vse na spletu. Zagovorniki digitalizacije knjižne proizvodnje in trga se zanašajo, da bodo bralce - če jih ne bo mogoče navdušiti v knjigarnah ali knjižnicah - pridobile z objavami na spletu. Tu se pojavljata dve možnosti: e-knjige in “portali” z informacijami o knjigah, z različnimi novinarskimi sporočili, privlačnimi podobami, celo filmskimi prispevki. Potrošnja (nakup, izposoja) e-knjig, ki nadomeščajo tiskane objave, vsekakor omogoča bralske užitke in ohranja knjižno kulturo; vprašanje je le, ali e-knjige bralce dodajajo, ohranjajo, ali doživljajo enako usodo kot tiskane knjige, da je torej bralcev vse manj ne glede na moderno obliko objave. Nekaj drugega so t.i. omrežja, portali in kanali, ki ne prinašajo knjižnih besedil, ampak povezujejo udeležence kulturnega življenja z vsakovrstnimi članki, kolumnami, informacijami, kronikami, komentarji, tudi govoricami in trači. To so pravzaprav specializirani kulturni mediji, kot so bile nekoč revije in tedniki, in kot so kulturne rubrike v časnikih.
Spletni časopisi (portali, kanali) so posredniki med kulturnimi proizvodi (npr. knjigami) in kulturno javnostjo oz. bralci. V svojih uvodnih predstavitvah pogosto pišejo, da so nastali zaradi pomanjkanja ustreznih medijev, zaradi demokracije in svobode. S temi spletnimi pojavi, ki se praviloma sklicujejo na svobodo misli in ustvarjanja, se resnično spreminja medijska pokrajina: vse več pomembnih informacij dobimo na spletu in vse manj v tisku. So pa ti spletni časopisi ranljivi iz dveh razlogov: ker so besedila, ki jih objavljajo, praviloma napisana za aktualno in sprotno uporabo in nimajo (vz)trajne vrednosti, kot jo imajo knjige pa tudi književne revije, kot so npr. Literatura, Outsider ali Sodobnost, ki se - po pravici povedano - ne morejo pohvaliti z visoko naklado, popularnostjo ali odmevnostjo. Res morda več ljudi “klikne” časopis Air Beletrina, kot jih bere Sodobnost, vendar gre za dva popolnoma različna vira informacij, ki se - po vsem videzu - ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.
Vprašanje je, ali opisani digitalna pestrost in raznolikost rešujeta zagonetko opešanega knjižnega branja? Ob vsej pestri ponudbi knjige ne zapeljujejo bralcev k večjim nakupom ali rednemu branju knjig. Ostane bistveno vprašanje: zakaj je branje knjig (in e-knjig) pomembno? Najbrž ne samo zato, ker ga priporočajo profesorji in založniki, pač pa zato, ker branje, če se ga lotimo z resnostjo in potrpljenjem, omogoča preseganje realnosti vsakdanjega delovnega odnosa, pouličnih resnic in govoric. Branje predpostavlja preseganje/transcendenco neposredne in začasne izkušnje ter omogoča vstop v svojevrstno realnost, ki jo imenujemo realnost literature, pesništva in mišljenja. Seveda pa mora biti vstop dobro označen, realnost za njim pa prepričljiva, zanimiva, zabavna, po možnosti pretresljiva. Branje odvrača od stereotipov, giblje domišljijo in bogati duha. Mediji, ki so namenjeni drsenju po “občih mestih” in preganjanju dolgčasa, takšnim nalogam niso kos.
]]>Slovenski izobraženci, med katerimi so bili duhovniki, predvsem pa pisatelji, so pred 170 leti vrednost in prihodnost naroda povezovali s književnostjo. Josip Jurčič je recimo govoril, da za politiko ni pravih pogojev in da je treba delati tam, kjer je mogoče, “na polju literature”. Ljudje negove generacije so bili tudi malodušni in so se spraševali, ali bo slovenščina sploh obstala, ali pa bodo Slovenci izbirali, ali. naj postanejo “Prusi ali Rusi”. Vendar izobraženci in vse več ljudi vztrajali kljub malodušju in krizam. Še med obema vojnama so slovenski mnenjski voditelji (recimo Josip Vidmar) Slovenijo videli kot “literarno republiko”, Slovenijo pa kot “hram lepote in duha”.
Danes številni slovenski avtorji - tudi s pomočjo države in Javne agencije za knjigo - proizvajajo veliko knjig. Pripravljamo se na veliko knjižno predstavo, ki bo v Frankfurtu leta 2023, obenem pa se sprašujemo, kako knjige in branje predstaviti domačim ljudem. Ponudba je naravnost razkošna, povpraševanje pa slabi. Pri uveljavljanju slovenske knjige se lahko zgledujemo po Mohorjevi družbi, vendar bomo morali vsi skupaj najti tudi nove prijeme. Da bi brali knjige, se morajo ljudje zavedati pomena branja. Da bi se tega zavedali, morajo biti deležni spodbud, predvsem doma in v šoli. Toda predvsem jih morajo knjige zanimati, kar pomeni, da morajo biti dobre in zanimive; glede na nove tehnologije in nov način življenja, ki ni enak niti tistemu iz leta 1851 niti tistemu iz leta 1932 niti tistemu iz osemdesetih let, pa se mora marsikaj spremeniti tudi pri knjigah in založbah. Branje knjig, ki ga po mnenju strokovnjakov ni mogoče nadomestiti z ničimer, je treba prilagoditi novim razmeram. Branje omogoča odkrivanje svetov, njihovih zanimivosti in skrivnosti, pa tudi odkrivanje samega sebe.
Branje je kot dvosedežnik: za krmilom je avtor, bralec je sopotnik. Branje se dogaja v dvojini, ki je značilna za slovensko slovnico, pravzaprav za slovenščino in Slovenijo. Pravzaprav za najpomembnejše stvari: za ljubezen, za branje, za dialog, za sporazum; tudi za nesporazum, ki je tako nesrečno v ospredju aktualnega slovenskega življenja.
Današnji - mladi - ljudje ne bodo brali, ker nasploh velja, da je branje koristno. Knjige koristijo znanju, tupatam razvedrilu, toda o tem se morajo ljudje prepričati. Po 170 letih nas torej čakajo nove naloge in preizkušnje.
Na fotografijah:
1. Zbor I. gimnazije v Celju z vodjo Tomažem Marčičem / Foto: Andraž Purg
2. Lojze Kozar - predsednik celjske Mohorjeve Družbe, škof monsignor dr. Maksimiljan Matjaž, Katarina Karlovšek, Bojan Šrot - župan občine Celje, dr. Ignacija Fridl Jarc - državna sekretarka in dr. Dimitrij Rupel, direktor JAK RS / Foto: Andraž Purg
]]>
Med 8. in 11. septembrom bo v Ljubljani, na Bledu in na Krasu potekalo letošnje študijsko potovanje za tuje založnike in producente s področja literature v organizaciji Javne agencije za knjigo RS. Letos v Slovenijo prihajajo gostje iz Nemčije in Avstrije, med katerimi so:
Martin Hielscher, C. H. Beck
Kathrin Liedtke, Berlin Verlag
Jan-Philip Martin, Suhrkamp
Tanja Graf, Literaturhaus München
Andreas Unterweger, revija Manuskripte
Sophie Wielandt, ORF
Gostom se bosta pridružila še kurator programa Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu 2023, Matthias Göritz, ki v Slovenijo prihaja tudi kot gost festivala Vilenica, ter prevajalec in medkulturni posrednik Erwin Köstler.
Letošnje študijsko potovanje organiziramo v sodelovanju s festivalom Vilenica, v okviru katerega bo v sredo, 8. septembra, ob 17.00 na vrtu Lili Novy potekal pogovor z Matthiasom Göritzem. Pogovor bo moderirala Mojca Kranjc, prevajalka vseh treh njegovih doslej v slovenščini izdanih romanov, ki so izšli pri založbi Litera.
Avtorice in avtorje ter založnice in založnike vljudno vabimo na pogovor in zatem na neformalno druženje z gosti študijskega potovanja.
Foto: vrt Lili Novy (© Kaval Group)
]]>Srečanje bo leto potekalo v znamenju slovenskega predsedovanja Svetu EU. Vodja Skice Berlin, Saša Šavel Burkart, bo na dogodku predstavila projekt Europe Readr, digitalno platformo, ki jo je zasnovalo in jo koordinira Slovensko predsedstvo Svetu EU. Od 1. julija do 31. decembra 2021 je na platformi v brezplačno branje na voljo kuriran nabor evropske literature pod naslovom »Prihodnost bivanja«. Iz vsake države članice EU sodeluje po eno delo v izhodiščnem jeziku in angleškem prevodu.
Zatem se bosta zbranim založnikom predstavili dve slovenski prejemnici evropske nagrade za književnost EUPL, ki jo podeljuje Evropska komisija. To sta prva slovenska prejemnica nagrade Nataša Kramberger, ki je nagrado prejela leta 2010 za svoj prvenec Nebesa v robidah (JSKD, 2007), ta pa je odtlej izšel v številnih prevodih po vsem svetu, in aktualna prejemnica Anja Mugerli, ki je nagrado prejela letos za zbirko kratkih zgodb Čebelja družina (Cankarjeva založba, 2020). Nemški prevod najnovejšega romana Nataše Kramberger Primerljivi hektarji (LUD Literatura, 2017) je pravkar izšel pri berlinski založbi Verbrecher Verlag v prevodu Lize Linde.
Javna agencija za knjigo bo na srečanju predstavila svoje delovanje ter spodbude za izide knjig slovenskih avtoric in avtorjev v nemškem jeziku, sledilo pa bo mreženje slovenskih in nemških založnikov. Med nemškimi gosti so tokrat:
Juliane Schindler, S. Fischer Verlag
Sarah Geißler, Matthes & Seitz
Janika Rüter, Suhrkamp
Jutta Wallrafen, Eichborn Verlag
Roxanne Dänner, Kiepenheuer & Witsch
Peter Reichenbach, Mairisch Verlag
Adrian Kasnitz, Parasitenpresse
Astrid Matthes, Edition Noack & Block
Zvečer ob 19.00 bo v ugledni literarni hiši Literaturhaus Berlin potekal pogovor s slovensko pisateljico Ano Schnabl, katere kratke zgodbe so v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa z naslovom Grün wie ich dich liebe grün lani izšle pri dunajski založbi Folio Verlag. Več o dogodku in vstopnice.
Dogodek organizirata Skica Berlin in Literaturhaus Berlin.
Na fotografiji: Ana Schnabl (© Leon Vidič), Nataša Kramberger (© Zarja Jana) in Anja Mugerli (© Matej Murič)
]]>Glavna naloga razpisanega delovnega mesta bo promocija operacije in stiki z javnostmi ter sodelovanje s tujo PR agencijo.
Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.
Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
]]>
1. založniško srečanje v Berlinu
Dogodek prirejamo v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom Berlin in Predstavništvom Evropske komisije v Nemčiji.
torek, 7. september, od 10.00-14.00
Prostori predstavništva Evropske komisije v Nemčiji, Unter den Linden 78, Berlin
V dopoldanskem programu bo potekala predstavitev projekta Europe Reader, ki je nastal na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve RS ob predsedovanju Slovenije Svetu EU in poteka pod okriljem EUNIC-Global. Sledilia bosta predstavitev aktivnosti JAK ter pogovor s slovenskima prejemnicama evropske nagrade za književnost (EUPL), Anjo Mugerli (2021) in Natašo Kramberger (2010). V popoldanskem delu bo sledilo B2B srečanje slovenskih in nemških založnikov.
Istega večera bo v Literaturhaus Berlin (Fasanenstraße 23, Berlin) potekal pogovor z avtorico Ano Schnabl o nemškem prevodu njene zbirke kratkih zgodb Razvezani (Grün wie ich dich liebe grün, Folio Verlag, 2020, prevod: Klaus Detlef Olof). Dogodek organizira Slovenski kulturni center Berlin v sodelovanju z Literaturhaus Berlin.
Založniki, ki imajo z JAK sklenjene pogodbe v okviru razpisov JR13-PROGRAM MS 2020-2023 in JR3-KNJIGA-2020-2021 (področje mednarodnega sodelovanja) lahko stroške uveljavljajo v okviru pogodbenih obveznosti.
2. B2B v okviru študijskega potovanja nemških založnikov v Sloveniji
četrtek, 9. september v dopoldanskem času (točna ura bo določena naknadno, prav tako lokacija v Ljubljani)
Vjudno prosimo, da mi na naslov anja.kovac@jakrs.si do 20. avgusta sporočite, ali se boste lahko udeležili katerega ali obeh srečanj in sodelovali v B2B dogodku. Obeh srečanj se bodo predvidoma udeležili predstavniki nemških založb, ki pokrivajo različna področja, od leposlovja do humanistike in otroške literature, zato lahko na srečanjih sodelujete založniki različnih profilov (v poštev ne pridejo knjige s področja samopomoči, priročniki, strokovne knjige, kuharice, itd.)
Obenem vam sporočamo, da Frankfurtski knjižni sejem za letošnji sejem, ki bo potekal od 20.-24. oktobra, načrtuje izvedbo v živo. JAK bo kot vsako leto na sejmu sodeloval s stojnico v izmeri 100m2, na kateri bo prostora za šest t.i. založniških postaj.
Dodatne informacije na 01 230 05 75 ali anja.kovac@jakrs.si. Vse interesente za najem vljudno prosimo, da nam to sporočijo do konca avgusta na prej omenjeni naslov.
Vabljeni k sodelovanju!
JAK je z namenom, da na FKS oz. evropski publiki predstavi najboljše kulturne dosežke in dokaže, da imamo Slovenci Nemcem in Evropejcem kaj povedati, že v preteklosti izbral nekaj uradnih in formalnih orodij, s katerimi je mogoče doseči omenjene naloge in cilje. Ta orodja so predvsem strokovne komisije in Svet agencije JAK, t.i. "kuratorji", tuje agencije za promocijo slovenskih knjig, seveda pa tudi strokovno osebje slovenske agencije za knjigo. V teh odnosih se razvija tvorno sodelovanje (in tekmovanje), predvsem pa objektivno informiranje. Slovenija mora v tujini predstaviti projekte, ki tujino zanimajo in ki rešujejo morebitne vrzeli pri splošni informiranosti o Sloveniji. V avgustu 2021 naj bi sodelavcem v Nemčiji poslali nekaj prvih (recimo 15) predlogov (naslovov, avtorjev), s katerimi bi poskusili prodreti pri vodilnih nemških založnikih. Nekaj imen so nam sugerirali skrbniki v ZRN, za nove predloge (in za morebitne ugovore) - za prvo in naslednje runde - pa je v.d. direktorja prosil tudi slovenske založbe. Vsi predlogi bodo predmet strokovnih postopkov. Kako bo mogoče doseči ravnovesje med demokracijo in kvaliteto, bo odvisno od obstoječih, nemara tudi od izpopolnjenih orodij oz. postopkov. Direktor agencije se zaveda, da ga ponekod smatrajo kot odgovornega za vse, kar se godi v zvezi s pripravami na FKS. Direktor upa, da mu bodo sogovorniki poleg odgovornosti dopustili tudi nekatere pristojnosti, ki so sicer urejene v aktih agencije in v pogodbah, ki jih JAK oz. Ministrstvo za kulturo podpisujeta s Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).
dr. Dimitrij Rupel
]]>
- administrator V (rok prijave: 11. 8. 2021)
- višji svetovalec področja I (rok prijave: 11. 8. 2021)
- področni podsekretar I (rok prijave: 11. 8. 2021)
- področni podsekretar II (rok prijave: 31. 8. 2021)
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.
Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
]]>Slovenija bo osrednja gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. Namen projekta je izvedba celovitega in kakovostnega programa aktivnosti, ki bo omogočil postavitev slovenske literature in kulture v središče pozornosti obiskovalcev in medijev. S promocijo slovenske literature na mednarodnih trgih bo slovenska knjižna ustvarjalnost postala vidnejša, bolj cenjena in prepoznavna v kontekstu drugih nacionalnih literatur. Cilj projekta je med drugim ustvariti spodbudno poslovno okolje, ki bo slovenskim založbam omogočalo razvoj poslovanja v smeri internacionalizacije in boljše prodaje na tujih trgih.
]]>Ker so dejavnosti na spletnem sejmu namenjene zlasti založnikom, JAK v okviru sejma ne bo sodelovala neposredno. Pripravili pa smo več spremljevalnih dejavnosti.
V sodelovanju s Frankfurt Kids, programom Frankfurtskega knjižnega sejma, prihodnji teden pripravljamo dve spletni B2B srečanji za založnike otroške in mladinske literature.
Srečanji sledita konceptu nemških organizatorjev:
- v četrtek, 17.06., 14.00-16.00 srečanje nemških prodajalcev & slovenskih urednikov/kupcev pravic,
- v petek, 18.06, 10.00-12.00 srečanje slovenskih prodajalcev & nemških urednikov/kupcev pravic.
Zainteresirani založniki otroške in mladinske literature se lahko še vedno prijavijo za sodelovanje, in sicer na anja.kovac@jakrs.si. Vsaka sodelujoča založba mora sodelovati na obeh srečanjih.
***
V tednu zatem sledita še dve predavanji, namenjeni zlasti založnikom otroške in mladinske literature, ki ju pripravljamo v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje, in sicer na temi inkluzivnosti in raznolikosti. Obe predavanji sta namenjeni svetovni javnosti, zlasti pa založnikom iz držav, vključenih v projekt (Flandrija (Belgija), Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Slovenija).
- v torek, 22. 6., od 15.00 do 16.00: E-knjige, zvočnice in dostopnost (predava Marko Hercog, tehnični urednik založbe Beletrina), predavanje bo v angleščini z možnostjo postavljanja vprašanj;
- v sredo, 23. 6., od 15.00 do 16.00: Raznolikost in vključenost: vprašajmo se o tem (predava Maria Vlachou iz portugalske organizacije Accesso Cultura), predavanje bo v angleščini.
Za sodelovanje na obeh dogodkih je potrebna predhodna prijava na spletni strani Vsaka zgodba šteje: https://www.everystorymatters.eu/o (gumb RSVP).
EU Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč, saj branje širi obzorja in krepi empatijo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, da temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje. S prvim predavanjem bomo založnike skušali opolnomočiti za izdajanje knjig, ki omogočajo boljšo dostopnost posameznikom s težavami pri branju, z drugim predavanjem pa želimo založnike ozavestiti o najrazličnejših oblikah raznolikosti in inkluzivnosti.
V času sejma bodo slovenski založniki sodelovali v spletnih platformah za prodajo in nakupe pravic, organiziranih na spletnem sejmu v Bologni, prav tako so na pobudo JAK kandidirali za nagrade BolognaRagazzi Award v več kategorijah, žal nobena izmed slovenskih knjig ni nagrajena. Slovenski založniki so kandidirali tudi za nagrado za najboljšega založnika otroške književnosti. Slovenskih založnikov ni med finalisti, zmagovalci po kategorijah pa še niso znani.
Ne glede na spletno izvedbo sejma pa je tudi letos med zanimivejšimi deli velika ilustratorska razstava. Za leto 2021 se je na razstavo prijavilo preko 3000 ilustratorjev iz 68 držav, med njimi tudi Marta Bartolj, ki se je edina uvrstila med 226 finalistov, Andreja Gregorič, Nina Hercog, Manica K. Musil, Maja Kastelic, Andreja Peklar, Tina Volarič, Lea Vučko in Ana Zavadlav. Izbranih je bilo 77 zmagovalcev, med njimi letos ni slovenskega ilustratorja.
Več o projektu Vsaka zgodba šteje, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa: https://www.everystorymatters.eu/
Več o častnem gostovanju Slovenije na bolonjskem knjižnem sejmu: https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v-bologni-2022
Vabilo na predavanji v okviru projekta Vsaka zgodba šteje
]]>
Program tega največjega strokovnega usposabljanja iz kulturno-umetnostne vzgoje vključuje več kot štirideset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavcem in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …). Osrednja tema programa je Umetnost–znanost–tehnologija–izobraževanje: misliti prihodnost danes, posebno pozornost pa namenjamo tudi 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije.
Na brezplačno strokovno usposabljanje se prijavite z e-prijavo na spodnji povezavi. Zaradi učinkovitejše organizacije, pa tudi zaradi številčnih omejitev udeležbe na posameznih dogodkih, prijavo posredujte čim prej, najpozneje do 22. junija 2021. Izpolnjena in poslana e-prijava je vaša vstopnica na izbrane dogodke, hkrati pa vam omogoča pridobitev potrdila o udeležbi na strokovnem usposabljanju.
Prijava na brezplačno usposabljanje
Program strokovnega usposabljanja
Kulturni bazar organizirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Foto: Nada Žgank
]]>Institut za umetnost v javnem prostoru avstrijske dežele Štajerske in mednarodno priznani pesnik in prevajalec Matthias Göritz (* 1969) se želita navezati na te misli in poezijo preseliti v urbani prostor literarnim eksperimentom naklonjenega mesta Gradec. Matthias Göritz je zasnoval tri avtomate, v katerih so običajno na voljo otroške igračke, osvežilni bomboni ali kondomi, ter jih preoblikoval v lirske prostorske in(ter)vencije, v katerih je sedaj na voljo poezija.
Prebivalci in obiskovalci Gradca so v naslednjih šestih mesecih lepo vabljeni, da preizkusijo tri različne avtomate in preberejo pesmi, ki se skrivajo v njih. Avtomat „Osvežilne pesmi“ v četrti Joanneumsviertel v sebi skriva doslej neobjavljene, nove pesmi graških pesnic in pesnikov, avtomat na grajskem griču preseneča s pesmimi slovenskih pesnic in pesnikov v obeh jezikih, posebej „čutne“ pesmi pa vsebuje zgodovinski avtomat za kondome poleg vhoda kulturne ustanove Forum Stadtpark.
V vsakem avtomatu je 14 različnih pesmi, ki jih mimoidoči lahko pridobijo tako, da v avtomat vržejo kovanec za 50 centov. V času celotnega projekta lahko bralke in bralci sodelujejo pri nominaciji prejemnika tako imenovane nagrade „50 centov“: s spletnim glasovanjem lahko izberejo svojo najljubšo pesem iz avtomata graških pesnic in pesnikov. Trije zmagovalci ali zmagovalke te nagrade, ki jo podeljuje občinstvo, bodo razglašeni ob zaključnem dogodku projekta v ustanovi Literaturhaus v Gradcu.
Prisrčno vas vabimo na tiskovno konferenco ob 11.00 uri dne 28. maja 2021 v kavarni Cafe Aiola na grajskem griču (Schlossberg). Zbrane bosta na kratko pozdravila Elisabeth Fiedler in Matthias Göritz in predstavila projekt.
Otvoritvene prireditve:
Ob 16.00 uri vas vabimo, da si skupaj ogledamo graške avtomate poezije, kakor da bi se podali na kratko trim-stezo. Pot po Gradcu se bo začela pri Joanneumu, kjer bo ob 16.00 uri potekala otvoritev avtomata „Osvežilnih pesmi”, za katerega je pesmi napisalo 14 graških avtoric in avtorjev. Ob otvoritvi bosta brala trenutna gostujoča pisateljica Jana Radičević in Matthias Göritz.
Ob 17.00 uri se bo dogajanje nadaljevalo na vrhu grajskega griča. Avtomat “Moj sosed na oblaku“ (verz iz pesmi Edvarda Kocbeka) vsebuje 14 izbranih pesmi, ki so bile v mnogih primerih prvič prevedene v nemščino. Avtorice in avtorji pesmi so slovenske pesnice in pesniki: Miljana Cunta, Milan Dekleva, Anja Golob, Fabjan Hafner, Edvard Kocbek, Srečko Kosovel, Maruša Krese, Ana Pepelnik, Peter Semolič, Lucija Stupica, Tomaž Šalamun, Tone Škrjanc, Aleš Šteger in Uroš Zupan.
Otvoritev tega avtomata predstavlja tudi prvi dogodek v nizu prireditev, ki se bodo pod istim naslovom zvrstile do nastopa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. Matthias Göritz je projekt pesniških avtomatov v Gradcu zasnoval, še preden je bil imenovan za kuratorja slovenskega gostovanja. Brali bosta slovenska pesnica Miljana Cunta ter prevajalka in tolmačka Zdenka Hafner Čelan.
Ob 18.00 uri bomo prispeli do „Čutnih pesmi“ pri znameniti kulturni ustanovi Forum Stadtpark. 12 avtoric in avtorjev z vsega sveta se je odzvalo vabilu in napisalo ljubezenske in erotične pesmi, ki bodo na voljo v zgodovinskem avtomatu za kondome. Med njimi bo tudi pesem slovenskega pesnika Aljaža Koprivnikarja. 14 pesmi v tem erotičnem avtomatu zaokrožujejo fragmenti pesnice Sapfo in pesem Alfreda Kolleritscha. Obiskovalce bo nagovorila Heidrun Primas. Pesmi bosta brala pesnica in nekdanja gostujoča pisateljica v mestu Gradec Volha Hapeyeva ter pesnik in glavni urednik revije manuskripte Andreas Unterweger.
Po kratkem branju in otvoritvi posameznih avtomatov bo priložnost za kratke intervjuje z vsemi udeleženci.
Informacije in kontakt:
Marienplatz 1/1, 8020 Graz T +43.316.8017-9265 kioer@museum-joanneum.atwww.kioer.at
Avtorja projekta: Inštitut za umetnost v javnem prostoru avstrijske dežele Štajerske in Matthias Göritz.
Podpora: Literaturhaus Graz, Forum Stadtpark, SKICA - Slovenski kulturno-informacijski center na Dunaju ter Javna agencija za knjigo RS.
Fotografije: Universalmuseum Joanneum/J. J. Kucek
]]>
Oglejte si celoten program in preverite urnik nastopov slovenskih literarnih ustvarjalcev.
]]>Rok prijave: 8. 6. 2021
Celotno besedilo natečaja najdete na tej povezavi.
]]>vsebinska kuratorja slovenskega nastopa na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023, dr. Amalija Maček in dr. Matthias Göritz, Vas vabita k sodelovanju pri snovanju programa. Projekt spremljata od samega začetka in ga želita nadaljevati v dosedanjem duhu povezovanja slovenskih založb in ohranjanja slovesa zanesljivih partnerjev založb in literarnih ustanov v nemškem govornem prostoru.
Sodelujete lahko založnice in založniki izvirnega slovenskega leposlovja, humanistike in otroških knjig, in sicer tako, da izpolnite priloženi obrazec, ki nam ga pošljete na naslov frankfurt2023@jakrs.si.
Več informacij najdete v pismu kuratorjev na tej povezavi.
]]>"Na Javni agenciji za knjigo se tudi letos pridružujemo Sejmu s kavča, ker menimo, da je nakup knjige primeren način, kako podpreti domače avtorje, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in založbe, ki jim gre zasluga, da dandanes sploh še lahko beremo knjige v slovenskem jeziku. Še lepše pa je knjigo podariti, zato pripravljamo posebno akcijo obdarovanja, ki bo stekla na letošnji svetovni dan knjige. Vabljeni na Sejem s kavča!" pravi Sebastjan Eržen, v. d. direktorja JAK.
Ni samoumevno, da imamo dobre knjige. Zato jih je pomembno ne le brati, temveč tudi kupovati. Enkrat letno lahko knjige kupujemo in jih drug drugemu podarjamo – tudi kot skupnost. V sodelovanju z več kot 50 založniki, Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami ter številnimi občinami in lokalnimi partnerji z vseslovensko pobudo vabimo k podarjanju knjig ob svetovnem dnevu knjige!
Preprosto spletno nakupovanje knjig na Sejmu s kavča
Ob svetovnem dnevu knjige bo med 22. in 25. aprilom vrata za štiri dni odprlSejem s kavča (sejemskavca.si), skupna spletna knjigarna, v kateri bo več kot 50 slovenskih založnikov po ugodnih sejemskih cenah ponudilo več kot 500 skrbno izbranih knjig. Preprost nakup bo omogočala začasna sejemska spletna trgovina s skupno košarico in enotnim odpošiljanjem.
Sodelujoči založniki: Avrora AS, Beletrina, Didakta, Celjska Mohorjeva družba, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za teoretsko psihoanalizo, DZS, Emanat, Festival Borštnikovo srečanje (SNG Maribor), Forum slovanskih kultur, Hart založba, Inštitut Časopis za kritiko znanosti, Iskanja, ISPO, KUD AAC Zrakogled, KUD, Sodobnost International, Libris, LUD Literatura (& LUD Šerpa), Maska, Mestno gledališče ljubljansko / Knjižnica MGL, Miš založba, Mladika scarl Trst, Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije, Sidarta, Slovenska matica, Slovenski gledališki inštitut, Stripburger/Forum Ljubljana, Studia humanitatis, ŠKUC, UMco založba, Vida, VigeVageKnjige, Založba /*cf., Založba Chiara, Založba Družina, Založba Fakultete za upravo, Založba Goga, Založba Krtina, Založba Litera, Založba Malinc, Založba MUCK BLAŽINA, Založba Ocean, Založba Pivec , Založba Sanje, Založba Sophia, Založba UL Pedagoške fakultete, Založba V.B.Z., Založba Zala, Založba ZRC, Založništvo tržaškega tiska, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Sejem prek spleta v vse slovenske vasi
Razmere trenutno še ne dovoljujejo sejmov v živo; začasni spletni sejem pa zato omogoča nakup raznolikega izbora knjig v vseh slovenskih mestih in vaseh – tudi tistih brez knjigarn.
Če bo le mogoče, bo sejem knjig v Ljubljani zaživel tudi v živo, o čemer bomo obveščali naknadno.
Javna agencija za knjigo RS bo vsem štirim predsednikom ter vladnim ministrom ob svetovnem dnevu knjige in vseslovenski pobudi podarila knjige domačih avtoric in avtorjev.
Z obveščanjem javnosti se pobudi pridružujejo slovenske splošne knjižnice, z nagovori županov in županij ter povabilom k podarjanju knjig pa tudi številne slovenske občine.
Sejemsko vzdušje
Sejemski stik: Sejemske telefonske številke sodelujočih založnikov bodo vsak dan med 12.00 in 17.00 na voljo za svetovanja pri nakupu knjig, vprašanja, morebitne predloge in klepet v živo. Klepet bo mogoč tudi v spletni trgovini.
Podpisovanje in zavijanje knjig: Posebno pozornost bomo posvetili tudi zavijanju knjig in zapisovanju posvetil.
Osebni prevzemi: Sejem bo v Ljubljani vse sejemske dni vabil tudi k osebnemu prevzemu knjig. Urnik za osebne prevzeme na Vodnikovi domačiji Šiška:
ČET–NED (12.00–17.00)
Dostava s kolesi + Wolt: V nedeljo bomo knjige po Ljubljani dostavljali tudi s kolesi. Manjši izbor 30 sejemskih knjig bo v sejemskih dneh na voljo tudi prek Wolta.
Začetki Sejma s kavča
Sejem s kavča kot vseslovenski poziv k podarjanju knjig ob svetovnem dnevu knjige poteka na pobudo in v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi založniki, Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami ter partnerskimi organizacijami in občinami po Sloveniji.
Zgodba Sejma s kavča ima svoj začetek v lanskem letu, ko je pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature ob svetovnem dnevu knjige na pobudo in v sodelovanju z 62 založniki ter JAK praktično čez noč v podporo knjižnim ustvarjalcem organizirala prvi slovenski knjižni sejem na spletu. Obisk in podpora ustvarjalcem knjig sta bila izjemna; tudi zaradi velike medijske podpore. Ob koncu karantene smo v pisarni mesta literature uspešno zgodbo nadaljevali z organizacijo treh Sejmov na zraku, ki so potekali v živo.
Leto dni pozneje se še bolj povezani in z zavedanjem, kako pomembni so skupni nastopi, vračamo in z vseslovensko pobudo vabimo k podarjanju knjig ob svetovnem dnevu knjige!
10 razlogov za obisk Sejma s kavča
Vsak dan je dan za knjigo.
Podarimo si jih ob svetovnem dnevu knjige!
#sejemskavca
#podariknjigo
*
Organizacija: pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
Partnerja: Javna agencija za knjigo RS in Društvo slovenskih pisateljev
Medijski partner: Mladina
Ilustracija in oblikovanje: Nenad Cizl (Trampolin)
Izjave nekaterih sodelujočih založnic in založnikov
Če me vprašate, kaj po letu pandemije pri založbi najbolj pogrešamo: sejme. Živ stik z bralkami in bralci, zavzeto študiranje ARSO napovedi, a bo deževalo, če bo, kdaj bo in koliko, predvsem pa druženje s publiko in kolegicami, kolegi na luftu ob štantu s knjigami. Za založbo je to eden od temeljnih smislov obstoja. Časi za založništvo so zmerno do kar pretežno zagamani, zato tudi, če sejma aprila v živo še ne bo: vsaka prodana knjiga šteje. Brat in mislit pa je ta čas verjetno še bolj nujno kot sicer.
- Anja Zag Golob, VigeVageKnjige
Svetovni dan knjige, umeščen pred prvomajske praznike, je pri nas v zadnjih letih postal pravi praznik knjige, obenem pa je tudi prijazen opomnik za kupce knjig v stilu: Ali sem si letos že kupil kako knjigo? Sem že pregledal, kaj vse je knjižnega izšlo v zadnjem času? Zato svetovni dan knjige z vsemi spremljajočimi knjižnimi dogodki pomeni knjižni prelom z zimo in zgodnjo pomladjo, saj spodbuja bralce in kupce knjig, da razmislijo, katerim knjižnim novitetam se bodo prepustili v predpoletnem času. Če svetovnega dneva knjige ne bi bilo, bi si ga bilo treba izmisliti.
- Samo Rugelj, založba UMco
Čeprav se je naš način življenja precej spremenil – v preteklem letu smo se odpovedali literarnim druženjem in tiskovnim konferencam, gostovanjem avtorjev, obiskom po šolah, sejmoma v Bologni in Frankfurtu … –, so naše knjige izhajale, kot je bilo načrtovano. Koronavirus je nekaj stvari res postavil na glavo in v nov kontekst je postavil tudi knjigo. Po odzivu, ki smo ga bili deležni na naši založbi v zadnjem letu, se ta nikakor ni znašla na dnu lestvice. Še več, upamo si trditi, da je knjiga pridobila pomen in da ozaveščeni starši (in teh je vse več) to ljubezen vztrajno prenašajo. Kajti branje zmanjšuje stres, pa tudi našo zasičenost z zasloni. Dokler bomo skupaj razvijali in podpirali kulturo, ne le knjige, tudi drugo umetnost, bo ta lahko preživela in našla nove poti, trenutno virtualne. Zato vabljeni na Sejem s kavča, izbira bo pestra!
- Jana Bauer, KUD Sodobnost International
Zdi se, da za svetovni dan knjige ni primernejše oznake, kot je cf. - okrajšava za »confer«, primerjaj. Skorajda ni besedila, ki je ne bi vsebovalo. Cf. je tihi šepetalec, ki se v knjigah pojavi na dnu strani, pod črto, v vrinjenem prostoru, vselej na voljo vsakomur, ki želi prisluhniti. Pri Založbi /*cf. si prizadevamo, da bi bralke in bralce vodili od enega besedila k drugemu, od ene knjige k drugi, iz ene besedilne pokrajine v nova knjižna obzorja. Naše bralne niti se tkejo med spomini na pretekla branja; iz pozabe priklicujejo drug(ačn)e stavke in besede. Vabimo vas h knjigam z oznako cf. na dnu strani. Popeljale vas bo k novim knjigam, k neznanim besedam in odprle doslej neznane strani.
- Amelia Kraigher, Založba /*cf.
Izjave avtoric in avtorjev
Komur podariš knjigo, mu za najmanj denarja podariš največ: vse svetove, dežele in ljudi, ki so stisnjeni med platnice.
- Agata Tomažič
Če še zlasti v zadnjih časih drži, kar je Sartre zapisal, namreč, da so "pekel ljudje okoli nas" - potem so knjige prav gotovo naša nebesa, knjižni sejem pa nič manj kot paradiž.
- Mirt Komel
Knjiga ni zgolj stvar, ki bi plemenitila življenje. To ni dodatek, razvedrilo in tudi luksuz ne. Knjige so eden od pogojev, da lahko življenje začutimo globlje. Vedno ko podarim knjigo, sem vznemirjen, kakor da bi podarjal delček svojega življenja drugemu.
- Kozma Ahačič
Kako prepoznati idealnega moškega. Test št. 7, branje: Opazujte moškega, ko bere knjigo. 1. Nežno boža hrbet knjige
2. Odpira knjigo počasi, s prsti gre čez vrstice
3. Pogosto postavi prste na svoje ustnice
4. Občasno položi knjigo na prsi, vzdihuje in gleda v nebo
5. Zaspi s knjigo v naročju
Če izpolnjuje vse navedene gibe, je idealen moški.
- Svetlana Slapšak
Branje knjige vzame čas; zapolni ga in izpopolni ter ga nazadnje vrne. Bralec nikoli ne išče izgubljenega časa, ker mu ga branje nenehno zapolnjuje, izpopolnjuje ter vrača. Vsaka podarjena knjiga je zato vabilo v skrivnost izpopolnjevanja časa, kolikor nam ga je življenje pač odmerilo. Precej imenitneje od šopka ali buteljke, bi rekel.
- Janko Petrovec
Rousseau je svobodo razumel kot izraz občutkov in čustev, s katerimi posameznik izraža svoj notranji jaz. Fukuyama opozarja, da večina ljudi ne premore neskončnih globin povsem lastne individualnosti. Odločitev, da bomo praznino zapolnili, je svobodna. Odločitev, da to storimo s pomočjo knjige, pa modra. Če …
- Andrej Stopar
Izjave organizatorjev
Naravnost fantastično bo, ko bo svetovni dan knjige spet postal praznik množičnega kupovanja in podarjanja knjig. Ko smo pred leti na ta dan obiskali Barcelono in tam (čisto zares z na stežaj odprtimi usti) opazovali gruče prijateljev, sodelavcev, družin, ki na praznik Sant Jordi množično drejo na ulice, da bi se tam družili ob podarjanju knjig, in ko smo opazovali mesto, spremenjeno v mega ulično knjigarno ter ob tem slišali, kako pomemben je ta praznik za tamkajšnji knjižni trg, se je moj pogled spremenil.
In zdaj smo pred vrati vseslovenske pobude podarjanja knjig, z ogromno dobre volje in podpore z vseh strani - od navdušenih založnikov do županov, ki že pišejo svoje nagovore in se pridružujejo akciji, in oblikuje se povezana skupnost, ki verjame v pomembnost sodelovanja in skupnega nastopanja in že to je ogromno! Če zaploskate in pridete še vi ter sebi ali drugim kupite in podarite knjigo, se bo vse skupaj spremenilo v veliko fantastično zabavo, praznik, s katerim se bomo poklonili vsem izjemnim ustvarjalcem knjig, in jih, kar je v tem času še posebej pomembno, po svojih močeh tudi podprli.
Letos vabimo na splet, enkrat, nekoč, pa se bo vseslovensko praznovanje spet preselilo na ulice in trge.
- Tina Popovič, vodja pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature
Branje je dvojni užitek. Najprej je čas zase – priložnost za potovanje po novih svetovih in mirno refleksijo, ki spodbuja rast. Toda branje je tudi druženje – izhodišče za dialog in primerjanje vtisov o bralnih dogodivščinah. Če kupimo knjigo in jo komu podarimo, ga s tem povabimo v intimni prostor skupnega doživljanja nečesa novega in dragocenega. Svetovni dan knjige nas spominja, da nas knjige trajno povezujejo. Komu boste letos podarili knjigo?
- Andrej Hočevar, urednik in sodelavec pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature
]]>
Spoštovani predstavniki medijev,
z zadovoljstvom vam sporočamo, da Javna agencija za knjigo RS (JAK) letos razpolaga s kar 1.320.000 evri proračunskih sredstev več kot lani, kar je med drugim omogočilo rekordni dvig honorarjev za slovenske avtorje. JAK se je namreč ob soglasni podpori sveta agencije odločil, da prednostno podpre izvirno ustvarjalnost v slovenskem jeziku, zato so se letos avtorski honorarji za domače ustvarjalce, ki jih sofinancira JAK, dvignili za kar 37 odstotkov, za 6 odstotkov pa so se dvignili tudi honorarji za prevajalce. Tej usmeritvi sledi tudi ponovna uvedba štipendij za uveljavljene pisatelje in prevajalce. Po novem bo tako na voljo kar 10 štipendij po 10.000 evrov. Poleg tega je Ministrstvo za kulturo letos za kar 500.000 evrov povečalo sredstva za odkup gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah, kar pomeni, da se bodo sočasno povečala tudi sredstva za poplačilo avtorjev iz knjižničnega nadomestila. Poleg avtorjev in prevajalcev bodo letos dodatne podpore deležni tudi drugi soustvarjalci slovenske knjige od lektorjev do urednikov, posebna pozornost pa bo namenjena digitalizaciji področja.
Pozitivni premiki se dogajajo tudi znotraj projekta Frankfurt 2023. V soglasju z dosedanjimi domačimi in tujimi partnerji projekta Frankfurt 2023 (založniki, agenti, poznavalci) ter strokovnimi službami JAK sta bila s strani v. d. direktorja JAK imenovana dva kuratorja, kompetentna poznavalca kompleksnega področja, ki bosta vsebinski gonilni sili projekta. To sta doc. dr. Amalija Maček in dr. Matthias Göritz. Kuratorja bosta s svojim znanjem in dragocenimi izkušnjami bistveno nadgradila projekt ter omogočila njegovo učinkovito izvajanje in dolgoročne učinke.
Amalija Maček je visokošolska učiteljica na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, akreditirana konferenčna tolmačka za institucije Evropske unije in priznana književna prevajalka. Sodelovala je pri več mednarodnih znanstvenih projektih ter pri predstavitvah Slovenije na knjižnih sejmih v Leipzigu in Frankfurtu. Je poznavalka nemškega literarnega prostora.
Matthias Göritz je nemški pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec, ki prevaja tudi iz slovenščine. Za svoj prozni prvenec (Der kurze Traum des Jakob Voss, 2005) je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis. Po študiju filozofije in književnosti je dolgo živel v Moskvi, Parizu, Chicagu in v New Yorku. Je gostujoči profesor na številnih tujih univerzah in prejemnik mnogih mednarodnih literarnih štipendij. Trenutno je profesor na Univerzi Washington v St. Louisu v ZDA, kjer je zasnoval nov študijski program kreativnega pisanja.
]]>5. odstavek 10. člena pravilnika določa, da delovne komisije imenuje v. d. direktorja Javne agencije za knjigo RS za vsak posamezni javni razpis s področij iz prvega odstavka tega poziva izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo stanovska društva s posameznega področja. Posamezno delovno komisijo sestavlja tri do pet članov.
Na podlagi citiranih določb pravilnika pozivamo stanovska društva, da nam najkasneje do 19. 3. 2021 na e-naslov: gp.jakrs@jakrs.si posredujejo predlog kadrovske sestave delovnih komisij na svojem področju, ki naj šteje najmanj tri in ne več kot pet kandidatov, izmed katerih bo v. d. direktorja JAK imenoval predvidoma tričlansko delovno komisijo.
Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 19. 3. 2021 na zgornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika.
]]>Naziv razpisa | Datum objave | Datum zaključka | Pristojni uslužbenec/-ka |
JR1-ISS-2021 /izvirna slovenska slikanica in strip) | 19.02.2021 | 22.03.2021 | Vlasta Vičič |
JR2-IK-30 LET-2021, izdaja knjig ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije | 26.02.2021 | 29.03.2021 | Vlasta Vičič |
JP1-MOBILNOST-2021 | 5.03.2021 | 31.08.2021 | Anja Kovač |
JR3-TRUBAR-TISK-2021 | 5.03.2021 | 23.04.2021 | Katja Stergar |
JR4-PREVAJALSKI SEMINAR-2021 | 5.03.2021 | 9.04.2021 | Anja Kovač |
JR5-PREVODI V TUJE JEZIKE-2021 | 5.03.2021 | 9.04.2021 | Katja Stergar |
JR6-PREVODI V NEMŠČINO-2021 | 5.03.2021 | 9.04.2021 | Anja Kovač |
JR7-RASTEM S KNJIGO-2021 | 12.03.2021 | 12.04.2021 | Tjaša Urankar |
JR8-ŠTIPENDIJE VRHUNSKI AVTORJI-2021 | 19.03.2021 | 19.04.2021 | Vlasta Vičič |
JR9-E-ZALOŽNIŠTVO-2021 (sklopi: e-knjige in zvočne knjige, spletni mediji, spletne knjigarne) | 26.03.2021 | 26.04.2021 | Vlasta Vičič |
JR10-ŠTIPENDIJE-KN-2021 (sklopi: leposlovje, prevajanje, ilustracija in fotografija, glasba, AV področje | 9.04.2021 | 10.05.2021 | Vlasta Vičič, Tjaša Urankar, Miha Marinč |
JR11-LITERARNI KRITIKI-2021 | 16.04.2021 | 17.05.2021 | Vlasta Vičič |
JR12-PROMOCIJA-2021 | 7.05.2021 | 7.06.2021 | Katja Stergar |
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje priprave in izdaje izvirnih knjižnih del v slovenskem jeziku, ki obravnavajo teme in vsebine v povezavi s 30. obletnico samostojnosti Slovenije. Sofinancirana bodo leposlovna dela vseh zvrsti in žanrov za odrasle, mladino in otroke ter humanistična in esejistična dela.
JAK bo predvidoma skupno sofinancirala šest (6) knjižnih izdaj.
Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ eno (1) knjižno delo.
Na razpis se lahko prijavijo tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru dvoletnega projektnega razpisa 2020-2021 in štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne s knjižnimi deli, ki so že ali bodo sofinancirani v letu 2021 iz naslova omenjenih razpisov.
Razpis bo odprt do ponedeljka, 29. 3. 2021.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.
]]>Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in stripov slovenskih avtorjev za otroke in mladino.
JAK bo predvidoma sofinancirala skupno pet (5) slikanic/stripov.
Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ dva (2) knjižna projekta.
Na razpis se lahko prijavijo tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru dvoletnega projektnega razpisa 2020-2021 in štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne slikanicami/stripi, ki so že ali bodo sofinancirani v letu 2021 iz naslova omenjenih razpisov.
Razpis bo odprt do ponedeljka, 22. 3. 2021.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.
]]>Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo, našim uporabnikom pa želimo vesel Prešernov dan!
Več o Prešernovih nagradah 2021.
]]>
JAK poziva vse avtorje, ki bodo uveljavljali pravico do knjižničnega nadomestila v obliki denarnih prispevkov za izposojo del živečih avtorjev, da od 5. februarja 2021 na spletni strani www.jakrs.si izpolnijo vlogo v elektronski obliki. Izpolnjeno vlogo morajo nato natisniti in podpisano poslati najkasneje do 10. marca 2021 s priporočeno pošto na naslov: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova ulica 2b, 1000 Ljubljana.
Vlogo lahko oddajo tudi v elektronski obliki najkasneje do 10. marca 2021 na naslov gp.jakrs@jakrs.si. Elektronski podpis ni pogoj za oddajo vloge v elektronski obliki. Zadeva elektronskega sporočila naj vsebuje ime in priimek avtorja ter navedbo »za knjižnično nadomestilo 2020«.
Več informacij na: https://www.jakrs.si/knjiznicno-nadomestilo/poziv-avtorjem
Vloga je dostopna na: https://www.knjiznicno-nadomestilo.jakrs.si/
]]>Rok prijave: 8. 3. 2021
Celotno besedilo natečaja najdete na tej povezavi.
]]>
V njej vas med drugim sprašujemo po vaših izkušnjah z našimi mednarodnimi aktivnostmi ter predlogih, željah in komentarjih v zvezi s častnima gostovanjema v Frankfurtu in Bologni.
Za vaš čas se vam vnaprej zahvaljujemo!
Foto: Getty Images/iStockphoto
]]>
Organizatorji ob tem še dodajajo, da so sodelujočim na voljo številne finančne podpore ter prevajalske rezidence pod okriljem organizacije The Canada Council for the Arts:
https://canadacouncil.ca/funding/grants/arts-abroad/translation
https://canadacouncil.ca/funding/grants/arts-abroad/residencies
Vsi zainteresirani pišite na anja.kovac@jakrs.si. Več informacij in vsa nadaljnja navodila boste nato prejeli neposredno od organizatorjev.
]]>Več informacij sledi.
]]>
]]>
Želimo vam prijetne in varne praznične dni.
dne 2. 12. 2020 je kot vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za knjigo RS nastopil Sebastjan Eržen, prej predsednik Sveta JAK RS.
Kljub menjavi vodstva delo na Agenciji poteka nemoteno. Te dni se izplačujejo zadnji obroki za sofinancirane projekte in programe ter druge oblike podpore v letu 2020, ki so bili določeni s pogodbami. Enoletni projektni razpisi za leto 2021 bodo objavljeni v sredini januarja 2021, najave točnega datuma posameznega razpisa pa bodo predhodno objavljene na spletni strani www.jakrs.si (zavihek Novice), prav tako bomo o tem obveščali v naših novičnikih.
Svet JAK RS bo zasedal v petek, 11. 12. 2020 ob 11. uri, osrednja točka seje je seznanitev s Finančnim načrtom in programom dela Agencije za leto 2021, ki ga bo Svet potrjeval po izdani odločbi, ki jo bo Ministrstvo za kulturo RS podalo predvidoma v januarju 2021.
Ministrstvo za kulturo RS je v okviru potrjenega proračuna za leto 2021 za JAK RS po dolgem času zagotovilo povišanje sredstev, in sicer v višini 1.000.000 EUR.
Javna agencija za knjigo RS
]]>Seminarja se bo letos udeležilo 21 prevajalk in prevajalcev iz 17 držav, kar je največje število udeležencev doslej, in sicer: Damian Ahlin (Argentina), Ivanka Apostolova Baskar (Severna Makedonija), Viktorija Blažeska (Severna Makedonija/Nemčija), Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Olena Dzjuba-Pogrebnjak (Ukrajina), María Florencia Ferre (Argentina), Florence Gacoin-Marks (Francija/Slovenija), Māra Gredzena (Latvija), Olivia Hellewell (Velika Britanija), David Heredero Zorzo (Španija/Slovenija), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva/Avstrija), Ksenija Komarova (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Jarina Liubuska (Ukrajina), Lydia Nagel (Nemčija), Patrizia Raveggi (Italija/Slovenija), Kristina Helena Reardon (ZDA), Jens Sakelšek (Avstrija), Lucia Gaja Scuteri (Italija/Irska) in Alena Šamonilová (Češka).
Cilj seminarja je povečanje števila knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.
Na prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Barbare Pregelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Ki jo je megla prineslaFerija Lainščka in Ivana pred morjem Veronike Simoniti ter iz knjige za otroke Kdo je danes glavni Nataše Konc Lorenzutti, ki jo je ilustrirala Tanja Komadina. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda.
Ob delavnicah bodo seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov o sodobni slovenski književnosti za odrasle in mladino, založništvu in promociji slovenske literature. Letos bodo kot predavatelji sodelovali dr. Andrej Blatnik, pisatelj, esejist in predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, s predavanjem »Spremembe slovenske knjižne pokrajine«, dr. Alojzija Zupan Sosič, slovenistka in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, s predavanjem »Sodobni slovenski roman«, in dr. Dragica Haramija, predavateljica na Univerzi v Mariboru in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti, s predavanjem »Sodobna slovenska mladinska književnost«. Renata Zamida, strokovnjakinja na področju promocije slovenske književnosti v tujini, pa bo izvedla delavnico priprave prevodnega predloga (t. i. Book Proposal) in sodelujočim predstavila mehanizme in možnosti (so)financiranja leposlovja, prevodov in prevajalcev slovenske književnosti. Udeleženci pa si bodo lahko ogledali tudi nekatere slovenske filme.
Posneli so tudi tri literarne dogodke z izbranimi avtorji, ki bodo dosegljivi na spletnih kanalih Društva slovenskih književnih prevajalcev, poFacebooku in Youtubu. V sredo, 9. decembra 2020,ob 20. uri vabimo na ogled pogovora literarnega kritika, prevajalca in publicista Igorja Divjaka s pisateljem in aktualnim Prešernovim nagrajencem Ferijem Lainščkom. V četrtek, 10. decembra 2020, ob 20. uri bomo predvajali posnetek pogovora urednice, literarne kritičarke in avtorice Gaje Kos s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti. V petek, 11. decembra 2020, ob 20. uri pa si oglejte še pogovor urednika, avtorja in literarnega kritika Aljoše Harlamova s pisateljico Veroniko Simoniti.
Dogodek je del projekta Mednarodni prevajalski seminarji za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
]]>Na naslovu www.knjiznisejem.si bo izhodišče, srečevališče in presečišče spletnih dogodkov ter virtualni prostor za nakupovanje knjig večine slovenskih založb. Vhod v e-cono bo s spletne strani sejma http://www.knjiznisejem.si/, zavihek e-sejem bo odprl dve možnosti: pregledovanje virtualnega kataloga sodelujočih skoraj sto založb in njihovih programov, z možnostjo nakupa knjig, ter obisk različnih spremljevalnih dogodkov, pogovorov, nastopov, panelov, podelitev nagrad, prenosov v živo … na spletni strani in posebnem YouTube kanalu, vse dni sejma.
Narazen, a vendarle skupaj je osnovno vodilo letošnjega tako drugačnega, posebnega sejma. Še nikoli v 48-letni sejemski zgodovini ni bilo tako. Kako uspešen bo, bodo odločili obiskovalci spletnega sejma sami. Tudi letos velja slogan: Vstopnine ni, kupite knjigo več!
Javna agencija za knjigo kot letošnja partnerica prvega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je omogočila brezplačno sodelovanje z osnovnim paketom za vse razstavljavce-založnike.
]]>Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic slovenskih avtorjev in ilustratorjev.
JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic.
Na razpis se bodo lahko prijavili tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru dvoletnega projektnega razpisa 2020-2021 in v okviru štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne z deli/slikanicami, ki so že ali bodo sofinancirana v letu 2021 iz naslova omenjenih dvoletnega in štiriletnega razpisa.
Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej predvidoma do sredine januarja 2021.
]]>
Javna agencija za knjigo ob tem sporoča, da bo svoj Portal ZECK nemoteno vzdrževala tudi naprej in poziva založnike k njegovi nadaljnji uporabi, kljub temu da stolpič "konec veljavnosti enotne cene knjige" ne bo več aktualen (in zato viden v sivinah).
Portal ZECK je namreč neposredno povezan z bazo COBISS; slednja s portala črpa številne za uporabnike koristne podatke, predvsem metapodatke, kot so naslovnica, podrobnejše informacije o knjigi itd. Z vpisovanjem teh podatkov (predvsem tistih, ki so bili tudi doslej opredeljeni kot neobvezni, a koristni) boste bralcem in kupcem vaših knjig omogočili dostop do informacij o vaših izdajah, predvsem pa zagotovili boljšo spletno vidnost knjižnih izdaj.
Vsi založniki, ki so pogodbeniki JAK (torej so njihove knjižne izdaje subvencionirane), so obvezani podatke o izidih knjig vpisovati še naprej, to bo torej tudi v obdobju zamrznitve ZECK (24.10.2020 - 30.4.2022) opredeljeno kot njihova pogodbena obveza.
Priporočilo JAK, da se tudi v času zamrznitve ZECK Portal ZECK nemoteno in ažurno uporablja, pa velja prav vsem založnikom oziroma za vse izdane knjižne naslove, skladno z zgoraj podano razlago.
Narodna in univerzitetna knjižnica ob zamrznitvi Zakona o enotni ceni knjige obvešča vse založnike, da še naprej veljajo vse določbe Zakona o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, Uradni list RS, št. 69/06 in 86/09):
8. člen ZOIPub, ki določa kolofon vključno z navedbo maloprodajne cene v/na publikaciji in priprava zapisa CIP v skladu s pravili NUK ter navedbo mednarodnih identifikatorjev ISBN, ISMN in ISSN v skladu z mednarodnimi pravili: https://www.nuk.uni-lj.si/informacije/cip
Oddaja obveznega izvoda (4 oziroma 16 obveznih izvodov na fizičnih nosilcih) v 15 dneh: https://www.nuk.uni-lj.si/informacije/obvezni-izvod-fizicni-nosilci-zapisa
Oddaja obveznega izvoda spletnih publikacij v 15 dneh: https://www.nuk.uni-lj.si/informacije/obvezni-izvod-elektronski-spletni-nosilci-zapisa
]]>JAK je neposredno z organizatorjem (GZS) sklenila dogovor, ki vsem prijavljenim razstavljavcem omogoča brezplačno sodelovanje v okviru osnovnega paketa. V kolikor bodo razstavljavci izbrali srednji ali veliki paket, jim bo organizator zaračunal le razliko do celotne cene paketa.
Prijava/registracija je možna TUKAJ, več o pogojih sodelovanja pa si lahko preberete na spletni strani sejma.
]]>
ob ponovnem porastu okužb je potrebno dosledno upoštevati vsa priporočila pristojnih institucij, zlasti NIJZ in strokovne skupine Ministrstva za zdravje. Dosledno je potrebno upoštevati medsebojno razdaljo, higieno rok in kašlja. V zaprtih javnih prostorih je obvezno razkuževanje rok (nošenje maske oziroma rute ali šala glede na sprotna navodila NIJZ).
Vsi zaposleni in deležniki so dolžni dosledno upoštevati vse uveljavljene preventivne ukrepe.
Z upoštevanjem ukrepov želimo:
- prispevati k zmanjšanju vpliva nalezljive bolezni na celotno življenje in delovanje v delovnem okolju ter širše;
- zagotoviti učinkovito ukrepanje posameznika in zaposlenih v primeru pojava koronavirusa z možnostjo širjenja med zaposlenimi ter
- zmanjšati vpliv nalezljive bolezni na obolevnost.
OBISKI V PROSTORIH JAK
Stranke sprejemamo le ob predhodni napovedi, v času uradnih ur, pri čemer se strogo upošteva naslednje ukrepe:
- sestanki bodo do nadaljnjega potekali izključno v sejni sobi v pritličju JAK, pri čemer se zagotovi in upošteva varnostna razdala med obema - 1,5 – 2 metra;
- sestanka se lahko udeleži največ 5 oseb, od tega največ 1 oseba iz posamezne institucije;
- vsi obiskovalci in vsi, ki delo opravljajo v prostorih JAK morajo dosledno upoštevati vsa varnostna pravila (varnostna razdalja, umivanje ter razkuževanja rok, higieno kašlja) in dosledno uporabljati zahtevano zaščitno opremo – obrazno zaščitno masko, kadar se sodeluje s stranko/ami;
- obiskovalci so dolžni nositi masko;
- ob prihodu na JAK si je vsak od zaposlenih in obiskovalcev ob vhodu dolžan razkužiti roke;
- kdor kaže znake bolezni, naj obvezno ostane doma in se izogiba stiku z ljudmi!
Za vas smo v času uradnih ur dosegljivi po elektronski pošti, telefonu in drugih komunikacijskih kanalih. Nekateri zaposleni na JAK bodo od 20. 10. 2020 do preklica svoje delo delno opravljali od doma. Glavna pisarna deluje nemoteno.
Za sodelovanje in razumevanje se vam zahvaljujemo!
Ostanimo zdravi in pazimo drug na drugega.
]]>
Poziv bo predvidoma odprt do ponedeljka, 30. novembra 2020.
]]>Na virtualni stojnici bo mogoče obiskati razstavni prostor po vzoru fizične slovenske stojnice, ki jo je za JAK leta 2017 zasnovala arhitektka in pesnica Lucija Stupica. V razstavnem prostoru si bodo obiskovalci lahko ogledali najnovejšo knjižno produkcijo (100 knjižnih naslovov z informacijami v angleškem jeziku), videa, ki sta nastala v produkciji JAK: Umetnost v času krize (2020) ter Pet slovenskih avtoric (2019), in pobrskali po katalogih slovenskih založb, informacije pa bodo obiskovalcem posredovali virtualni informatorji z JAK ter s Slovenske turistične organizacije. V virtualnih prostorih za sestanke bodo svoje poslovne partnerje (v obliki avatarjev) srečevale založbe Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Založba Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš in Založništvo tržaškega tiska, prostor pa bomo namenili tudi mreži Traduki, ki podpira prevajanje med jeziki Jugovzhodne Evrope in nemščino in s katero se bomo prihodnje leto skupaj predstavili na Leipziškem knjižnem sejmu pod sloganom »Common Ground«.
Na stojnici bomo organizirali virtualne dogodke:
Za serijo Market Insights smo pripravili enourni video prispevek o slovenskem knjižnem trgu, ki bo od četrtka, 8. 10., dalje dostopen na tej povezavi (video je v angleškem jeziku).
Za spletni festival Bookfest digital smo pripravili dva video prispevka, ki bosta na sporedu v soboto, 17. 10. ob 15:40 in 15:50 natej povezavi:
Art in Crisis / Umetnost v krizi (11 min): kratki film v produkciji JAK z Alenko Zupančič, Aljozom Ihanom, Mojco Kumerdej, Mojco Širok in Jasminom B. Frelihom (film je v slovenščini z angleškimi podnapisi)
Ana Roš: The Chef and the Cook (7 min): kratki video o chefinji Ani Roš ob izidu njene prve monografije Sun and Rain pri založbi Phaidon (v sodelovanju z Adventure Slovenia in Matador Originals, video je v angleškem jeziku)
Vsemu navkljub pa nas čaka tudi en dogodek v živo, ki ga pripravljamo v sodelovanju z založbo AvivA ob izidu tretje knjige Alme M. Karlin pri tej založbi, Urok južnega morja (Im Banne der Südsee). Pogovor med založnico Britto Jürgs in avtorico spremne besede h knjigi, Amalijo Maček, bo potekal hibridno (obe bosta sodelovali preko spleta, medtem ko bo publika fizično prisotna), v petek, 16. 10. od 19.30 dalje v hotelu in kongresnem centru Roomers v Frankfurtu.
Vabljeni, da izkoristite priložnost in nas obiščete na slovenski stojnici, tudi če običajno na Frankfurtski knjižni sejem ne potujete!
Več informacij:
E: anja.kovac@jakrs.si
T: 01 230 05 75
Partnerji projekta: Frankfurtski knjižni sejem, Veleposlaništvo RS Berlin, Slovenska turistična organizacija in založba AvivA
*Obiskovalci za dostop potrebujejo dostop do interneta. Virtualna stojnica najbolje deluje na brskalnikih Chrome in Firefox na osebnem ali prenosnem računalniku.
]]>Projektni razpis bo odprt najmanj 30 dni, predvidoma do sredine januarja 2021, sestavljen bo iz dveh razpisnih sklopov.
Področje A – sofinanciranje priprave in izdaje izvirnih knjižnih del v slovenskem jeziku
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje priprave in izdaje izvirnih knjižnih del v slovenskem jeziku, ki obravnavajo teme in vsebine v povezavi s 30. letnico neodvisnosti Republike Slovenije. Sofinancirana bodo dela različnih zvrsti in žanrov za otroke, mladino in odrasle.
Upravičeni stroški so stroški avtorskega dela, tiska, uredniškega dela (sofinanciranje glede na obseg in zahtevnost knjižnega dela).
Predvidoma bo JAK na javnem razpisu sofinancirala štiri knjižne izdaje.
Upravičeni prijavitelji: pravne osebe, ki so najmanj tri (3) leta registrirane za izdajateljsko dejavnost.
Področje B - odkup avtorskih pravic za filmsko adaptacijo
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje odkupa avtorskih pravic za filmsko adaptacijo oziroma ekranizacijo literarnih del slovenskih avtorjev, ki obravnavajo teme in vsebine v povezavi s 30. obletnico neodvisnosti Republike Slovenije.
Upravičeni strošek je strošek odkupa avtorskih pravic (sofinanciranje v pavšalnem znesku 5.000 EUR).
Predvidoma bo JAK na javnem razpisu sofinancirala tri prijavitelje na področju odkupa avtorskih pravic za filmsko adaptacijo oziroma ekranizacijo.
Upravičeni prijavitelji: producenti, registrirani za dejavnosti produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj (J59. 110).
Obvezna priloga: opcijska pogodba, podpisana s strani nosilca avtorskih pravic za literarno delo, ki je predmet odkupa.
]]>Termini dogodkov #športajmo in berimo:
17. september 2020, ob 12:40 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper na lokaciji Univerze na Primorskem, Fakulteta za Humanistične Študije Koper. Gostje: Rajmond Debevc, Matej Znideršič in Špela Ponomarenko Janić.
24. september 2020, ob 10:00 (za dogovorjene skupine): Mariborska knjižnica na lokaciji Lutkovnega gledališča Maribor. Gostje: Filip Flisar, Tina Šutej in Aleš Zemljič.
30. september 2020, ob 11:00 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Kranj - na lokaciji Mestne knjižnice Kranj. Gostje: Sara Isaković, Robert Kranjec, Tjaša Ristić.
Vodilo programa je povezati mlade in vrhunske športnike ob pogovoru o branju in knjigi. Mladim športnikom želimo s tem programom predstaviti, kako lahko s pomočjo znanja iz knjig in branja kot tehniko treniranja možganov napredujejo tudi kot športniki. S tem programom želimo vplivati na njihov odnos do branja ter širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v njihovem osebnem in športnem življenju.
Izbor dobrih, zelo dobrih in odličnih otroških in mladinskih knjig ter izbor strokovne literature na temo športa in gibanja ...
Evropski teden športa - 23. - 30. 9. 2020
Nacionalni mesec skupnega branja - 8. 9. - 11. 10. 2020
Dan slovenskega športa - 23. 9. 2020
]]>
Strokovno usposabljanje je namenjeno:
● strokovnim delavcem/-kam iz vzgoje in izobraževanja:
● vrtcev, osnovnih in srednjih šol,
● osnovnih šol s prilagojenim programom ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov/-ic s
posebnimi potrebami,
● glasbenih šol, dijaških domov, ljudskih univerz,
● Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center RS, Center šolskih in obšolskih
dejavnosti, CMEPIUS …;
● strokovnim delavcem/-kam iz kulture in kulturnim ustvarjalcem;
● strokovnim delavcem/-kam širše strokovne javnosti, ki lahko pri svojem delu vključujete kulturnovzgojne
vsebine (npr. zdravje, okolje in prostor, gastronomijo, šport …);
● načrtovalcem/-kam politik in strokovnim delavcem/-kam na pristojnih ministrstvih in državnih ustanovah, ki
v različnih resorjih skrbite za programe in projekte za otroke in mladino;
● načrtovalcem/-kam politik in strokovnim delavcem/-kam v občinah in lokalnih skupnostih, ki skrbite za
kulturo in izobraževanje oz. družbene dejavnosti;
● strokovnim delavcem/-kam in študentom/-kam različnih fakultet in akademij;
● staršem in drugim družinskim članom ter vsem, ki želite otrokom in mladim približati kakovostne kulturne
vsebine, jim zagotoviti ustvarjalno preživljanje prostega časa ali pa skrbite za kakovostno družinsko kulturno
pismenost;
● vsem, ki vas zanimata kultura in kulturno-umetnostna vzgoja.
Prijave zbirajo do vključno 2. oktobra na tej povezavi.
Celoten program Kulturnega bazarja si lahko ogledate tukaj.
JAK bo sodelovala na dogodku Ščepec bralne kulture ob 12.00 v Štihovi dvorani. Vabljeni!
]]>Predmet javnega razpisa JR9–ŠTIPENDIJE–LITERARNA KRITIKA–2020 je podeljevanje delovnih štipendij za literarne kritike, samozaposlene v kulturi.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. (01) 369 58 26.
]]>Posvet, ki so ga organizirali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Andragoški center Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, je bil namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. V dopoldanskem delu so potekala predavanja in okrogle mize/pogovori na temo branja, bralne pismenosti, razvoja bralne kulture, aktivne vloge mladih, medpredmetnega povezovanja, družinske pismenosti, pomenu branja za gospodarstvo ipd. Popoldanski del pa je bil namenjen predstavitvam projektov, dobrih praks ter podpornega okolja.
Glavni namen organizatorjev posveta je bil povezati pomembnejše ustanove in posameznike, ki dvigajo zavedanje o knjigi kot vrednoti ter na najrazličnejše načine motivirajo za branje, hkrati pa spodbuditi zavedanje o pomenu branja na vseh področjih življenja (zdravje, družina, gospodarstvo …) tudi v splošni javnosti.
Na uvodnem, plenarnem delu so svoje misli o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture strnili mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Mednarodni dan pismenosti, ki ga obeležujemo vsako leto 8. septembra, je hkrati tudi uradni začetek Nacionalnega meseca skupnega branja '20 (NMSB 2020), in bo trajal vse do 11. oktobra (do zaključka Tedna otroka®). Pobudniki in organizatorji projekta so Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, povezani v nacionalno mrežo za bralno kulturo in bralno pismenost, katere nosilec je Andragoški center Slovenije. Člani nacionalne mreže so si za cilj zadali dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost vseh prebivalcev v Sloveniji, slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu. Naša želja je, ne samo, da bi brale vse generacije, temveč, da bi si ljudje knjige lahko izposojali in jih kupovali, da bi bila dostop do elektronskih poti za nakup knjige in možnost elektronske izposoje bralnih gradiv zagotovljena vsem, lastne domače knjižnice pa resničnost vseh.
Kako pomembna je dostopnost do bralnih gradiv, smo se zavedeli šele v času, ko so bile knjižnice in knjigarne zaprte. Zato letos posebej poudarjamo prav pomen domače knjižnice, ki ima velik vpliv na bralno pismenost in vzgojo bralcev za vse življenje. Opozarjali pa bomo tudi na številne možnosti dostopa do različnih bralnih gradiv v elektronski obliki, ki jih ponuja mreža splošnih knjižnic, ter na možnosti e-nakupa knjig, ki je na voljo prek spletnih strani založb in knjigarn.
Letošnji NMSB se je povezal tudi z najvidnejšo kampanjo na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji – Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) in na nov način povezal promocijo vseživljenjskega učenja z nacionalno kampanjo branja za vse generacije.
Zanimivi projekti in dogodki, ki jih pripravljamo po vsej Sloveniji, so objavljeni na spletni strani https://nmsb.pismen.si/. Spletni dogodkovnik se sproti dopolnjuje in je zasnovan tako, da uporabnikom omogoča iskanje po različnih kriterijih (času, kraju, ciljni skupini …). Vanj bodo vključeni z branjem in knjigami povezani dogodki – ne samo »v živo«, temveč tudi tisti v spletnih učilnicah, pogovori/druženja prek spleta, virtualni knjižni sejmi, prodajne akcije v spletnih knjigarnah in še in še – da bi dobili kar se da živahno in popolno sliko bralnega dogajanja po vsem slovenskem prostoru. Trenutno je vanj vpisanih že preko 220 dogodkov po vsej Sloveniji. Vse organizatorje realnih in virtualnih dogodkov, povezanih z branjem, vabimo, da svoje prireditve vpisujejo v dogodkovnik tudi še po koncu NMSB 2020, saj lahko tam na enem mestu spremljamo, kako bogata je naša javna bralna kultura, kar nedvomno vabi tudi k branju v družinskem krogu, v zaključenih skupinah, branju posameznikov, ustvarjanju domačih knjižnic … skratka k bogatenju te kulture.
Vizualno podobo NMSB 2020 jeprispevala Javna agencija za knjigo RS iz projekta Radi beremo. Tako nas z letošnjih plakatov in drugih tiskovin gledata podobi vrhunskih slovenskih ilustratorjev Marjana Mančka in Matjaža Schmidta.
Projekt podpirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Zavod RS za šolstvo in Andragoški center Slovenije.
Celotno sporočilo za medije je na voljo tukaj.
Nagovor direktorice Javne agencije za knjigo, Renate Zamida, lahko preberete tukaj.
Za več informacij:
Alenka Štrukelj
Strokovna sodelavka projekta NMSB 2020
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS
Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
T: 040 478 009
E: beremo.skupaj.nmsb@gmail.com
Po mesecih priprav na posebno, času pandemije Covid-19 prilagojeno izvedbo sejma, je spričo nedavnih zaostritev pogojev za prehajanje meje med Nemčijo in ostalimi državami vodstvo sejma sprejelo odločitev, da sejem izvedejo le v digitalni obliki. Ta bo potekal na sejemski digitalni platformi, ki razstavljavcem ponuja možnost vzpostavljanja stikov, trgovanja z licencami in udeležbe na digitalnih dogodkih.
Javna agencija za knjigo bo v okviru digitalne izvedbe sejma pripravlja številne vsebine, in sicer:
Več o aktivnostih JAK v jesenskih mesecih letošnjega posebnega leta v naših prihodnjih obvestilih.
***
Dodatne informacije: Anja Kovač, anja.kovac@jakrs.si ali 01 230 05 75.
]]>Posvet, ki ga organiziramo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Andragoški center Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, je namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. Pri pripravi in izvedbi posveta sodelujejo vsi pomembni deležniki na področju bralne pismenosti in kulture, ki so združeni v nacionalni mreži za bralno pismenost, katere nosilec je Andragoški center Slovenije.
Celoten program posveta si lahko ogledate tukaj.
Več o projektu NMSB 2020 na spletni strani https://nmsb.pismen.si/.
Za več informacij:
Alenka Štrukelj
Strokovna sodelavka projekta NMSB 2020
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS
Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
T: 040 478 009
]]>Potrditev operacije in podpis pogodbe šele omogočata črpanje sredstev, in do izdaje odločitve o podpori oz. podpisa pogodb še ni prišlo, zato se sredstva prenašajo. Pri dejavnostih, ki vodijo do potrditve operacij, je glavni t. i. posredniški organ - to je Ministrstvo za kulturo (MK); torej dokumentacijo za SVRK (ki kot "organ upravljanja" vse operacije potrjuje) pripravljata JAK kot neposredni upravičenec IN MK kot posredniški organ. Ker ima MK ta status, ima tudi Službo za kohezijsko politiko, ki ima vsaj 7 zaposlenih (vodja Irena Marš), ta služba pa se financira s sredstvi kohezijske osi, ki je namenjena tehnični podpori izvajanja kohezijske politike, ali po domače - ta služba naj bi nudila podporo in pomoč pri pripravi in potrjevanju operacij s področja kulture in naj bi imela tudi ustrezna znanja za to. Vodja neposredne potrditve operacije je torej na MK, ne na JAK. Upravičenec (JAK) brez posredniškega organa (MK) ne vlaga dokumentacije na SVRK in ne vodi neposrednih pogovorov s SVRK. Dokumentacija je že več kot dve leti v konstantnem usklajevanju in v nobenem trenutku delo na teh projektih ni mirovalo, popolnoma vsak korak je pisno dokumentiran in se časovnici da slediti*, pri čemer se povratne pripombe SVRK vsakič znova dotikajo tudi dela dokumentacije, ki jo je dolžno pripraviti MK. Navodila in usmeritve, ki so v vsem tem obdobju prihajala do nas, so bila pogosto napačna, zavajajoča ali pa jih ni bilo, sestanki pa so večkrat potekali le med MK in SVRK, brez vključenosti JAK. Pri tem poudarjamo še, da si je JAK pri pripravi obeh projektnih dokumentacij (Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in Blagovne znamke na področju knjige) vseskozi prizadevala, da bi prek izvajanja razpisov čim več sredstev obeh operacij prišlo neposredno do deležnikov s področja knjige, in ravno pri izvajanju razpisov imamo kot upravičenec številne omejitve, ki jih posredniški organ nima. Zato smo že večkrat, nazadnje na formalnem sestanku januarja 2020 in neformalnem sestanku avgusta 2020, predlagali MK, da pri projektu Blagovne znamke operacijo razdelimo na način, da bi sredstva na razpisih podeljevalo MK - odgovora glede tega še nismo dobili. Tovrstno kazanje s prstom na JAK se zaradi vsega zapisanega zdi popolnoma zgrešeno in je v neskladju s sodelovanjem med prizadevnimi posamezniki v strokovnih službah obeh institucij, ki so si in si bodo še naprej prizadevali za uspešno potrditev operacij - ne le teh dveh, temveč tudi prihodnjih. Zato se sprašujemo tudi, kdo na MK je tak odziv za javnost pravzaprav pripravil.
Če se za konec spomnimo še kohezijskega projekta "Centri za kreativnost", ki se prav tako financira iz Sklada za regionalni razvoj - od rezervacije sredstev do podpisa pogodbe za črpanje sredstev so minila natanko 4 leta. V vmesnem času pa so se sredstva prav tako prenašala.
* za natančnejšo ponazoritev dogajanja zgolj od pomladi 2020 do danes:
JAK je februarja na MK posredoval novelirano dokumentacijo (uradno: Vlogo za odločitev o podpori za neposredno potrditev operacije OP20.03.02.032/1), ki jo je MK dne 4. 3. 2020 (dok. št. 5440-61/2017/56) prek sistema e-MA posredoval na SVRK. Na navedeno vlogo je organ upravljanja -SVRK- resorno ministrstvo z dopisom št. 3032-2/2019/14 z dne 1. 4. 2020 obvestil, da odločitve o podpori zaradi spremenjenih razmer (COVID-19) ne more izdati. Po naših informacijah je kasneje ministrstvo SVRK ponovno pozvalo k preučitvi oddane novelizirane vloge in izdaji odločitve o podpori. Zato je napačen podatek, da so bile zadnje posredovane pripombe na SVRK podane dne 15. 5. 2020, temveč je SVRK - in ne MK ali JAK - dne 15. 5. 2020 z dokumentom številka: 3032-2/2019/13 posredoval Drugo mnenje v zvezi z vlogo za odločitev o podpori za neposredno potrditev operacije »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini«. Na omenjeno mnenje je JAK v sodelovanju z vodjo razpisa na MK pripravil dodatna konkretna vprašanja in pojasnila ter izpostavilo problematiko še nerazjasnjenih težav glede posameznih razpisnih metodologij, ki jih je ministrstvo posredovalo na SVRK dne 8.7.2020. S strani MK smo dne 29.7.2020 prejeli dopis št. 3032-2/2019/17 - Odziv na odgovor in pojasnila Ministrstva za kulturo v zvezi z drugim mnenjem Organa upravljanja v zvezi z vlogo za odločitev o podpori za neposredno potrditev operacije »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini« in nekaj dni kasneje pripravili dodatna vprašanja, ki jih je potrebno še razjasniti do tiste točke, da bi lahko SVRK izdal odločitev o podpori.
]]>
]]>
Več informacij najdete v OBVESTILU 1 - Nacionalni projekt »Rastem s knjigo OŠ in SŠ« z dne 18. 8. 2020.
Več o projektu: https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/letosnje-solsko-leto/
]]>
Razpis bo odprt do ponedeljka, 21. septembra 2020 in je namenjen podpori elektronskim in zvočnim knjigam ter spletnim medijem (literarna kritika in refleksija knjižnega polja).
Dokumentacija javnega razpisa ter razpisni obrazci bodo na voljo na spletni strani JAK. https://jakrs.e-razpisi.si/
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.
Več o dogodku
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo, Andragoški center RS, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, vabimo na celodnevni nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?
Namen posveta
Ker si ustanove z različnih področij prizadevamo, da bi o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture informirali čim širši krog strokovne in širše javnosti, bo na mednarodni dan pismenosti organiziran nacionalni medresorski posvet. Posvet bo namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. V dopoldanskem delu so predvidena predavanja in okrogle mize/pogovori na temo branja, bralne pismenosti, razvoja bralne kulture, aktivne vloge mladih, medpredmetnega povezovanja, družinske pismenosti, pomenu branja za gospodarstvo ipd. Popoldanski del je namenjen predstavitvam projektov, dobrih praks ter podpornega okolja.
Organizatorji posveta želimo s posvetom prispevati k povezovanju vseh pomembnejših ustanov in posameznikov, ki delujejo na tem področju, hkrati pa spodbuditi zavedanje o pomenu branja na vseh področjih (zdravje, družina, gospodarstvo …).
Z nacionalnim posvetom Branje kot vrednota? se bo uradno pričel Nacionalni mesec skupnega branja 2020 (NMSB 2020).
Pomembno!
Organizacijski odbor: mag. Nataša Bucik (Ministrstvo za kulturo), Romana Fekonja (Zavod RS za šolstvo), dr. Sabina Fras Popovič (Mariborska knjižnica, Center za spodbujanje bralne pismenosti), Nada Požar Matijašič (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), Petra Potočnik (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS), Tjaša Urankar (Javna agencija za knjigo RS), mag. Savina Zwitter (Bralno društvo Slovenije).
Obiskovalci sobotne prireditve Knjiga zbližuje si bodo tako lahko ogledali muzejsko Knjižnico v paviljonu, se udeležili vodenega ogleda Bistre ter delavnice za otroke in odrasle.
Za obiskovalce bosta na tiskarskem oddelku med 15.00 in 18.00 na ogled dva prikaza:
- tiskanje na tiskarski stroj “Tiegl” in stavljenje črk,
- za mlajše otroke pa bo v muzejskem parku potekala delavnica ”Odtisni plakatno črko”.
Ob 15.00, 16.00 in 17.00 obiskovalce vabimo na umetnostno-zgodovinsko vodstvo. Na vodenem ogledu si bomo ogledali glavne arhitekturne in umetnostne znamenitosti Bistre, ki opozarjajo, da je bila nekoč namenjena samostanu. Spoznali boste utrinke iz njene zgodovine, polne vzponov in padcev. Spregovorili bomo tudi o menihih, ki so na tem mestu prepisovali knjige, in samostanski knjižnici.
Pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice. Program bo prilagojen poostrenim higienskim ukrepom. V zaprtih prostorih so obvezne maske.
Ministrstvo bo sofinanciralo finančni prispevek tudi za tiste projekte, ki so se začeli izvajati po objavi Javnega poziva za leto 2019 za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, izbranih na razpisih sofinanciranih iz proračuna Evropske unije ali Urada za finančni mehanizem, Evropskega združenja za prosto trgovino – EFTA (Uradni list RS, št. 26/19 z dne 26. 4. 2019) in se zaključijo najkasneje do objave tega javnega poziva.
Rok za prijavo: 17. avgust 2020
Vse informacije, besedilo razpisa in obrazci so objavljeni na tej povezavi.
]]>Tako bo kanadski odbor za organizacijo častnega gostovanja, ki deluje pod okriljem kanadskega ministrstva za kulturno dediščino, gostovanje izvedel leta 2021, ostale doslej potrjene države častne gostje pa bodo prišle na vrsto zatem: Španija 2022, Slovenija 2023 in Italija 2024. Kanada bo na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo potekal v bistveno zmanjšanem obsegu, prisotna z virtualnimi vsebinami.
V Sloveniji je pogovore o možnosti zamika vodilo Ministrstvo za kulturo RS v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in Veleposlaništvom RS Berlin. Minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti je ob zamiku dejal: »Po tehtnem premisleku smo se odločili za zamik podelitve naslova častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu z leta 2022 na leto 2023, kot je predlagal direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boss. Zavedamo se pomembnosti dogodka za slovensko literaturo in splošno prepoznavnost države, zato se bomo na vso moč trudili, da bi dogodek izvedli. Seveda bo zamik za eno leto zahteval kar nekaj prilagajanja, a verjamemo, da bo v teh težkih časih, ko vse človeštvo premaguje pandemijo covid-19, prevladal duh sodelovanja in medsebojne podpore. Veseli nas, da smo z vodstvom Frankfurtskega sejma in z drugimi državami uskladili poglede, tako da bomo lahko prireditev uspešno izvedli tudi v letu 2023.«
Juergen Boos, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma, je ob tem dejal: »Radi bi se zahvalili organizatorjem častnih gostovanj in pristojnim oblastem v Španiji, Sloveniji in Italiji, ki so iz solidarnosti do Kanade privolili v prestavitev svojih častnih gostovanj v Frankfurtu za eno leto. Tako bo imela Kanada priložnost, da na frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2021 najbolj optimalno predstavi svojo literaturo in kulturo. Obenem se veselimo vseh digitalnih aktivnosti, ki jih bodo naši kanadski partnerji predstavili že na letošnjem knjižnem sejmu. Letošnje leto je pred nas postavilo izjemne izzive, na katere se je mednarodna knjižna skupnost družno odzvala. Sodelovanje med Frankfurtskim knjižnim sejmom in potrjenimi bodočimi državami častnimi gostjami je le eden od mnogih primerov.«
Michelle Müntefering, državna ministrica pri nemškem zunanjem ministrstvu
»Države častne gostje Frankfurtskemu knjižnemu sejmu leto za letom dajejo nezgrešljivo podobo in vabijo k dialogu s svetom. Prav zaradi tega sejem predstavlja svetel zgled mednarodnega kulturnega sodelovanja. S tem, da so pripravljene zamakniti svoja častna gostovanja za eno leto, Kanada, Španija, Slovenija in Italija dokazujejo svojo solidarnost, ki je v tem času krize še posebej pomembna.«
Steven Guilbeault,kanadski minister za kulturno dediščino
»Kljub razočaranju, ker ne bomo mogli uresničiti svojih prvotnih načrtov za letošnji frankfurtski knjižni sejem, se že veselimo, da bomo kanadsko ustvarjalnost letošnjemu sejemskemu občinstvu lahko predstavili preko atraktivnih virtualnih vsebin. Prav tako bi se radi zahvalili svojim španskim, slovenskim in italijanskim kolegom za njihovo razumevanje ter prilagodljivost, ki sta nam omogočila, da svoja prizadevanja sedaj usmerjamo v prihodnje leto, ki ga želimo narediti še bolj posebnega. Vabim vas, da v letu 2021 spoznavate izjemne kanadske avtorje, ilustratorje in ustvarjalce, ki bodo pod sloganom “Singular Plurality” (ednina množine, op. prev.) predstavljali svojo ustvarjalnost in pestrost kanadske kulture skupaj s prijatelji z vsega sveta.«
Stéphane Dion,posebni kanadski odposlanec za EU in Evropo, veleposlanik Kanade v Nemčiji
»Zelo sem hvaležen, da smo z našimi španskimi, slovenskimi in italijanskimi prijatelji dosegli dogovor o enoletnem zamiku vseh naših častnih gostovanj. Ne le na sejmu, temveč po vsej Nemčiji smo za letos pripravljali predstavitve številnih talentiranih kanadskih avtorjev, ilustratorjev in umetnikov z različnih področij, a smo morali zaradi pandemije najti drugačne, virtualne rešitve. Tako bo Kanada tudi letos sodelovala na sejmu, a pravo častno gostovanje pride na vrsto prihodnje leto, ko želimo biti zares izjemna država častna gostja 2021.«
Termini frankfurtskega knjižnega sejma 2021-2024
20.-24. oktober 2021: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Kanada
19.-23. oktober 2022: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Španija
18.-22. oktober 2023: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Slovenija
16.-20. oktober 2024: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Italija
***
Kako bo zamik vplival na izvedbo slovenskega častnega gostovanja?
Javna agencija za knjigo RS, ki ji je bila ob podpisu pogodbe s Frankfurtskim knjižnim sejmom poverjena priprava in izvedba slovenskega častnega gostovanja, bo kljub zamiku nemoteno nadaljevala s pripravljalnimi aktivnostmi, o katerih lahko več preberete tukaj.
V maju letos je začela delovati projektno-programska skupina, katere naloge so medsebojno posvetovanje, posredovanje predlogov za pripravo vsebinskega in izvedbenega koncepta Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, potrjevanje vsebinskega in izvedbenega koncepta in spremljanje učinkov projekta »Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu«. Člani skupine so bili imenovani na predlog stanovskih društev in na predlog JAK:
Obenem bodo še naprej potekale priprave na izvedbo častnega gostovanja Slovenije na otroškem knjižnem sejmu v Bologni, ki je zaradi pandemije covid-19 letos odpadel. Po dogovoru z organizatorji sejma v Bologni bo Slovenija tam po novem gostovala leta 2022, kar pomeni, da bosta obe gostovanji, kot načrtovano, potekali eno za drugim:
Slovenija, častna gostja otroškega knjižnega sejma v Bologni 2022
Slovenija, častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma 2023
Ob nedavnih spremembah je direktorica JAK, Renata Zamida, povedala:
»Med državami je bil dosežen konsenz, ki temelji na solidarnosti in vzajemnem razumevanju. Letošnje leto je posebno za vse nas in nikomur ni lahko, ampak verjamemo, da bomo slovenski program častnega gostovanja v Frankfurtu z zavidljivim obsegom in vidnostjo izvedli tudi leta 2023. Veselimo se tudi, da nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni, ki se bo v skladu z vsemi zamiki zgodil leta 2022, ostaja most do frankfurtskega gostovanja. Obenem zaupamo slovenski vladi, da bo lahko zagotovila ustrezne prilagoditve financiranja projekta.«
Dodatne informacije:
Anja Kovač, koordinatorka projekta Frankfurt 2023: anja.kovac(at)jakrs.si, 01 230 05 75
Katja Stergar, koordinatorka projekta Bologna 2022: katja.stergar(at)jakrs.si, 01 369 58 27
]]>
Besedilo vabila:
Vabljeni na 2. nemško-slovensko prevajalsko delavnico, ki bo tokrat potekala v literarni hiši Literaturhaus v Salzburgu. Prijavijo se lahko prevajalci_ke iz nemščine v slovenščino ter iz slovenščine v nemščino. Po uspešno izvedeni 1. delavnici v ustanovi LCB leta 2016, ko smo se posvetili predvsem mlajšim prevajalcem, je 2. delavnica namenjena predvsem tistim prevajalcem_kam iz nemškega v slovenski jezik in vice-versa, ki že imajo pogodbo z založbo, ki bo njihov prevod objavila. Prednost bodo imeli prevodi avtorjev_ic, ki bodo pomembno prispevali k predstavitvi Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022. Delavnica se bo 24. 9. sklenila s slovenskim kulturnim večerom.
V primeru drugega vala covid-19 si organizatorji pridržujejo pravico, da delavnico izvedejo v spletnem okolju.
Delavnico vodita: Amalija Maček in Erwin Köstler
Udeležba: 8 prevajalcev ali prevajalk, 4 iz nemščine v slovenščino, 4 iz slovenščine v nemščino
Kraj: Literaturhaus Salzburg, Strubergasse 23, 5020 Salzburg
Čas: 21. do 25. september 2020 (prihod 21. 9. dopoldan, odhod 25. 9.)
Stroški: Brezplačna udeležba. Hotelska nastanitev in kosila so vključena. Potni stroški bodo vsaj deloma povrnjeni.
Prijava naj vsebuje:
Popoldne prijave sprejema Društvo slovenskih književnih prevajalcev do 15. julija 2020 na naslov: dskp@dskp-drustvo.si. Informacije o izboru bodo znane do 25. julija 2020.
]]>Tritedenska kampanja, ki je trajala med 11. 5. 2020 in 1. 6. 2020, je vsebovala tiskovine in plakate, TV oglase in video vsebine (produkcijska hiša Fixmedia), digitalno kampanjo in medijska sodelovanja ter sodelovanje na Sejmu na zraku, izvajala pa se je pod sloganom Knjigarne so spet popularne! In ključnikom #vrnitevnapisanih.
Kampanji se je 13. 6. 2020 priključila tudi tematska številka revije Bukla, ki je bila kot katalog novih knjižnih izdaj in bralnih priporočil knjigarjev v nakladi 65.000 izvodov pridana časopisom Delo, Večer in Primorske novice.
Za celostno grafično podobo kampanje je zaslužen ilustrator in grafični oblikovalec Nenad Cizl, za ilustrirane plakate in posamične ilustracije pa ilustrator in stripar Izar Lunaček.
Celotno poročilo o kampanji lahko preberete tukaj.
]]>Kampanji se je v soboto, 13. 6. 2020 priključila tudi tematska številka revije Bukla, ki je bila kot katalog novih knjižnih izdaj in bralnih priporočil knjigarjev v nakladi 65.000 izvodov pridana časopisom Delo, Večer in Primorske novice. Če v soboto niste uspeli kupiti katerega izmed naštetih časopisov in si zagotoviti svoje številke Bukle, jo lahko v elektronski različici prelistate tukaj.
]]>LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev
PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)
KOPER, pred knjigarno Libris
PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)
CELJE, pred knjigarno Antika
PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)
NOVO MESTO, pred knjigarno Goga
PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)
Sejem bo spet živ!
Potem ko so bile prireditve odpovedane, knjigarne zaprte in je prodaja lahko potekala le prek spleta, smo dočakali čas, ko lahko dobre knjige spet kupujemo v živo in se ob njih družimo. Številni založniki so tudi v preteklih mesecih kljub negotovim razmeram izdajali knjige, ki jih bodo končno lahko ponudili in predstavili – v živo.
Vabimo, da z založniki na sejmu delite svoje navdušenje nad knjigami, založniki bodo z velikim veseljem delili svoja z vami. Neposreden stik s knjigo ter za založnike z vami, bralci in bralkami, je bistven, zato se vas izjemno veselimo na sejmu – v živo, na zraku!
Sodelujoče založbe so za sejem pripravile poseben izbor knjig, med njimi tudi knjižne novosti, s sejemskimi popusti.
Organizatorji v Ljubljani so pripravili tudi nagradno igro, ki bo cel teden potekala na FB strani Ljubljana- Unescovo mesto literature. Vsaka založba bo pripravila nagradno vprašanje, podelili bodo 30 bonov, vnovčljivih pri 30 sodelujočih založnikih, vsak bon v vrednosti 20 EUR.
Sejem bo potekal v času Slovenskih dnevov knjige, ki se letos s svojim programom predstavlja na spletu.
V času, ko poteka tudi kampanja Vrnitev napisanih v organizaciji Javne agencije za knjigo RS, ki vabi k nakupu knjig v knjigarne, so organizatorji knjigarne po Sloveniji v času Sejma na zraku povabili, da svoje knjige ponudijo tudi na prostem, pred knjigarnami.
"Vesela sem te ideje, tudi mi bomo pred vhod knjigarne postavili majhen kos knjigarne na prostem." Jasna Jakopič Tomc, vodja Knjigarne in papirnice in svet knjige Celje.
LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev
PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)
V Ljubljani bo sejem v organizaciji Pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature ter v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev potekal na vrtu DSP (Tomšičeva 12), ki bo v času sejma predpremierno odprl svojo kavarno.
Na stojnicah bo 30 založnikov 3 dni pozdravljalo bralce in bralke ter predstavljalo svoj sejemski izbor knjig. Na sejmu sodelujejo:
Analecta, Beletrina, Cankarjeva založba, Didakta, Društvo slovenskih pisateljev (skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev in Knjižno zadrugo) Forum slovanskih kultur, Goga, Krtina KUD Sodobnost, LUD Literatura in Šerpa, Mladinska knjiga, Ocean, Sanje, Sidarta, Slovenski gledališki založniki (Slovenski gledališki inštitut, Knjiznica Mgl, Emanat in Zavod Maska), Sophia, Stripburger, Strip.art.nica Buch, ŠKUC in Center za slovensko književnost, VBZ, VigeVage knjige, Založba /*cf. Založba Hart, Založništvo tržaškega tiska, Znanstvena založba Filozofske fakultete, ZRC SAZU.
Sodelujoči založniki se bodo s svojimi video pozdravi in sejemsko ponudbo predstavljali že pred sejmom, na spletni strani mestoliterature.si od torka, 26. maja 2020. Na ta način obiskovalce sejma spodbujamo, da si ponudbo pregledajo že vnaprej in čas na sejmu, ki je v smislu druženja še vedno omejen, v čim večji meri izkoristijo za komunikacijo z založniki.
Pridi, kupi knjigo, podpri slovenske založnike – NA ZRAKU!
SEJEM BO POTEKAL LE V PRIMERU LEPEGA VREMENA. DRŽIMO PESTI!
Organizatorji sejma obveščajo, da so veseli, da sejem v trenutnih okoliščinah, ko sta varnost in zdravje še vedno na prvem mestu, lahko izpeljejo. Držali se bodo vseh priporočil. Hkrati bo na sejmu lahko prisotno omejeno število obiskovalcev, organizatorji pa obiskovalce prosijo za držanje primerne distance.
#sejemnazraku
---------------------
Kontakti organizatorjev in soorganizatorjev:
Organizacija Sejma na zraku ter sejma v Ljubljani, na vrtu DSP
Tina Popovič, pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature,
040 546 817/ tina.popovic@divjamisel.org.
V ostalih 3 mestih sejem pripravljajo 3 knjigarnarji in založniki, mize in police s knjigami bodo postavili na javnem prostoru pred svojimi knjigarnami:
Sejem v Kopru: Ingrid Celestina, knjigarna Libris, 041 585 201/ celestina.ingrid1@gmail.com.
Sejem v Celju: Božidar Mulej, knjigarna Antika, 031 399 570 / info@antika.si.
Sejem v Novem mestu: Jedrt Jež Furlan, Založba Goga, 031 658 281 / jedrt@goga.si.
Avtor ilustracije in vizualne podobe sejma je Nenad Cizl. Paket vizualij je na voljotukaj.
Celotno sporočilo za medije z izjavami organizatorjev, založnikov in podpornikov najdete tukaj.
]]>Nagrado, ki jo finančno podpira program Ustvarjalna Evropa, vsako leto prejme po ena avtorica ali avtor iz različnih držav, ki so vključene v program Ustvarjalna Evropa (vse članice EU in nekaj zunanjih držav). Pri izboru velja načelo rotacije držav, zato bo Slovenija v izbor naslednjič vključena prihodnje leto(2021). Dosedanji slovenski prejemniki nagrade so Nataša Kramberger za roman Nebesa v robidah (2010), Gabriela Babnik za roman Sušna doba (2013) in Jasmin B. Frelih za roman Na/pol (2016).
EUPL nagrada je namenjena promociji sodobnega evropskega leposlovja in spodbujanju branja avtorjev iz drugih držav, zato založniki, ki se prijavljajo na razpise programa Ustvarjalna Evropa za projekte literarnega prevajanja, s prijavljenimi nagrajenimi naslovi dobijo dodatne točke. Vsi trije nagrajeni slovenski naslovi so bili tako doslej prevedeni skupno že več desetkrat v številne evropske jezike.
Celoten seznam letošnjih nagrajencev je dostopen tukaj.
]]>
Nizozemska (Letterenfonds): dodatnih 100.000€ za prevajalce iz nizozemščine in produkcijska sredstva za tuje založnike
Nizozemski Letterenfonds prevajalcem iz nizozemščine ponuja pavšal v višini 500€ za pripravo vzorčnih prevodov nizozemskih knjig. S tem želijo spodbuditi izdajanje novih prevodov nizozemske literature in zagotoviti delo prevajalcem. Rok za prijavo predlogov je 15. junij 2020.
Poleg tega so odprli dodatno možnost za tuje založnike: do konca leta 2020 imajo založniki možnost, da kandidirajo ne le za kritje stroškov prevoda nizozemske knjige (do 100% za klasike, do 70% za ostale upravičene kategorije), ki jo nameravajo izdati, temveč tudi za dodatnih 750-1.500€ za kritje produkcijskih stroškov. Prejete vloge ocenjujejo vsaka dva meseca.
Poleg tega ponujajo sredstva za promocijo že izdanih prevodov – ker potovanja avtorjev trenutno niso mogoča, finančno spodbujajo spletne promocije knjig.
Več informacij na: http://www.letterenfonds.nl/en/translation-subsidy
Katalonija (Institut Ramon Llull): vsi razpisi ponovno odprti
Konec aprila so razpise ponovno odprli tudi pri katalonskem inštitutu Ramon Llull, kjer so trenutno odprti razpisi, s katerimi želijo podpreti prevode iz katalonščine in okcitanščine, promocijo prevodov na tujem v obliki dogodkov, literarnih festivalov in promocijskih kampanj, za objavo prevedenih tekstov v tujih revijah in za promocijske dogodke za ilustrirana dela ilustratorjev z območja Katalonije ali Balearskih otokov. Poleg tega so odprte prijave na prevajalsko rezidenco, podpora mobilnosti avtorjev in podpora vzorčnim prevodom.
Več informacij na: https://www.llull.cat/english/subvencions/subvencions.cfm
Finska (Fili): zajamčeno 50% financiranje vsakega upravičenega prijavljenega prevoda
Finski literarni fond v času pandemije deluje nemoteno, enaki ostajajo tudi roki za prijave na njihove razpise. Trenutno so aktualni razpisi za vzorčne prevode, promocijo prevodov in za t. i. poročila bralcev, ki jih lahko naročijo tuji založniki, ki se zanimajo za določen naslov finske avtorice ali avtorja, a želijo najprej zunanje mnenje.
Novost, ki so jo uvedli tekom pandemije, pa je jamstvo kritja vsaj 50% stroškov prevoda vsem prijaviteljem, kar bo veljalo skozi vse letošnje leto oz. do porabe sredstev.
Več informacij na: https://fili.fi/en/the-nordic-literature-export-organisations-launch-new-initiative/
Za vas smo pripravili tudi pregled institucij, ki podeljujejo subvencije in druge oblike podpore uveljavljanju svoje literature na tujem, po državah in sicer po evropskih in nekaj izvenevropskih državah. Popis institucij in podpor najdete tukaj.
]]>Knjigarne, ki glede na zadnjo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive.
Kampanja "Vrnitev napisanih" tako v obliki spletnih vsebin, plakatov, TV oglasov in promocijskih materialov za knjigarne poziva k obisku sedaj odprtih knjigarn in bralce vabi k nakupu knjig, hkrati pa opozarja na pomen knjigarn v družbi. H kampanji je pristopilo okoli 80 slovenskih knjigarn. Celoten seznam knjigarn si lahko ogledate spodaj.
Kampanji, ki uradno poteka od 11. maja naprej, se priključujejo tudi ilustrirani plakati z navodili za varen obisk knjigarn ter kazalke in nalepke za zveste in nove obiskovalce.
13. junija se bo "Vrnitvi napisanih" pridružila tudi tematska številka revije Bukla kot katalog novih knjižnih izdaj, ki bo pridana različnim časopisom.
Knjigarne so znova odprte – v njih sijajne nove knjige čakajo na nove bralce. Zato obišči knjigarno in si kupi knjigo. Knjigarne so spet popularne!
Ilustracije: Izar Lunaček
Oblikovanje: Nenad Cizl
TV oglasi in video vsebine: Fixmedia (režija Jure Dostal)
Zahvaljujemo se knjigarni Konzorcij in njeni vodji Katarini Modic, ki nam je velikodušno odstopila knjigarno in sodelovala na snemanju. Iskrena hvala tudi sodelujočim slovenskim občinam za podporo s svojimi plakatnimi ali oglasnimi površinami, ki nam bodo v času kampanje brezplačno na voljo! Doslej so se prijazno odzvale novomeška, koprska, mariborska in ljubljanska občina, k odzivu pa so vabljena tudi druga slovenska mesta in kraji, ki se zavedajo pomena knjigarn v svojem, lokalnem okolju.
_____________
Renata Zamida, direktorica JAK:
»Promocijsko kampanjo »Vrnitev napisanih« smo želeli zasnovati ne le za knjižno panogo, temveč skupaj z njo. Ob JAK, ki kampanjo naroča in izvaja, smo v delovno skupino povabili Ingrid Celestina, predsednico združenja knjigotržcev, ki je tudi v tesnem stiku z vsemi knjigarnarji, Sama Ruglja kot predstavnika založnikov ter Zdravka Dušo, dolgoletnega urednika in tekstopisca kot enega izmed glavnih avtorjev sporočil kampanje.«
Celoten press kit kampanje je na voljo tukaj.
Seznam sodelujočih knjigarn z delovnimi časi:
Kraj | Ime knjigarne | Naslov | Odpiralni čas |
Ajdovščina | Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Goriška cesta 20a, 5270 Ajdovščina | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. |
Knjigarna Družina Zvonček | Tovarniška cesta 4c, 5270 Ajdovščina | pon- pet: 8.30- 12.30 in od 14.30-18.00, sob: 8.30-12.00 | |
DZS knjigarna | Vipavska cesta 6, 5270 Ajdovščina | ||
Bled | DZS knjigarna | Ljubljanska cesta 4, 4260 Bled | pon-pet: 9.-17. |
Boštanj | DZS knjigarna | Boštanj 80, 8294 Boštanj | |
Brežice | DZS knjigarna | Cesta prvih borcev 32, 8250 Brežice | pon-pet: 8.-16. |
DZS knjigarna | Tovarniška 10a, hala II, 9250 Brežice | ||
Celje | Knjigarna Antika | Kocbekova ulica 6, 3000 Celje | pon-pet: 9.-17., sobota: 9.-12. |
DZS knjigarna | Opekarniška 9, 3000 Celje | ||
DZS knjigarna | Prešernova 21, 3000 Celje | pon-pet: 8.-16. | |
Mohorjeva knjigarna | Prešernova ulica 23, 3000 Celje | pon-pet: 8.-16., sobota: 8.-12. | |
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Stanetova ulica 3, 3000 Celje | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. | |
Črnomelj | DZS knjigarna | Zadružna cesta 33, 8340 Črnomelj | pon-pet: 8.-16. |
Dob | Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige TC Arkadia Domžale | Virska cesta 21, 1233 Dob | pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. |
Domžale | DZS knjigarna | Cesta talcev 4, 1230 Domžale | |
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Ljubljanska cesta 83, 1230 Domžale | pon-pet: 8.-16., sobota: 8.-12. | |
Grosuplje | DZS knjigarna | Brvace 1a, 1290 Grosuplje | |
Izola | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Trg Etbina Kristana 1, 6310 Izola | pon-pet: 8.-15., sobota: 8.-12. |
DZS knjigarna | Trg republike 2, 6310 Izola | ||
DZS knjigarna | Trg republike 2, 6310 Izola | pon-pet: 8.-16. | |
Jesenice | DZS knjigarna | Spodnji Plavž 5, 4270 Jesenice | |
DZS knjigarna | Titova 41, 4270 Jesenice | ||
DZS knjigarna | Titova 41, 4270 Jesenice | pon-pet: 8.-16. | |
Kamnik | DZS knjigarna | Kovinarska 36, 1241 Kamnik | |
Kočevje | DZS knjigarna | Ljubljanska 14, 1330 Kočevje | pon-pet: 8.-16. |
Koper | DZS knjigarna | Dolinska cesta 1A, 6000 Koper | |
Knjigarna Libris | Prešernov trg 9, 6000 Koper | pon-pet: 9.-16., sobota: 9.-12. | |
Mladinska knjiga knjigarna Dom knjige in Svet knjige | Pristaniška cesta 5, 6000 Koper | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. | |
DZS knjigarna | Pristaniška ulica 3, 6000 Koper | ||
Knjigarna Ognjišče Koper | Trg Brolo 10, 6000 Koper | pon-pet: 8.-16. | |
DZS knjigarna | Vojkovo nabrežje 11, 6000 Koper | pon-pet: 9.-17. | |
Kranj | DZS knjigarna | Cesta Staneta Žagarja 69, 4000 Kranj | |
Knjigarna Ognjišče Kranj | Koroška cesta 19, 4000 Kranj | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. | |
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Maistrov trg 1, 4000 Kranj | pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. | |
DZS knjigarna | Prešernova 2, 4000 Kranj | pon-pet: 8.-16. | |
Knjigarna Felix | Savski otok, Stara cesta 25, 4000 Kranj | pon-pet: 8.-20., sobota: 9.-17. | |
Krško | DZS knjigarna | Cesta krških žrtev 141, 8270 Krško | |
Lenart | DZS knjigarna | Kraigherjeva 2, 2230 Lenart | pon-pet: 8.-16. |
Litija | DZS knjigarna | Jerebova 10, 1270 Litija | pon-pet: 8.-16. |
Ljubljana | DZS knjigarna | C. ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana | |
DZS knjigarna | Celovška c. 163, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-16. | |
Mladinska knjiga knjigarna | Čopova ulica 3, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-18. sobota: 8.-13. | |
Knjigarna Felix | Čopova ulica 7, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-20. | |
Knjižni antikvariat Alef | Hribarjevo nabrežje 13, 1000 Ljubljana | ||
Mladinska knjiga knjigarna | Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-13. | |
Mladinska knjiga knjigarna Center Oxford | Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. | |
Knjigarna Družina Krekov trg | Krekov trg 1, Ljubljana | pon-pet: 8.-16. | |
Knjigarna LGL | Krekov trg 2, Ljubljana | pon-pet: 11.-17., sobota: 10.-13. | |
DZS knjigarna | Letališka 30, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-16. | |
Galerija Fotografija - knjigarna | Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana | pon-pet: 10.-19. in sobota: 10.-14. | |
DZS knjigarna | Linhartova 3, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-16. | |
Mladinska knjiga Trubarjev antikvariat | Mestni trg 25, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-14. sobota: 8.-13. | |
Knjigarna Felix | Miklošičeva 11, 1000 Ljubljana | pon-pet: 9.-17., sobota: 9.-14. | |
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Kolodvor | Miklošičeva cesta 40, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-16. | |
Knjigarna Celjske Mohorjeve | Nazorjeva ulica 1, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.30-15.30 | |
Knjigarna Azil | Novi trg 2, 1000 Ljubljana | pon-pet: 10.-16. | |
Knjigarna Beletrina | Novi trg 2, 1000 Ljubljana | pon-pet: 10.-17. | |
Striparna Stripolis | Poljanska 11, 1000 Ljubljana | pon-pet: 11.-17. | |
VigeVageKnjige | Runkova 2, 1000 Ljubljana | pon-pet: 10.-16. | |
Mladinska knjiga papirnica Konzorcij | Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. | |
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Nebotičnik | Slovenska cesta 37, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. | |
DZS knjigarna | Šmartinska 152, hala A, 1000 Ljubljana | ||
DZS knjigarna | Šmartinska 152, hala VIII, 1000 Ljubljana | pon-pet: 9.-17. | |
Knjigarna Družina Štula | Štula 23, 1000 Ljubljana | pon-pet: 8.-17. | |
Antikvariat Glavan | Trg republike 2, 1000 Ljubljana | pon-pet: 10.-17., sobota: 10.-13. | |
Knjigarna LUD Literatura & LUD Šerpa | Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana (2. nadstropje) | pon-pet: 11.-13. (ter po vnaprejšnjem dogovoru na ludliteratura@yahoo.com) | |
Hiša sanjajočih knjig | Trubarjeva 29, 1000 Ljubljana | vsak dan 10.00-18.00 | |
Logatec | DZS knjigarna | Tržaška 19, 1370 Logatec | pon-pet: 8.-16. |
DZS knjigarna | Tržaška 3, 1370 Logatec | ||
Maribor | DZS knjigarna | Cesta proletarskih brigad 100, 2000 Maribor | |
DZS knjigarna | Glavni trg 17, 2000 Maribor | pon-pet: 8.-16. | |
Slomškova knjigarna Maribor | Gosposka ulica 17, 2000 Maribor | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. | |
Mladinska knjiga knjigarna | Gosposka ulica 24, 2000 Maribor | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-13. | |
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Jurčičeva ulica 8, 2000 Maribor | pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-13. | |
Medvode | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Cesta komandanta Staneta 4a, 1215 Medvode | pon-pet: 8.-20. sobota: 8.-13. |
Murska Sobota | Kleklova knjigarna Družina | Gregorčičeva ulica 4, 9000 Murska sobota | pon-pet: 8.- 18., sobota: 9.-12. |
DZS knjigarna | Nemčavci 1d, 9000 Murska Sobota | ||
DZS knjigarna | Plese 1, 9000 Murska Sobota | ||
Nova Gorica | DZS knjigarna | Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica | |
Mladinska knjiga papirnica | Kidričeva ulica 20, 5000 Nova Gorica | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-13. | |
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Rejčeva ulica 12, 5000 Nova Gorica | pon-pet: 8.-15., sobota: 8.-12. | |
Novo mesto | Goga | Glavni trg 6, 8000 Novo mesto | pon-pet: 9.-20. |
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Glavni trg 9, 8000 Novo mesto | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. | |
Knjigarna Družina Kapitelj | Hladnikova 1, 8000 Novo mesto | pon-pet: 8.-17. | |
DZS knjigarna | Ljubljanska 47, 8000 Novo mesto | ||
Portorož | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Obala 107, 6320 Portorož | pon-pet: 8.-15., sobota: 8.-12. |
Postojna | Knjigarna Družina Postojna | Tržaška cesta 4, 6230 Postojna | pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. |
DZS knjigarna | Tržaška cesta 59, 6230 Postojna | ||
Ptuj | Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Novi trg 4, 2250 Ptuj | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. |
DZS knjigarna | Ormoška cesta 15, 2250 Ptuj | ||
Slomškova knjigarna Ptuj | Slovenski trg 14, 2250 Ptuj | pon-pet: 9.-16., sobota: 9.-12. | |
Radovljica | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Gradnikova cesta 1b, 4240 Radovljica | pon-pet: 8.-16. |
DZS knjigarna | Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica | pon-pet: 8.-16. | |
Ravne na Koroškem | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Prežihova ulica 24, 2390 Ravne na Koroškem | pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. |
Rogaška Slatina | DZS knjigarna | Kidričeva 13, 3250 Rogaška Slatina | pon-pet: 8.-16. |
Slovenj Gradec | Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Glavni trg 8, 2380 Slovenj Gradec | pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. |
DZS knjigarna | Ronkova 4, 2380 Slovenj Gradec | ||
Slovenska Bistrica | DZS knjigarna | Kolodvorska 1, 2310 Slovenska Bistrica | pon-pet: 8.-16. |
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Žolgarjeva ulica 12, 2310 Slovenska Bistrica | pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. | |
Šempeter pri Gorici | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | C. Prekomorskih brigad 4, 5290 Šempeter pri Gorici | pon-pet: 8.-14. |
Škofja Loka | DZS knjigarna | Mestni trg 8, 4220 Škofja Loka | pon-pet: 9.-17. |
Tolmin | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Trg maršala Tita 19, 5220 Tolmin | pon-pet: 8.-18. sobota: 8.-12. |
Trbovlje | Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Ulica 1. junija 36, 1420 Trbovlje | pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. |
Trebnje | DZS knjigarna | Gubčeva cesta 21, 8210 Trebnje | pon-pet: 8.-16. |
Tržič | DZS knjigarna | Trg svobode 18, 4290 Tržič | pon-pet: 9.-17. |
Velenje | DZS knjigarna | Šaleška cesta 1, 3320 Velenje | |
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige | Šaleška cesta 19a, 3320 Velenje | pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. | |
Vrhnika | Mladinska knjiga Cankarjeva knjigarna | Lošca 5, 1360 Vrhnika | pon-pet: 8.-18. |
Zagorje | Mladinska knjiga knjigarna in papirnica | Cesta zmage 27 1410 Zagorje | pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. |
Spletni dogodkovnik je že odprt, vse organizatorje dogodkov vabijo k vnosu načrtovanih dogodkov in aktualnih virtualnih vsebin: branja v vseh oblikah, dogodki, organizirani v spletnih učilnicah, pogovori/druženja po spletu, virtualni knjižni sejmi, prodajne akcije v spletnih knjigarnah … Vabljeni so tudi k vpisu dogodkov, ki so jih v letu 2020 že izvedli, pa so jih morda pozabili zabeležiti.
Podobo Nacionalnega meseca skupnega branja 2020 – NMSB 2020 prispeva Javna agencija za knjigo Republike Slovenije iz projekta Radi beremo.
JAK vseskozi poudarja pomen branja in kupovanja knjig. V letu 2010, ko se je Ljubljana ponašala z Unescovim nazivom Svetovna prestolnica knjige, je JAK RS pripravila promocijsko kampanjo za spodbujanje branja z naslovom Radi beremo. V sodelovanju z vrhunskima slovenskima ilustratorjema Marjanom Mančkom in Matjažem Schmidtom so na razglednicah, poštnih znamkah in plakatih nastale vrhunske ilustracije z vizualnimi sporočili o pomenu branja.
Beremo skupaj!
]]>Še vedno vas prosimo, da se na sedežu JAK v času uradnih ur osebno zglasite le v nujnih primerih, smo vam pa radi na voljo telefonsko in elektronsko. Prav tako je samo za nujne primere odprto tudi vložišče. V teh primerih velja: v prostore JAK lahko vstopate le z masko, razkuženimi rokami in ob upoštevanju priporočene varnostne razdalje do zaposlenih.
Želimo vam veliko zdravja in ostajamo povezani.
V imenu vseh zaposlenih,
Renata Zamida, direktorica
K sejmu je pristopilo 62 slovenskih založb, ki so se na spletni strani predstavljale z virtualno stojnico; ta je vsebovala video pozdrav založbe, sejemski katalog in povezavo do spletne knjigarne, preko katere so obiskovalci lahko naročali izbrane knjige (z usklajenimi sejemskimi popusti).
Osnovna smernica Sejma s kavča je bila, da ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig. Zato smo ob svetovnem dnevu knjige pozivali k nakupu knjig. Vsaj ene.
Zaradi posebnih okoliščin smo namesto knjižnega sejma na prostem letos ponudili spletni knjižni sejem, na katerem se je vsaka založba predstavila z virtualno stojnico. Ta je ponujala video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe so zagotovile hitro in varno distribucijo naročenih knjig.
Med virtualnimi stojnicami Sejma s kavča se je sprehodilo 8.900 obiskovalcev, na strani pa smo skupno beležili 12.000 obiskov, kar pomeni, da se je kopica uporabnikov na sejem vračala. V sejemskih dneh so založniki in distributerji beležili povečano prodajo – nekateri za 40% ali 50%, splet drugi pa so prodajo podvojili ali jo enačili s prodajo na SKS v Cankarjevem domu.
Celotno poročilo Sejma s kavča lahko preberete tukaj.
Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem založbam, medijem in predvsem obiskovalcem Sejma s kavča!
]]>V prvi fazi smo z oglaševanjem dosegli kar 1.006.258uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 13.332 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 256 komentarji, vsebine so delili 824-krat in povezave v oglasih obiskali 5.023-krat.
Druga faza je potekala med 31. marcem in 12. aprilom 2020, kjer smo (sicer v zmanjšanem obsegu) nadaljevali z osveščanjem o branju in promocijo bralnih seznamov, osredotočili pa smo se na promocijo prodaje (e-)knjig v spletnih knjigarnah.
V drugem delu kampanje smo z oglaševanjem dosegli 900.173 uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 12.899 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 121 komentarji, vsebine so delili 518-krat in povezave v oglasih – torej različne spletne knjigarne – 12.899-krat.
Celotno poročilo kampanje #domacebranje lahko preberete tukaj.
Vsem, ki založnikom, avtorjem, prevajalcem, ilustratorjem, lektorjem in medijem, ki ste v kampanji sodelovali, se iskreno zahvaljujemo, vse uporabnike pa spodbujamo, da naše vsebine spremljajo še naprej, saj na JAK-u po 4. maju že pripravljamo naslednjo kampanjo. S tem dnem imajo namreč v skladu z obvestilom Vlade RS knjigarne pri nas možnost ponovnega odprtja, in večinoma bodo s pridom izkoristile ponujeno sprostitev kriznih ukrepov.
Glede na našo lanskoletno nacionalno raziskavo Knjiga in bralci VI se največ knjig pri nas še zmeraj proda v fizičnih knjigarnah, a so knjigarnarji upravičeno zaskrbljeni če in v kolikšni meri se bodo bralci, lačni novih knjig, odpravili v svojo najljubšo ali najbližjo knjigarno. Ker ni knjigarn brez kupcev knjig bomo z naslednjo promocijsko kampanjo duhovito in z znanimi obrazi nagovarjali vse, naj se vrnejo v ponovno odprte knjigarne- pod sloganom »vrnitev napisanih«.
]]>
Ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig.
Zato ob svetovnem dnevu knjige POZIVAMO K NAKUPU KNJIG. Vsaj ene.
Namesto knjižnega sejma na prostem letos ponujamo spletni knjižni sejem, na katerem se vsaka založba predstavlja z virtualno stojnico. Ta ponuja video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe zagotavljajo hitro in varno distribucijo naročenih knjig.
Ni samoumevno, da imamo dobre knjige.
Kupi knjigo, podpri slovenske založbe – od doma!
#sejemskavča #kupiknjigo
V tem tednu bodo spletne knjižne dogodke ter spletni sejem knjig ponudili tudi v okviru Noči knjige, Slovenskih dnevov knjige v Mariboru ter spletnega sejma Knjige n@ recept v organizaciji knjigarne Azil.
Preberite tudi kaj ob letošnjem svetovnem dnevu knjige pravijo slovenski založniki.
]]>Predmet javnega razpisa JR8–ŠTIPENDIJE–2020 je podeljevanje delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblik podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah. Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.
Štipendije za ustvarjalnost se podeljuje na naslednjih petih področjih: leposlovje, prevajanje, glasba, ilustracija in fotografija ter avdiovizualno področje.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Kontaktne osebe za razpis*:
*Zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID 19) od 16. 3. 2020 do preklica delo zaposlenih, v skladu s sklepom direktorice, v veliki meri poteka od doma. Omejitev smo uvedli skladno z uredbo Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Glavna pisarna deluje vsak danin je dosegljiva na gp.jakrs@jakrs.si ter tel. 01/369 58 20. Predlagamo, da morebitna pisna vprašanja v zvezi z razpisom naslavljate tudi na glavno pisarno. Telefonsko so kontaktne osebe dosegljive na navedenih mobilnih številkah v času uradnih ur (pon.: 9:00–12:00, sre.: 14:00–16:00, čet.: 9:00–12:00).
]]>Na spletni strani Finančne uprave RS je objavljenih precej koristnih informacij glede interventnih ukrepov. Za samozaposlene je mogoče najpomembnejša informacija, da je odlog plačila prispevkov za socialno varnost avtomatičen, za oprostitev plačila prispevkov in izplačilo mesečnega temeljnega dohodka pa bo treba zaprositi posebej. Obrazci naj bi bili na voljo od 14. aprila, pogoj za oprostitev/izplačilo temeljnega dohodka pa je bistveno zmanjšanje prihodkov v primerjavi s preteklim obdobjem (bistveno pomeni vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu glede na februar 2020 in vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu in maju glede na februar 2020).
Če zaposlujete delavce (ne glede na pravnoorganizacijsko obliko), bo koristna informacija o ukrepih v zvezi z delodajalci.
Ob tem posebej izpostavljamo določbo 37. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, namreč: »Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.«. Če ta pogoj ne bo dosežen, bodo morali upravičenci namreč vrniti celotno pomoč.
Koristna sta tudi posnetek tiskovne konference FURS-a, (zlasti v prvem delu je odgovorjeno na številna vprašanja glede samozaposlenih), na splošno pa knjižica Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju, ki je bistveno obširnejša in celovitejša.
V Zbornici računovodskih servisov na GZS so pripravili zelo pregledne sheme ukrepov, namenjenih samozaposlenim, delodajalcem in na davčnem področju. Prijazno soglašajo, da jih delimo tudi z drugimi. V priloženih dokumentih so v tabelarični obliki predstavljeni ukrepi, upravičenci, pogoji in načini uveljavljanja, primeri neupravičenosti ter pravna podlaga za ukrepe. Upamo, da vam bodo pregledi v priponkah koristili.
Obveščali vas bomo tudi v prihodnje.
Lepo vas pozdravljamo in ostanite zdravi!
]]>E-knjige si lahko brezplačno izposodite na spletnih portalih Biblos in Emka, v sodelovanju z založniki pa tedensko dodajamo tudi nove naslove.
Prijetno branje vam želimo!
]]>Dokument je na voljo na tej povezavi: Navodila Ministrstva za kulturo glede sprejemanja novih finančnih obveznosti do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020.
]]>Potem pa je svetovna pandemija čez noč vse skupaj postavila na glavo. Zaradi številnih ukrepov za družbeno distanciranje, s katerimi naj bi zajezili širjenje koronavirusa, so ljudje ostali doma. Ne samo, da so bili odpovedani literarni festivali in drugi literarni dogodki, knjigarne in knjižnice so bile med prvimi podjetji in institucijami, ki so bile prisiljene za nedoločen čas zapreti svoja vrata.
V naglici vsakdana se premalokrat zavemo, da so knjigarne in knjižnice prostori, ki nam v nepredvidljivih časih ponujajo tolažbo in dajejo občutek pripadnosti, skupnosti. Da so to javni prostori, v katerih si lahko vzamemo trenutek zase, da se ustavimo in obstanemo. Da se odmaknemo od ponorelega zunanjega sveta v notranji svet tišine in osredotočenosti. Mnogi v teh časih brez knjig ne moremo. Knjige in zgodbe so naša hrana za dušo, ki nam pomaga razumeti in realno pogledati na trenutno situacijo. So naš rešitelj in vir tolažbe, ki nam v času, ko naše notranje misli divjajo, pomaga do notranje umiritve, ki ponuja dodaten razmislek o svetu in nam širi obzorja, ko se zaprti med štiri stene soočamo z vprašanji preživetja. Zato so spletne knjigarne v teh časih za nas, bralce, še kako pomemben stik z normalnim.
Posledice pandemije za založništvo bodo vidne šele, ko bo vsega konec. Vendar pa je že zdaj jasno, da se bo odnos do knjige, branja in knjigotrštva korenito spremenil. Če se je v časih pred koronavirusom največ knjig prodalo v knjigarnah, se zdaj, ko knjigarne ostajajo zaprte, prodaja knjig seli na splet: v spletne knjigarne in na družbena omrežja. Založbe so se namreč spremenjenim okoliščinam skušale kar najhitreje prilagoditi in so svoje poslovanje – da bi kar najbolj zmanjšale posledice upada prometa zaradi zaprtih knjigarn – preselile v spletne knjigarne. Tako nekatere v tem času izdajajo e-knjige in fizične knjige pretvarjajo v e-knjige, večina svojim strankam ob nakupu ponuja brezplačno poštnino, marsikatera pa ponuja različno visoke popuste ter pakete knjig, pisane na kožo različnim tipom bralcev … Spet druge se trudijo zmanjšati zalogo tako, da knjige ponujajo le po evro ali dva. Bralce vabijo k nakupu z določenimi brezplačnimi knjižnimi vsebinami. Ponekod na svojih spletnih straneh v brezplačno branje ponujajo kratke izseke težko pričakovanih novih izidov, spet drugje kar celotna dela, slikanice ipd. Postale so zelo aktivne na družbenih omrežjih, preko katerih skušajo obdržati svoje skupnosti zvestih bralcev. Tako objavljajo priporočilne sezname knjig za vse, ki so obtičali v samoizolaciji, avtorji se javljajo v živo in prebirajo odlomke iz svojih knjig, pripravljajo različne igre, s katerimi spodbujajo bralce k sodelovanju in pomagajo širiti navdušenje nad branjem, ustanavljajo spletne bralne klube ipd. Sledilce spodbujajo, da podprejo svoje najljubše knjigarne in nakupujejo prek spleta, ponujajo možnosti darilnih kartic ali nakupa knjig v prednaročilu. Tudi literarni festivali in javna branja se selijo na družbena omrežja. Premik, ki se je še do nedavna zdel nemogoč, je sedaj postal edini možen, če založništvo želi preživeti.
Čeprav so založniki iznajdljivi, trmasti in trdoživi, kadar gre za vprašanje preživetja, pa bodo še vedno potrebovali pomoč skupnosti, industrije in politike, da bi lahko še naprej uresničevali svoje poslanstvo. Če nam sedaj, v teh težkih časih, stopajo naproti tako, da nam brezplačno ali zelo ugodno na dom dostavijo zajeten obrok hrane za dušo, je prav, da po koncu pandemije za knjigo izdatno poskrbimo in jo podpremo. Tako, da zanjo plačamo.
]]>Letošnje praznovanje, o katerem smo že poročali, izhaja iz poslanice Petra Svetina »Lakota po besedah« in plakata ter vabila-kocke, ki ju je ustvaril Damijan Stepančič. Pa tudi iz vseh spodbud iz bralnospodbujevalne akcije, ki jo je Slovenska sekcija IBBY osnovala skupaj z MKL, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Zaradi pandemije so se povezali preko spleta in na njihov poziv je prispelo veliko različnih prispevkov iz slovenskega in mednarodnega prostora. Vse prispevke sproti objavljajo na Facebooku in jih delijo v druge skupine (predvsem učiteljev, knjižničarjev, ljubiteljev dobrih knjig idr.), zbrali pa so jih tudi na svoji domači spletni strani. Vabljeni k poslušanju!
Bologna Children's Book Fair Global Rights
Praznovanje Mednarodnega dneva knjig za otroke vsako leto poteka na Bolonjskem knjižnem sejmu, ki bi se odvijal v teh dneh, a je bil zaradi pandemije letos žal najprej prestavljen, nato pa v celoti odpovedan. Sejem se zato letos tako kot praznovanje 2. aprila seli na splet - s 4. majem bo namreč začela delovati virtualna tržnica avtorskih pravic Bologna Children’s Book Fair Global Rights Exchange, ki bo potekala preko mednarodno uveljavljene platforme PubMatch. K sodelovanju na platformi so vabljeni vsi založniki in literarni agenti, ki so se nameravali udeležiti letošnjega sejma v Bologni. Zanje je sodelovanje brezplačno.
Na omenjeni platformi bo tudi JAK izvedel del svojih za sejem načrtovanih aktivnosti, o čemer bomo še obveščali, zato spremljajte našo spletno stran še naprej.
]]>
Povezava do antologije v PDF obliki je tule.
Vabljeni k listanju!
]]>V času, ko so kulturne ustanove v Sloveniji in po svetu zaprle svoja vrata, številne med njimi pripravljajo spletne vsebine, koristne za vse, ki v tem času načrtujete dejavnosti za otroke in mlade, obenem pa ponujajo različne možnosti za vključitev kulturnih vsebin v pouk na daljavo. Marsikatere objavljene vsebine pa so namenjene tudi odraslim, ki v tem času nimate možnosti za obisk kulturnih ustanov.
Nabor aktualnih brezplačnih vsebin najdete na http://www.kulturnibazar.si/aktualno/.
Podrobnejše informacije najdete na straneh posameznih ustanov.
Vabljeni k ogledu!
]]>Vsi imamo izkušnje s tišino: z zamolklim žarenjem zvezd v globini poletne noči, s škripanjem podnic v prazni hiši, s pavzo v notnem črtovju.
Je tišina na mestnih ulicah, posledica odsotnosti druženja in praznega govorjenja (tudi na spletu?), ki jo je med nas zanesel virus, kaj drugačna?
Ne, ni. Čeprav se nam zdi zlovešča in ne napoveduje nič dobrega. Tako kot nič dobrega ne napoveduje tišina pred vojnim spopadom.
Ogroženi smo, a ne zaradi tišine. Tišina je samo glas resnice, ki si jo delimo – tako kot si delimo virus. Resnica pa je, da se šele iz doživetja lastne ranljivosti lahko prebijemo k drugemu. Začnemo poslušati radost v otroških očeh, belino češnjevih cvetov, skladnost med vijuganjem ribinega repa in valovanjem vode, čudežno urejenost Fibonaccijevega sosledja števil. Kot bi se vse tisto, zaradi česar smo se gnali še včeraj – prestiž, slava, moč – naenkrat sesulo v prah in utihnilo, da bi se lahko oglasila solidarna, skupna govorica krhkosti, ki poganja vijačnico življenja. Branje je zbrano poslušanje drugega, ki se nam nikoli ne razodene enoumno, nikoli ne postane predmet razumljivosti.
Christian Bobin v pogovoru s Charlesom Julietom (najdemo ga v knjigi Šibkost angelov, ki jo je prevedel Aleš Berger) o branju spregovori takole: »… osnovna sestavina branja: svetli čas tišine, krepčilni čas tišine … Poezija je ljubeča beseda: prestreza tistega, ki jo izgovarja, sprejema ga v goloto peščice besed. Te besede – in z njimi skrivnost človeške navzočnosti – so podarjene tistemu, ki jih posluša in sprejema. V tem smislu je poezija popolna komunikacija med dvema osebama: delitev brez preostanka, izmenjava brez izgube.«
Občudujoče! Bolje, da utihnem.
Milan Dekleva
]]>
Od 17.3. do predvidoma 29.3. delo zaposlenih na JAK v skladu s sklepom direktorice poteka od doma, omejitev uvajamo skladno z uredbo Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Glavna pisarna do nadaljnjega deluje nemoteno in je dosegljiva na gp.jakrs@jakrs.si ter tel. 01/369 58 20.
Sodelavci JAK smo v času uradnih ur dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah in e-naslovih:
Miha Marinč: 040 748 072
Vlasta Vičič: 031 462 486
Tjaša Urankar: 031 617 588
Anja Kovač: anja.kovac@jakrs.si, 051 304 089
Katja Stergar: slovenian.agency@gmail.com, 041 816563
Renata Zamida: renata.zamida@jakrs.si
2.
Vsi načrtovani razpisi in pozivi, ki naj bi bili objavljeni 20.3., bodo objavljeni z zamikom, o točnem datumu vas bomo še obvestili. Vsi že zaključeni razpisi se obdelujejo z željo po čim manj zaostankih, vse rezultate lahko pričakujete v doglednih rokih.
3.
Vlada RS napoveduje rebalans proračuna za leto 2020 in v tem trenutku omejuje porabo na 70% sprejetega proračuna. Do tega trenutka nimamo konkretnih informacij ali navodil s strani resornega ministrstva kot neposrednega proračunskega uporabnika o toku izplačil na JAK (ki je posredna proračunska porabnica) in posledično k našim pogodbenikom, a zaenkrat poteka vse normalno, tako da nam vaše zahtevke za izplačila še naprej pošiljajte v skladu s sklenjenimi pogodbami. Obveščali vas bomo sproti.
Prosimo vas, da nas o morebitnih odstopanjih od terminskih načrtov sofinanciranih projektov sproti in pravočasno obveščate, da se bomo lahko skupaj ustrezno odzivali in prilagajali načrte.
Prosimo vas, da spremljate kazalnike glede izpada pri prometu in prihodkih in glede drugih omejitev za vaše poslovanje, ki jih ukrepi v zvezi s koronavirusom-COVID 19 prinašajo.
4.
S strani JAK v času med 17. in 29. marcem izvajamospletno kampanjo, ki je namenjena tudi podpori vsem vam in je kombinacija osveščanja o branju ter povabila k obisku spletnih knjigarn, ki omogočajo varno in brezplačno dostavo knjig (ali nakup e-knjig). Uporabljali bomo že uveljavljen ključnik #domacebranje ter delili bralne sezname in priporočila, osveščali o pomenu spoštovanja navodil s strani NIJZ tudi skozi nagovore znanih oseb s področja kulture, hkrati bomo ljudi napotovali na spletne knjigarne, ki omogočajo dostop do e-knjig in fizičnih knjig. JAK kot državna institucija s kampanjo sporoča dvoje: ostanite doma - ostanite varni in zdravi (poslanstvo Vlade RS za ta čas) in berite (poslanstvo JAK). Nekaj sporočil, ki jih želimo v tem času izpostaviti: branje zmanjšuje negativne posledice stresa, branje odganja tesnobnost, branje preganja osamljenost, kot primere lahko navedem naslednje slogane, ki jih bomo (med drugimi) uporabljali:
POGREŠATE DRUŽENJE S PRIJATELJI?
BERITE.
Knjige so najboljša družba.
JE SVET POSTAL PREGLASEN?
BERITE.
Branje pomirja.
NIKOLI NI ČASA, DA BI PREBRALI VSE TISTE KNJIGE?
BERITE.
Zdaj je pravi čas, da ostanete doma in nadoknadite.
K sodelovanju smo povabili tudi različne medije - branje nam bodo s knjižnimi priporočili pomagali spodbujati na portalu MMC, o vrednosti knjig in domačih knjižnic v času, ko se je javno življenje tako rekoč ustavilo, pa bodo pisali tudi drugi.
Vse naše pogodbenike – izdajatelje knjig – prosimo, da nam posredujejo NASLOVNICO in LINK DO MOŽNEGA SPLETNEGA NAKUPA za izbran knjižni naslov, ki je izšel s podporo JAK. Kampanja bo namreč v nadaljevalnem delu uporabnike vodila tudi v spletne knjigarne, kjer so na voljo e-knjige in fizične knjige z možnostjo varne dostave na dom. Informacijo posredujte na naslov: piaprezelj@gmail.com
Vabimo vas, da se kampanji pridružite s spremljanjem in aktivnim širjenjem sporočil, ki se bodo začela pojavljati z jutrišnjim dnem najprej na našem FB profilu. Delili bomo tako objave kot oglase in veseli bomo, če boste tudi vi kampanjo delili in širili naprej.
Prav tako vse izdajatelje knjig vabimo, da kak naslov iz svojih založniških programov brezplačno ponudijo v branje (na spletu) ali brezplačno omogočijo kakšno drugo storitev (dostava ipd.) in se s tem pridružijo akciji Digitalna solidarnost. Nekateri ste to že storili. Veliko pa lahko v tem trenutku storite tudi izvajalci drugih programov in projektov, predvsem tisti, ki izvajate vsebine na področju bralne kulture in literarnih prireditev. Načinov, kako ljudi povabiti med platnice knjig, jih povezati s knjižnimi ustvarjalci, omogočiti zabavo in izobraževanje mladim in najmlajšim, je ogromno, naj prostorska izolacija ne omeji naše ustvarjalnosti.
Želimo vam veliko zdravja in ostajamo povezani.
V imenu vseh sodelavk in sodelavca JAK
Renata Zamida, direktorica
Obvestilo v formatu Word je dosegljivo tukaj.
]]>Na simpoziju bodo organizatorji predstavili razmišljanja različnih strokovnjakov o zlatih hruškah, dobre prakse ob branju zlatih hrušk in izmerili njihovo življenje in utrip po Sloveniji.
Na ogled bo tudi spremljevalna razstava.
Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
]]>Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 20. 3. 2020 na zgornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika.
Besedilo Javnega poziva je dostopno tukaj.
]]>Do 9. marca 2020 je odprt Javni razpis za izbor izvajalca mednarodnih prevajalskih seminarjev za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike za leto 2020 (JR4-PS-2020).
Do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2020 je odprt Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2020 (JP1-mobilnost 1-2020).
Predvidoma 20. marca 2020 bomo odprli razpis JR7-eZaložništvo-2020, istega dne pa se odprejo tudi trije pozivi in razpisi za tuje založnike:
- JR5-P-2020 za prevode v tuje jezike (predvidoma odprt do 8. 5. 2020)
- JR6-INJ-2020 za izide v nemškem jeziku (predvidoma odprt do 24. 4. 2020)
- JP3-Trubar-2020 za podporo stroškov tiska (odprt do porabe sredstev oz. najpozneje do 15. 10. 2020)
]]>Do 30. aprila bodo odprte prijave na Fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma, a prijavnica trenutno še ni objavljena. Tudi v Frankfurtu bodo letos prednostno izbirali založnike, urednike in agente s fokusom na otroško in mladinsko literaturo. Ko se bodo prijave začele formalno zbirati, vas bomo obvestili.
Do 1. junija 2020 so odprte prijave na Québec Édition Fellowship Program, ki se bo odvijal med 24. in 29. novembrom 2020 v kanadskem Montrealu. Organizatorji bodo izmed prijavljenih izbrali 10 tujih založnikov, ki bodo v okviru fellowshipa spoznavali kanadski frankofoni knjižni trg. Več informacij in prijavnico najdete tukaj.
Foto: knjižni sejem v Montrealu
]]>Leipziški knjižni sejem je bil odpovedan prvič v svoji 70-letni zgodovini.
Foto: Miljana Cunta © Žiga Koritnik, Lucija Stupica © privat, Gregor Podlogar © Tihomir Pinter
]]>
Štirje avtorji bodo sejem obiskali v okviru promocije svojih novih prevodov v nemščino:
Poleg dogodkov z avtorji bo na sejmu podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino. Ta bienalna nagrada, ki jo podeljuje Goethe institut Ljubljana v sodelovanju z Musil institutom in organizacijo Literarisches Colloquium Berlin (LCB), bo prevajalcu ali prevajalki, ki ga bo izbrala nemško-govoreča strokovna komisija, tokrat podeljena drugič. Nagrada za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino je bila podeljena na minulem Slovenskem knjižnem sejmu.
Slovenski program na sejmu letos začenjamo s projekcijo filma, v okviru t. i. Balkanskega filmskega tedna, ki ga kot uvod v sejemsko dogajanje prireja mreža Traduki. V atraktivni stari kinodvorani UT Connewitz v istoimenskem predelu Leipziga, si bodo obiskovalci lahko ogledali film režiserja Matjaža Ivanišina Playing Men(2017), kar je omogočilo sodelovanje s Slovenskim filmskim centrom.
Za zaključek pa bodo obiskovalci prisluhnili zvočnim knjigam slovenskih avtorjev v nemškem jeziku, ki nastajajo v sodelovanju RTV Slovenija in Slovenskega kulturnega centra Berlin in jih bomo predstavili zadnji dan sejma.
Celotni slovenski program V Leipzigu si lahko ogledate tukaj:
Četrtek, 5. marec
Uvod: Balkan Film Week
19.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd
Playing Men
Matjaž Ivanišin, 2017, 60 Min., Dokumentarni film, Slovenija, Hrvaška
Z angleškimi podnapisi
Četrtek, 12. marec
10.00-11.00, Knjižnica Plagwitz "Georg Maurer", Zschochersche Straße 14
Ustvari svojo slikanico brez besed!
Ustvarjalna delavnica za otroke od 9. leta starosti dalje
Delavnico vodi: Marta Bartolj (ilustratorka)
12.00, stojnica Traduki „Common Ground“, dvorana 4
Slavnostna otvoritev
Deset držav iz Jugovzhodne Evrope letos svojo literaturo na leipziškem knjižnem sejmu prvič predstavlja skupaj.
12.30-13.00, oder Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H412/G411
Muca Copatarica in bosonogi otroci
Ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih pravljic za otroke, ki vedno pozabijo pospraviti svoje copate. Zveni znano?
Sodelujoči: Katja Lehmann (bralka zgodbe, založba leiv) in maskota Muce Copatarice (Mladinska knjiga)
Za vse starostne skupine
13.00-13.30, oder Lesebude 2, dvorana 2, stojnica H600
Kje si?
Lastnica išče izgubljenega kužka. Ali ga bo našla in kdo ji bo pri tem pomagal? Odgovor se skriva v slikanici Marte Bartolj.
Sodelujoči: Marta Bartolj (ilustratorka) in Barbara Anderlič (moderatorka)
Za vse starostne skupine
13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica E501
In ljubezen tudi
Pogovor in branje z Dragom Jančarjem
Moderator: Terry Albrecht (WDR3)
Nemška bralka: Ina Nil Gercke
16.00-16.30, Forum Literatur „buch aktuell“: dvorana 3, stojnica E401
Pianistov dotik
Pogovor s slovenskim filozofom Mirtom Komelom, ki je z romanom Pianistov dotik napisal fiktivno biografijo Glenna Goulda
Moderator: Michael Hüttler (založba Hollitzer)
Petek, 13. marec
15.00-16.00, Forum International und Übersetzerzentrum: dvorana 4, stojnica C505
Podelitev slovensko-nemške nagrade Fabjana Hafnerja
Nagrada za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino bo na dogodku podeljena drugič.
15.30-16.00, Forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309
Razvezani
Pogovor in branje z Ano Schnabl, avtorico nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani
Moderatorka: Doris Akrap (TAZ)
19.30-23.00, Haus des Buches, Gerichtsweg 28, Leipzig Ost
Dobri dnevi
Literatura, vino in glasba iz Jugovzhodne Evrope … in še nekaj korakov dlje
Pogovori z avtorji: Drago Jančar (Slovenija), Ana Schnabl (Slovenija), Anna Ospelt (Liechtenstein), Michael Martens (Nemčija)
Moderatorji: Katja Gasser (ORF), Andreas Breitenstein (NZZ), Ismar Hačam (LCB), Isabelle Lehn
Pesniška branja: Miljana Cunta (Slovenija), Gregor Podlogar (Slovenija), Lucija Stupica (Slovenija)
Nemški bralec: Thorsten Giese
Glasba: Vlado Kreslin (Slovenija)
Vino: Slovenska turistična organizacija
Sobota, 14. marec
11.00-12.00, Common Ground - Traduki Forum: dvorana 4, stojnica D507
Esteban, ki te ljubim, Esteban. O bolezni in bolečini
Pogovor z Ano Schnabl (Slovenija) in Lejlo Kalamujić (BiH)
Moderatorka: Anna Götte
13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4
Potovanje v Slovenijo
Spoznajte deželo in njeno literaturo v pogovoru z novinarjiMartinom Reichertom (TAZ), Claudius Nießen (WDR und Handelsblatt) in Katjo Gasser (ORF) ter direktorjem leipziškega knjižnega sejma Oliverjem Zillejem.
20.00-23.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd
Balkanska noč
Common Ground – Literatura iz Jugovzhodne Evrope
Elena Alexieva (Bolgarija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Damir Karakaš (Hrvaška), Enkel Demi (Albanija), Vladimir Pištalo (Srbija), Renata Salecl (Slovenija), Ognjen Spahić (Črna Gora)
Moderatorki: Aylin Rieger, Hana Stojić (Traduki)
Film: Blinde Vayscha
Glasba: Lajko Felix Trio
Berlin
19.00, Haus für Poesie, Knaackstraße 97, 10435 Berlin
Potovanje skozi mlado evropsko liriko: postaja Slovenija
Pogovor in pesniško branje s pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica
Moderator: Tom Bresemann
Nemški bralec: Urs Remond
Nedelja, 15. marec
11.00-11.30, Forum Literatur und Hörbuch: dvorana 3, stojnica B501
Zvočne knjige iz Slovenije: zbirka klasične in sodobne literature se predstavi
Partnerji slovenskega programa v Leipzigu:mreža Traduki, Slovenski kulturni center Berlin, Goethe Institut Ljubljana, LCB, Musil Institut, Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, založbe Zsolnay, Folio, leiv, Hollitzer, Baeschlin, Mladinska knjiga, Beletrina in Goga. Nacionalno stojnico kot že zadnjih nekaj let podpira tudi Slovenska turistična organizacija.
]]>Glede vključitve Slovenije v iniciativo »Common Ground« je direktorica JAK za nemško javnosti posredovala naslednjo izjavo: »Slovenija je bila pred desetimi leti ustanovna članica mreže Traduki in danes lahko rečemo, da je rast mreže in sodelovanje med nami vsemi preseglo vsa pričakovanja. Razlike nas bogatijo, podobnosti nas združujejo. Kljub tektonskim geopolitičnim premikom v zadnjih tridesetih letih na področju Zahodnega Balkana in jugovzhodne Evrope ostajajo vezi na polju kulture in literature močne. Koncept "Common ground" živimo že od vsega začetka, zato je naša skupna prezentacija hkrati reprezentacija vsega, kar smo - skupaj in vsak zase.«
14 držav članic mreže Traduki bo pod skupnim sloganom »Common Ground« regija v fokusu leipziškega knjižnega sejma tri leta, torej do vključno leta 2022.
]]>Najdete nas v dvorani 29, na stojnici C34–D33 v izmeri kar 80m2, saj bo letos gostila največ založniških postaj doslej. Založbam Pivec, Sodobnost International, Miš in Sanje se bosta letos pridružila še Založništvo tržaškega tiska in založba Malinc. Poleg naštetih bosta s samostojnima stojnicama na sejmu prisotni tudi založbi Mladinska knjiga in Morfem, letos pa bo sejem prvič obiskal tudi Forum Ljubljana.
Prav z mislijo na vse slovenske založbe v Bologni letos organiziramo kar tri dogodke mreženja:
V okviru EU projekta Vsaka zgodba šteje letos poteka tudi mentorski program za perspektivne ilustratorje. Slovenski mentor je dolgoletni urednik za ilustracijo pri Mladinski knjigi, Pavle Učakar, ki bo v Bologni vodi dva t. i. masterclassa za ilustratorje: v ponedeljek 4. 5. ob 16.00 in v torek 5. 5. ob 11.30, oboje na prizorišču Illustrators Survival Corner.
Poleg tega v sredo 6. 5. na odru Illustrators' Cafe prirejamo Predstavitev slovenskega častnega gostovanja 2021: ALL THE BIRDS ARE CHIRPING ABOUT SLOVENIA – BOLOGNA'S GUEST OF HONOUR 2021: Z nami bo avtor Andrej Rozman – Roza, vodja projekta Katja Stergar pa bo predstavila načrte za leto 2021. Na dogodku bomo premierno razkrili celostno grafično podobo slovenskega gostovanja.
Kot načrtovano bomo izvedli tudi dva enodnevna obiska sejma z avtobusom, in sicer v dveh terminih: v ponedeljek, 4. maja, in v sredo, 6. maja 2020. Več informacij in nova prijavnica za prevoz v prihodnjih dneh na naši spletni strani.
Posebne pozornosti bo Slovenija letos deležna avtor Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič, ki bosta na IBBY dogodku predstavila slovensko poslanico ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke (2. april) z naslovom »Lakota po besedah«. Oba ustvarjalca sta letos tudi nominirana za prestižno Andersenovo nagrado. Več o tem pa v naslednjem prispevku.
]]>
Ob tej priložnosti s slovenske sekcije IBBY sporočajo:
S ponosom in veseljem smo gradivo poslali nacionalnim sekcijam IBBY v 80 držav po vsem svetu. Podobno, kot se črke sestavljajo v besede, besede v povedi in le-te v zgodbe, bomo sestavljali tudi različne bralne prireditve, in to z namenom, da bi povabili k branju mladinskih knjig čim več bralcev. Zato je vabilo v takšni obliki, da ga sestavimo v kocko. Naj se »sestavi« veliko takšnih dogodkov, ki bodo nahranili z besedami čim več otrok in odraslih in jim vzbujali lakoto po še več branja.
Besedilo poslanice, vse informacije in gradivo so dostopni na domači strani Slovenske sekcije IBBY: https://www.ibby.si
***
Bralnospodbujevalna akcija
Tudi letos smo pripravili skupno – tradicionalno! – bralnospodbujevalno akcijo. Tokrat s knjigami obeh ustvarjalcev poslanice: obogatimo torej praznovanje 2. aprila sknjigami Petra Svetina in Damijana Stepančiča! Med njimi jih je veliko prejelo zlato hruško!
Oba ustvarjalca sta tudi nominiranca za Andersenovo nagrado 2020: Slikanica ARSENIJE! Damijana in Lucije Stepančič se je uvrstila na seznam izjemnih mladinskih knjig, ki jih Andersenova žirija priporoča za prevajanje v tuje jezike. Peter Svetina pa je med šestimi finalisti za Andersenovo nagrado 2020! Andersenova nagrajenca bosta razglašena 4. maja 2020 na sejmu otroških knjig v Bologni, nagradi pa jima bosta podeljeni na 37. mednarodnem kongresu IBBY v Moskvi (5.–7. september 2020).
Pri promoviranju bralnospodbujevalne akcije s Slovensko sekcijo IBBY sodelujejo: MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (ki je prispevala tudi gradivo), Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, DSP – sekcija za mladinsko knjiiževnost, revija Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici in drugi, kajti k branju spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih. K branju spodbujamo otroke, mladino, odrasle in starejše; posameznike, skupine, javnost.
Seznama knjig in bralne spodbude, ki sta jih pripravili Slovenska sekcija IBBY in MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, so dostopni tukaj.
]]>Odgovor KPK lahko preberete tukaj.
]]>
Besedilo odziva:
Spoštovani,
V nadaljevanju vam pošiljamo odziv Javne agencije za knjigo RS ( v nadaljevanju JAK) na predhodno mnenje Ministrstva za kulturo na predlog Strategije Javne agencije za knjigo RS za obdobje 2020-2024, prejeto dne 6.2.2020.
Ad Splošne ugotovitve
Agencija ni bila ustanovljena z osrednjim namenom pridobivanja neproračunskih sredstev, temveč to pridobivanje obstaja kot možnost – za kar si JAK vseskozi prizadeva. V Zakonu o Javni agenciji RS Uradni list RS, št. 112/07 in nasl. - ZJAKRS) pri namenu, za katerega je JAK ustanovljena, pridobivanje neproračunskih sredstev sploh ni omenjeno, med nalogami pa je skrb za neproračunska sredstva le ena od petnajstih nalog JAK. Ne glede na to je JAK pri črpanju teh sredstev uspešna - EU Projekt Ustvarjalne Evrope (ki je mimogrede prvi projekt iz tega evropskega programa, za katerega je JAK kandidirala) Vsaka zgodba šteje, se ne izvaja zadnje obdobje, ampak se je šele dobro začel – novembra 2019. Agencija je glede razvojnih projektov, financiranih iz kohezijskih skladov, pripravila tudi predlog za nadaljevanje izvajanja projekta Via – Via 2, ter projekt e-založništvo, oba je Ministrstvo za kulturo umestilo v INOP-e za obravnavo na SVRK. Prav tako sta v potrjevanju oziroma obravnavi dve dokumentaciji za že potrjena kohezijska projekta.
Glede navodil ministrstva za črpanje sredstev za upravičence javnih razpisov JAK – ministrstvo res ni podalo pisnih navodil, je pa JAK usmerilo na podlage v ZIPPRS – kjer je predviden le 30 % avans, vse ostalo šele ob plačanih računih, kar bi pokopalo slovensko založništvo in zlasti druge akterje na področju (nevladniki), ki nimajo možnosti za premostitvena sredstva. Res je JAK sama morala najti rešitev, skladno z ZIPPRS, da je omogočila preživetje področju, a ponovno pod oteženimi pogoji.
Glede sredstev agencije (sredstva za znanost in prestolnico knjige): JAK je bila edina, ki je morala odpustiti dva sodelavca v letu 2012 in ni nikoli dosegla števila zaposlenih po sistemizaciji. Tudi ob korekciji tabel o financiranju JAK 2008-2018, torej če dodamo k letom 2009, 2010 in 2011 znanstveni del in prestolnico knjige, je upad sredstev v 2012 očiten. Kar pa zadeva dvig sredstev v letih 2018 in 2019, je ta v celoti na račun povišanja knjižničnega nadomestila, ki se je med 2017 in 2019 zvišalo za 312.061 €, v 2020 pa še za dodatnih 32.813 € – pri skupnem znesku sredstev se zato ustvarja vtis, da je JAK dobila več sredstev, a v največji meri prav na račun postavke knjižničnega nadomestila, deloma pa zaradi povišanja mase plač, ki je zakonska obveznost.
Agencija že več let izvaja razpise za spodbudo e-založništvu ter v zadnjih dveh letih sofinancira tudi zvočne knjige, kar je vključeno v programe dela in letna poročila. Glede na najnovejše raziskave s področja bralne kulture (prek 140 raziskav, navajajo strokovnjaki) pa prava pot za širjenje branja ni e-knjiga, pač pa tiskana knjiga. Zato v strategiji ni posebnega poudarka na širjenju e-založništva, ki je po našem mnenju le poslovni model.
Ad Področje knjižničarstva
Pri področju knjižnic gre za iskanje nepomembnih podrobnosti glede »netočnega« poimenovanja dokumentov. Tudi v prvotnem Zakonu o JAK ni bilo predstavnika knjižnic, pa se je to spremenilo s spremembo ZJAKRS v letu 2013, ko je bil dodan v Svet JAK tudi predstavnik knjižnic. Zakoni se dopolnjujejo in spreminjajo, zato menimo, da je dolgoletna pobuda Društva založnikov in Društva knjigotržcev kakor tudi GZS – Sekcije za založništvo, da bi predstavniki sodelovali v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost, več kot legitimna in bi jo bilo mogoče uresničiti v naslednjem strateškem obdobju.
V nadaljevanju pripravljavci mnenja menijo, da strategija navaja »Populistična stališča o trivialnih knjižničnih zbirkah«: JAK nikoli ni trdila in tega tudi ne navaja v strategiji, da gre pri nakupih gradiv za knjižnice v celoti za nakupe trivialne literature, je pa nespregledljivo, da se to dogaja v določenem obsegu – o tem pišejo v raziskavah največji strokovnjaki za področje knjige (dr. Andrej Blatnik, dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj idr.). Nedavno je temu v javnem pismu, objavljenem v tedniku Mladina, (nehote?) pritrdila Sindikalna konferenca splošnih knjižnic pri Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa, in sicer v zvezi z nabavljanjem knjig založbe Učila v splošnih knjižnicah[1]: » Čeprav so knjige, ki jih večinoma ponuja ta založba, skoraj brez kulturne vrednosti, so privlačne splošnemu bralstvu. Na nesrečo pa smo se v knjižnicah prisiljeni truditi za dovolj visoke statistike, ki nam nato prinesejo dovolj sredstev, ter smo obenem zavezani k smotrni porabi javnih sredstev pri nabavi gradiva. Ponudba te založbe, v kateri prevladujejo t.i. ljubiči, večinoma slabo prevedeni in še slabše lektorirani, predvsem zaradi razširjenosti branja tovrstnih knjig na poletnih plažah, k tem statistikam veliko doprinese. Tako je založba postala pomemben igralec v slovenskem založništvu.[2]« V najnovejši reviji Bukla pa je povedno stališče Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki ga v imenu društva podpisujeta ugledni prevajalki Maja Kraigher in Dušanka Zabukovec v zvezi s katastrofalnim prevodom dela bookerjeve nagrajenke Anne Burns Mlekar, ki ga je izdala založba Lynx: »Menimo pa, da bi morale več storiti knjižnice. Očitno je namreč, da so vodilo njihove nabavne politike predvsem želje uporabnikov (in lastnic splošnih knjižnic, torej občin, ki jih zanima le število izposoj) na eni strani, na drugi pa je precej poljuben izbor literature za odrasle bolj kot argumentirani presoji v skladu z založniškimi standardi podvržen marketinški spretnosti posameznih distributerjev. Ob večnem argumentu upoštevanja želja plačnikov članarin pa knjižnice pogosto pozabljajo, da knjige odkupujejo z javnim denarjem. Knjižničarji so pomembni posredniki med založbami in bralci. Dokler se tisti, ki izbirajo knjige za odkup, ne bodo zavedeli svoje vloge in dojeli, da je treba knjige izbirati strokovno in odgovorno (dobra praksa je npr. podeljevanje zlatih hrušk za kakovostne knjige na področju otroške in mladinske književnosti) in da se z nobenim odkupom ne mudi tako zelo, da bi to vmesno fazo smeli izpustiti, se položaj ne bo izboljšal, samozvani založniki pa bodo še naprej lastnoročno tovorili prevodne zmazke v knjižnice in jih tam prodajali brez slabe vesti in s kakšnim posebno privlačnim popustom.[3]«
Dodali ste tudi predlog k Izzivu 1 za promocijo knjig v javnem interesu, in sicer pripravo promocijskega besedila o vsaki subvencionirani knjigi, ki bi bilo na voljo knjižničarjem ipd. (npr. portal Dobreknjige.si). V zvezi s tem pojasnjujemo, da se je JAK pri izvajanju Zakona o enotni ceni knjige povezala z Institutom informacijskih znanosti, Maribor (IZUM), ki skrbi za sistem iskanja in izposoje gradiva v knjižnicah (COBISS). Založniki imajo ob oddaji podatkov o začetku prodaje knjige in ceni knjige tudi možnost vnosa dodatnih podatkov, ki so objavljeni v sistemu COBISS oziroma so na voljo knjižnicam za pripravo kataložnih zapisov o knjigah. Dostopni so naslednji podatki: naklada, naslovnica, vzorčne strani, kazalo, predstavitev publikacije itd. Ker gre za neobvezen vnos nekaterih podatkov, je JAK vse založnike, ki prejmejo sofinanciranje za knjižne programe in projekte, že v pogodbah o sofinanciranju za leto 2020 zavezala, da na portal ZECK obvezno dodajo naslovnico in vsebinski opis (z zavihka ipd.) knjige, s tem pa so te informacije na voljo za nadaljnjo rabo. Navedba v pogodbi: Pogodbenik je dolžan ob prijavi sofinanciranih knjig v aplikacijo Enotna cena knjige na spletni strani www.jakrs.si ob vpisu podatkov o začetku prodaje in ceni knjige vnesti tudi naslednje podatke: naslovnica, opis knjige in naklada. Kar že izvajamo, ne vključujemo v strateški dokument.
Glede sodelovanja z drugimi resorji ZJAKRS določa:
11. člen) z državnimi organi sodeluje pri načrtovanju strateških usmeritev na področju knjige, ki so predmet različnih javnih politik in se dotikajo tudi knjige;
12. člen) sodeluje z vladnimi organi oziroma drugimi organizacijami, ki vplivajo na položaj knjige, njeno prepoznavnost in razvoj;
Z vsemi navedenimi organi in organizacijami JAK vseskozi aktivno sodeluje, kar izkazuje tudi vključenost strokovnih sodelavcev JAK v delovna telesa (npr. Delovna skupina za jezikovno politiko, Delovna skupina za oblikovanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti …), delovna telesa (medresorska in strokovna) pa oblikuje in koordinira tudi sama (v letu 2019 so bile oblikovane oziroma imenovane: Projektno-programske skupine »Bologna 2021«, medresorska projektna skupina Rastem s knjigo, organizacijsko-programska skupina za medresorski nacionalni posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti).
Ad Bralna kultura
Pri tem poglavju navajate, da bi bilo potrebno poudariti vlogo JAK pri pripravi NSBP in izvajanju Akcijskega načrta. Sodelovanje JAK oz. njenega predstavnika pri oblikovanju Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti je dejstvo, že od začetka smo v medresorski skupini aktivno sodelovali. V okviru Kulturno umetnostne vzgoje in v povezavi z dejavnostmi, ki jih predvideva Akcijski načrt Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti, je nacionalna kulturna koordinatorka na JAK aktivno udeležena pri vseh vsebinskih in organizacijskih aktivnostih povezanih z bralno pismenostjo in bralno kulturo (npr. Kulturni bazar, posveti na področju BK in bralne pismenosti; npr. medresorski posvet bralne pismenosti – jeseni 2020), Nacionalni mesec skupnega branja, strokovna izobraževanja v okviru financiranja programov na področju BK na temo bralne pismenosti (izobraževanja Bralne Značke, izobraževanja učiteljev ZRSŠ (Slovenija, tujina), Založniška akademija v okviru SKS, Kongres založnikov idr.). Vse našteto velja tudi glede povezovanja sofinanciranih projektov/programov tako s knjižnicami kot tudi drugimi deležniki na področju, ki jih JAK aktivno in uspešno že vrsto let poziva k sodelovanju in le ti tudi vsako leto uspešneje udejanjajo te cilje v okviru svojih programov in projektov, kar je predvideno tudi za obdobje 2020-2024. Omenimo še projekt Rastem s knjigo, ker se povezuje precej deležnikov (založniki, stanovska društva – npr. Pisateljski oder na SKS, izobraževanja mentorjev Bralne značke, predstavitve MKL – Pionirska, skratka povsod, kjer je možno promovirati branje mladostnikov in spodbujati bralno kulturo; medgeneracijsko branje – BZ, MKK, idr. ) tako v Sloveniji, kot tudi izven nje (zamejstvo, tujina – sodelovanje z ZRSŠ – učitelji iz tujine – Pot knjige; RSK). V letu 2020 se pričenjajo v sodelovanju z ZRSŠ in MIZŠ tudi izobraževalne delavnice za učitelje na temo izbranih knjig RSK, vzpostavljena je tudi projekta skupina RSK; vzpostavljena je povezava s predstavniki staršev preko ZSSS.
Glede navedb o strokovni podpori s strani JAK lokalnim skupnostim – financiramo projekte tako na področju lokalnih skupnosti kot tudi nacionalne, in sicer preko razpisov (npr. medgeneracijsko branje, Bralnice pod slamnikom, projekti DSP, DSKP, IBBY, MKL – Priročnik za branje, MB knjižnica – center za bralno pismenost; medijska podpora in financiranje – brezplačnik Bukla ( 2019 celo posebna številka), revija OIK, različni festivali in prireditve po Sloveniji – Dnevi poezije , Pranger, Fabula, Vilenica, Sanje v Medani, Novo mesto short idr.). Sodelovanje z MOL – Prestolnica knjige 2010, Unesco; sodelovanje pri projektu »Lipko« - nagovor vseh občin za odkup knjig (Velenje, Celje, Kranj …) ali 2013 izvedena akcija Ni igre brez drame, ki je povezala vse deležnike na področju knjige (knjižnice, založbe, knjigarne idr.); sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije itd. Vse te akcije in povezovanja so imanenten del naše strategije na področju in jih vseskozi poglabljamo in prilagajamo/razvijamo glede na ciljno publiko. Posebej zato je bil razvit tudi projekt Pot knjige - strip, razstava in nastop avtorjev, pri čemer izrecno pazimo na geografsko razpršenost in usmerjenost na obisk šol izven urbanih središč, pa tudi zamejstvu in zdomskem prostoru (Dunaj, Banja Luka, Ruma). Pomembno je tudi naše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na področju podpore odpiranju novih knjigarn.
V sodelovanje z EuRead smo že pristopili: 9.9.2019 so se na javnem dogodku vključili in podpisali izjavo/peticijo Evropa bere direktorica JAK Renata Zamida, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina za Ministrstvo za kulturo. V programu dela za 2020 navajamo, da je namen JAK uradno članstvo v iniciativi EU Read, kjer pa potekajo pogajanja za višino članarine, ki bi jo Slovenija morala za to prispevati, saj je potrebno s slovenske strani ovrednotiti prednosti in slabosti po principu cost-benefit, Agencija bo morala namreč članarino poravnavati iz integralnih sredstev na postavki programsko-materialni stroški v okviru vsakoletne odločbe in pogodbe o financiranju.
Ad Predlogi na področju zadev EU
Namen strategije ni ponavljanje temveč predočenje glavnih strateških ciljev v prihodnje. V Programu dela in finančnem načrtu JAK za leto 2020 so podrobneje navedene vse aktivnosti na področju zadev EU. Vključevanje v katerekoli projekte, tudi v mnenju ministrstva izpostavljeni in pohvaljeni vključitvi v projekt Vsaka zgodba šteje, pa od Agencije zahteva dodatno delo ter tudi lastna sredstva. Iz predhodnih navedb je razvidno, da je kadrovska zasedba na JAK preskromna za izvajanje že obstoječih nalog, zato se lahko zgodi, da vključevanje v nove projekte krni delo na že obstoječih. Žal manjši evropski projekti ne zagotavljajo sredstev za zaposlitve, česar se MK zagotovo zaveda, zagotovo pa ti projekti pozitivno vplivajo na različne segmente slovenskega knjižnega trga.
Agencija s svojimi razpisi, pa tudi strokovnimi posveti in izobraževanji, aktivno pripomore k temu, da so slovenski prijavitelji na razpisih Ustvarjalne Evrope tako uspešni, saj zasleduje potrebe prijaviteljev, spremlja spremembe na področjih razpisov EU in temu primerno prilagaja vsebine lastnih razpisov, da so doseženi multiplikatorni učinki.
Agencija že sedaj aktivno sodeluje s kolegi z MK, ki se ukvarjajo z večjezičnostjo in prevajanjem, ažurno daje pripombe in predloge ter s svojim znanjem svetuje glede implementacije določenih strategij. Skupina za večjezičnost in prevajanje pri Odboru za kulturo na ravni EU zaenkrat še ni niti ustanovljena, zato v strategijo ne moremo zapisati sodelovanja v skupini – pri čemer nas mora k formalnemu sodelovanju pozvati Ministrstvo za kulturo. O pobudi za ustanovitev take skupine smo bili obveščeni v drugi polovici leta 2019 in prispevali svoja mnenja glede usklajevanj mandata take skupine.
Kot je razvidno iz Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 je predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021 med izpostavljenimi nalogami, čemur sledijo tako aktivne kot pasivne politike Agencije –v letu 2020 pripravljamo nastope slovenskih avtorjev na knjižnem sejmu v Bruslju, prav tako pa se bo sejma udeležila direktorica s prispevkom na strokovni okrogli mizi. Tako v projektnih kot programskih razpisih je predsedovanje izpostavljeno kot ena izmed 3 prednostnih nalog, kar je bilo tudi predhodno skomunicirano s pristojnimi službami na ministrstvu in je pisno dokumentirano. Z veleposlaništvom RS v Bruslju oziroma bodočo »Slovensko hišo« sodelujemo permanentno in usklajeno ter s skupnim pogledom v leto 2021, pri čemer smo bili aktivni sogovorniki tudi na sestankih z vodstvom muzeja Bozar, kjer naj bi se dogajala glavnina slovenskega kulturnega programa v času Predsedovanja.
MK predhodno navaja, da je ena izmed nalog JAK pridobivanje neproračunskih sredstev. MK se zagotovo zaveda, da JAK vseh sredstev, ki jih s svojim delom in vključevanjem v različne povezave, na primer Traduki, posredno pridobi za slovenski knjižni trg, ne navaja in ne more navajati v svojih finančnih izkazih. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu. Za ponazoritev konkretnega primera pa naj navedemo, da je slovenski knjižni trg v obliki različnih podpor od mreže Traduki v desetih letih našega članstva (JAK v imenu Republike Slovenije je ustanovna članica mreže) prejel 686.800,00 €, vložek JAK pa je bil 130.000, 00 €. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu (na primer slovensko-nemške prevajalske delavnice Vice-Versa, ki so bile izvedene leta 2018 in bodo ponovno 2020 in v katere nemška fundacija Toledo vloži 10.000 €).
Ad Predlogi splošni in za države izven EU
Strategija mora (na vseh področjih) izhajati iz obstoječih sredstev za 2020-2021 – zato predlog, naj JAK širi udeležbo na knjižnih sejmih na ves svet (navedeno: Kitajska, Južna Koreja, Severna Amerika, Avstralija, Brazilija itd.), kar predlaga Ministrstvo zlasti na področju otroške in mladinske literature ter ilustracije –zahteva bistven dvig sredstev za mednarodno področje, na kar v strategiji v splošnem apeliramo v uvodu (in pripisu predsednika Sveta JAK). Nobena udeležba na sejmu, ki naj bi prinesla pozitiven učinek za slovensko knjižno polje, ni ad hoc odločitev, temveč strateška odločitev, ki zahteva precej predhodnega dela in tudi sredstev. Tako kadrovske kot finančne omejitve Agenciji narekujejo še skrbnejši premislek o tem, katerih sejmov se je mogoče udeležiti, tako da se priprava nanje ter sama pot ne prekrivata z drugimi nujnimi in pomembnimi aktivnostmi.
Pred podajanjem Mnenja je MK gotovo prebrala že večkrat navajan Program dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 (ki ga je že obravnavala in pozitivno ocenila stalna komisija za knjigo Ministrstva za kulturo, soglasje k njemu pa je podal tudi Svet JAK), v njem je namreč predvidena ponovna udeležba na knjižnem sejmu v Šanghaju, in prav v tem dokumentu navajamo dejstva, ki jih ministrstvo v svojem Mnenju ponavlja– in sicer krepitev vloge tega sejma v zadnjih letih, zlasti od 2019 dalje.
Z nastopom na sejmu v Šanghaju želi JAK multiplicirati učinke priprav na sejem v Bologni 2021, hkrati pa z udeležbo na tem sejmu pokriti tudi celotno področje Azije. Skoraj vsaka svetovna država ima svoj sejem, ko se s projekti glavnih gostij na vseh največjih svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu – izpostaviš – si tudi na vse ostale sejme kmalu vabljen kot osrednja gostja. Brez skrbnega premisleka o tem, udeležba na katerem sejmu lahko prinese učinke, udeležba katerega sejma pa je le nesmotrna raba javnih sredstev, bi JAK lahko v svojo strategijo navedla še kopico sejmov, o učinkih pa molčala.
Tako severnoameriški kot brazilski, ruski in avstralski trg so seveda pomembni – a vsi glavni deležniki so v veliki meri prisotni na najpomembnejših svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu. Vseeno pa JAK spodbuja in promovira udeležbo (in jo sofinancira) posameznih založnikov, agentov, urednikov ter drugih strokovnjakov s področja literature na sejmih na teh področjih kakor tudi na posebnih strokovnih srečanjih. JAK redno skrbi tudi za obveščanje o štipendijah ter podporah tujih deležnikov, ne samo s teh področij, temveč z vsega sveta.
Omenimo lahko, da je letos v Moskvi hkrati s knjižnim sejmom mednarodno srečanje IBBY, pot več slovenskih udeležencev na obe prireditvi bo sofinancirana, prav tako pa bomo udeležencem omogočili nastope pod skupnim sloganom, ki bo promoviral nastop Slovenije kot glavne gostje v Bologni 2021.
Vse to so stvari, ki so del Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020, in so usklajene s Strategijo 2020–2024.
Ne razumemo povsem, kaj naj bi pomenila promocija otroške in mladinske književnosti po zgledu Disneya in japonskih družb ter vpeljava »multidisciplinarnega marketinškega pristopa, ki gradi na pripadnosti, ugledu, potrošniških vrednotah in/ali svojevrstni odvisnosti uporabnika«. Multidisciplinaren marketinški pristop v slogu Disneya so sanje vsakega slovenskega založnika, avtorja, ilustratorja, a tak pristop ima v ozadju milijardne, ne milijonske zneske, ki to omogočajo. Dokler se slovenski založniški trg ubada s preživetjem, si vsi želimo, da bi marketinški pristopi ostali vsaj na dosedanjem nivoju, da bi z manjšimi in opaznimi promocijskimi akcijami lahko vzbudili pozornost ter ciljno večali ugled slovenske knjige. Če pa gre za sugestijo, da je promocija slovenske literature (in slovenska literatura sama, posebej tista za otroke in mladino) potrebna diznifikacije, se s strokovnega stališča JAK s tem ne more strinjati (verjamemo tudi, da bi imela glede tega koncepta pomisleke tudi širša zainteresirana javnost) in v tem smislu dopuščamo konceptualno razhajanje s pogledi trenutnega vodstva Ministrstva. V vsakem primeru bodo vse promocijske akcije na primernem kakovostnem nivoju – z ustrezno kakovostnimi produkti, ki temeljijo na vrhunskem jeziku, zgodbi in ilustraciji, poznavalci slovenske literature in ilustracij pa zagotovo vedo, da je lahko tudi visoka kakovost zabavna, saj je tak velik del slovenskih knjig.
Kar zadeva sugestijo o »multimedialno pripravljenih dogodkih« - to JAK po svojih zmožnostih že počne s promocijskimi AV izdelki (vsakoletni filmi za projekt Rastem s knjigo že od leta 2009, v letu 2019 posnet in lansiran večjezični film 5 slovenskih avtoric za tuje trge in s tem povezani multimedialni dogodki na mednarodnih založniških mreženjih ipd.).
Zaradi vsega navedenega prejeto predhodno mnenje ministrstva obravnavamo tudi kot mnenje ministrstva na tekoče delo JAK, ki ga sicer vseskozi spremljata in potrjujeta Svet JAK in Ministrstvo za kulturo. Za podani odziv se zahvaljujemo, komentarje ministrstva smo obravnavali in v delih, kjer presojamo, da je vključitev v Strategijo JAK za obdobje 2020-2024 smiselna, smo izvedli dopolnitve dokumenta in upoštevali tudi predlog glede poimenovanja izzivov, ki nas na področju knjige vse skupaj naslavljajo v prihodnjem obdobju.
Lep pozdrav,
Renata Zamida
Direktorica
Pripravili:
- strokovna sodelavka za področje mednarodnega sodelovanja Katja Stergar
- strokovna sodelavka za področje bralne kulture in literarnih prireditev Tjaša Urankar
- strokovna sodelavka za področje knjižnega in revijalnega založništva Vlasta Vičič
- direktorica Renata Zamida
www.zsss.si/glosa-ucila-knjiznice-1312/
[2] Mladina, 13.12.2019.
Bukla, št. 152, 5.2.2020, www.bukla.si/revija-bukla/skodljivi-prevodi.html
]]>
Pisateljica Janja Vidmar se je prijazno odzvala in dejala, da se veseli srečanja, na katerem bodo lahko rekli kakšno tudi o nadaljevanju Elvisovih prigod. Domislice učencev se ji zdijo zabavne ter izvirne in veseli jo, da ob odprtem koncu razmišljajo, kaj vse bi se utegnilo Elvisu še pripetiti.
»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.
]]>Celotno besedilo poziva je dostopno na naslovu: https://www.jakrs.si/knjiznicno-nadomestilo/poziv-avtorjem/
Vloga za uveljavljanje knjižničnega nadomestila je dostopna na naslovu: https://www.knjiznicno-nadomestilo.jakrs.si/
]]>Bliža se mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni, ki bo letos potekal od 30. marca do 2. aprila. JAK bo na sejmu prisotna z doslej največjo, 80m2 veliko nacionalno stojnico in slovenskim programom. Pomembnih dogodkov na sejmu bo veliko, zato bomo letos organizirali dva enodnevna obiska sejma z avtobusom za vse zainteresirane:
Prijava: prijavnico za organiziran prevoz najdete natej povezavi. Prijave zbiramo do 28. 2. 2020 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov:bologna.jak@gmail.com
Novinarji: za novinarje, ki jih v Bologno napoti njihova medijska hiša, je prevoz brezplačen. Potrebna je le prijava do 28. 2. 2020 na bologna.jak@gmail.com. Akreditacije so mogoče na tej povezavi.
Pripravljamo tudi dva dogodka z dolgoletnim likovnim urednikom Pavletom Učakarjem, ki kot mentor sodeluje v mentorskem programu projekta Vsaka zgodba šteje:
Za tiste, ki boste sejem obiskali za več dni: v torek, 31. marca, bo ob 13.00 preko neposrednega prenosa iz Stockholma razglašena letošnja prejemnica ali prejemnik nagrade Astrid Lindgren Memorial Award (ALMA), za katero sta letos nominirana slovenska avtorja Anja Štefan in Slavko Pregl.
Konec leta 2019 je bila ustanovljena delovna skupina Bologna 2021, v katero so bili imenovani naslednji člani na predlog relevantnih stanovskih društev, Ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo:
Člani delovne skupine so že opravili prvi sestanek.
Natečaj je pod oznako CGP Bologna 2021 odprt do 2. marca. Predlog znaka, ki ga bo strokovna žirija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.400,00 EUR bruto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga.
Povezava do natečaja: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/
Več o projektu Bologna 2021: https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v-bologni-2021/
]]>Prestižni filmski festival v Cannesu je največji festival filmske industrije na svetu, v okviru katerega poteka program 'Shoot the Book!', ki ga organizirata SCELF (Société Civile des Editeurs de Langue Française) in Francoski inštitut. Frankfurtski knjižni sejem založnikom ponuja akreditacijo za festival, možnost sodelovanja na ekskluzivnih mreženjih s filmskimi producenti in priložnost, da v okviru programa 'Shoot the Book!' na festivalu predstavijo knjige s potencialom za filmsko adaptacijo. Kako svoje vsebine predstaviti kar najbolj profesionalno bodo založnikom svetovali strokovnjaki s področja filma.
Rok za prijave: 14. februar 2020
Več informacij na: www.buchmesse.de/en/film-cannes
Založniki lahko prijavnico izpolnijo tukaj.
Kontakt za dodatne informacije: Niki Théron, film@buchmesse.de ali +49 (69) 21 02 167.
]]>Goethe inštitut v sodelovanju s fundacijo Alfred Toepfer Stiftung in kulturno fundacijo nemške zvezne dežele Saške razpisuje delovno štipendijo za profesionalne literarne prevajalke in prevajalce iz nemščine v tuje jezike. Štipendija obsega bivanje v eni izmed dveh prevajalskih rezidenc v krajih Gut Siggen (dežela Schleswig-Holstein) ali Dresden-Hellerau (dežela Saška). Prijave so mogoče do 6. marca na tej povezavi.
Graz – Writer in residence program
Do 31. marca so odprte prijave na Graz – Writer in residence program, ki je namenjen tujim avtoricam in avtorjem. Štipendija vključuje 8-mesečno bivanje v rezidenci Cerinni-Schloessl (Schlossberg) in mesečno štipendijo v višini 1.300€.
Več informacij in prijave na tej povezavi.
Wels - Writer in residence program
Avstrijsko mesto Wels razpisuje trimesečno rezidenco za mestnega pisatelja ali pisateljico. Poleg bivanja v Welsu med 1. julijem in 30. septembrom letos mesto ponuja tudi mesečno štipendijo v višini 1.100€. Prijava je mogoča do 3. aprila 2020. Osnovno znanje nemščine zaželeno. Več informacij najdete tukaj.
Razpisane so registracije za SalTo Rights Centre in prijave za dva fellowship programa – oboje v okviru Torinskega knjižnega sejma
V času od 13. do 16. maja letos bo v Centru Congressi Lingotto v Torinu deloval center za literarne agente, založnike, producente in skavte, ki se bodo udeležili torinskega mednarodnega knjižnega sejma (14.-16. maj). Po early bird ceni 200€ ponujajo najem mize z vso potrebno opremo.
Odprte so tudi prijave za dva fellowship programa in sicer:
Rok za prijave: 28. februar 2020
Več informacij na:
https://www.salonelibro.it/en/visit/rights-centre-en.html in rightscentre@salonelibro.it
Razpisana so sredstva za promocijo švicarske literature v tujini
Švicarska kulturna organizacija Pro Helvetia razpisuje sredstva v višini 200.000 švicarskih frankov za promocijo švicarske literature v tujini s poudarkom na knjigah na temo umetnosti, fotografije in oblikovanja ter otroških knjigah, za sofinanciranje pa primerne tudi knjige s področja leposlovja in humanistike, stripi in grafični romani. Prijavijo se lahko tako švicarski kot tuji prijavitelji in sicer do 2. marca na www.myprohelvetia.ch.
Razpis je primeren za vse založnike, ki izdajajo prevode švicarskih avtorjev ali kako drugače sodelujejo s švicarskim knjižnim trgom.
Več informacij na:
Beni Muhl, Literature
Tel. +41 44 267 76 67, bmuhl@prohelvetia.ch
]]>Napovedujemo še prvi letošnji poziv za mobilnost in razpis za izvedbo prevajalskih seminarjev:
NASLOV NATEČAJA:
Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021 (oznaka CGP Bologna 2021)
PREDMET JAVNEGA NATEČAJA:
Izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021.
NAMEN JAVNEGA NATEČAJA:
Projekt »Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021« je nacionalni projekt za promocijo in krepitev izvoznega potenciala slovenske knjižne ustvarjalnosti na področju otroške in mladinske literature in slovenske ilustracije. Vloga častne države gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni bo pomembno okrepila mednarodni potencial domačih otroških knjig in predvsem slovenske ilustracije, spodbujala prevode slovenskih otroških in mladinskih knjig, povečevala vidnost, ugled in prepoznavnost slovenskih avtorjev in krepila vlogo ilustracije. Tak nastop je enkratna priložnost v kontekstu mednarodnega sejma, ki uživa stalen in visok ugled ter je deležen pozornosti tako založniške in knjigotrške kot tudi medijske panoge. V letu 2021 bo potekal že 57 sejem, ki traja 4 dni in je namenjen izključno (odrasli) strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V zadnjih letih sejem obišče okoli 30.000 strokovnih obiskovalcev, v šestih sejemskih halah se predstavlja več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta, v sklopu sejma pa se zgodi več kot 600 dogodkov; ob tem o sejmu poroča več kot 800 novinarjev iz 40 držav sveta. Hkrati se Slovenija s projektom predstavlja tudi splošni publiki z dogodki na različnih prizoriščih v mestu (spremljevalni kulturni program). S tem javnim natečajem Javna agencija za knjigo RS (organizator) izbira celostno grafično podobo za ta projekt.
NAGRADA:
Predlog CGP, ki ga bo strokovna komisija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.000,00 EUR neto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga CGP.
CELOTNO BESEDILO NATEČAJA: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/
]]>Mednarodna žirija, v kateri je sodelovala tudi predstavnica slovenske sekcije IBBY, Tina Bilban, je finaliste izbrala med 34 nominiranimi avtorji in 36 nominiranimi ilustratorji. Žirija ocenjuje celotne opuse avtorjev in ilustratorjev in nagradi ustvarjalcema podeli za celosten prispevek k otroški literaturi v njunih državah. Letošnji nagradi bosta podeljeni 30. marca na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni.
Pripenjamo celoten seznam nominirancev in sporočilo za medije.
]]>Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna s stojnico in obsežnim slovenskim programom z avtoricami in avtorji Renato Salecl, Dragom Jančarjem, Ano Schnabl, Mirtom Komelom, Marto Bartolj – predstavljajo se z novimi prevodi v nemščino – pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica, ki bodo svojo poezijo brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser) in Vladom Kreslinom, ki bo poskrbel za glasbeni program. Več o programu v prihodnjem novičniku.
Bruseljski program pripravljamo v sodelovanju s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju in je del priprav na kulturni program v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, leipziškega pa v sodelovanju z založbami, pri katerih so izšli nemški prevodi knjig, mrežo Traduki in Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu.
]]>Z novim letom je začela veljati novela zakona o davku na dodano vrednost, ki ob dosedanjih dveh stopnjah DDV uzakonja tudi nižjo, petodstotno stopnjo DDV za knjige, časopise in periodične publikacije tako v fizični kot elektronski obliki. Sprememba prihaja več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena.
Kaj pomeni znižan, 5-odstotni DDV na knjige in nekatere druge publikacije? Kaj poleg tega še potrebujemo za preživetje slovenskega založništva in knjigotrštva? Se knjižnim in časopisnim založnikom obeta dostojno preživetje namesto životarjenja? Na ta in druga vprašanja bodo poskušali odgovoriti:
- Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS,
- Samo Rugelj, direktor in glavni urednik založbe Umco ter publicist,
- Marija Volčjak, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa in
- Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje.
RSVP: Organizator prosi za potrditev udeležbe na pp@sta.si.
]]>- izbor pesmi Tomaža Šalamuna v nizozemskem prevodu, ki sta ga pripravila Staša Pavlović in Tom Van de Voorde, je z naslovom Ik weet izšel pri nizozemski založbi Uitgeverij Vleugels.
- roman Mirta Komela Pianistov dotik, ki ga je v italijanščino prevedla Patrizia Raveggi, je pod naslovom Il tocco dell pianista izšel pri založbi Carbonio Editore. Skoraj istočasno je roman pod naslovom Goldman oder Der Klang der Welt izšel tudi v Avstriji, kjer je prevod Sebastiana Walcherja izdala založba Hollitzer Verlag.
- izid knjige Gorana Vojnovića Figa(Under fikonträdet) na Švedskem. Izšla je pri založbi Rámus publishing house. Prevedla jo je Christine Bredenkamp.
- izid knjige In ljubezen tudi Draga Jančarja v Beogradu. Knjiga je z naslovom Kao i ljubav izšla pri založbi Arhipelag. Prevedla jo je Ana Ristović.
- Izid knjige Ding dong zgodbe Jane Bauer pri založbi Ibis grafika. Hrvaški prevod z naslovom Ding Dong priče je pripravil Krešimir Krnic.
- izid knjige Konec. Znova avtorja Dina Bauka (Istrosbooks). Roman The end. And again je izšel v angleškem prevodu Timothyja Pogačarja.
- izid knjige Dušana Šarotarja Bilijard v Dobrayu. Angleški prevod z naslovom Billiards at Hotel Dobray, ki ga je pripravil Rawley Grau, je izšel pri založbi Istrobooks.
V prihodnjih letih lahko med drugim pričakujemo naslednje naslove:
- Letos bo pri založbi Folio Verlag v prevodu Klausa Detlefa Olofa izšel nemški prevod zbirke kratkih zgodb Ane Schnabl Razvezani pod naslovom Grün wie ich dich liebe grün.
- Pri založbi Suhrkamp Verlag bo izšel izbor poezije Fabjana Hafnerja Erste und letzte Gedichte, v nemščino jo prevaja aktualni Nobelov nagrajenec Peter Handke.
- Pri založbi Arcipelago Books bo izšel drugi del romana Lojzeta Kovačiča Prišleki z naslovom Newcomers: Book Two. Knjigo je v angleščino prevedel Michael Biggins.
- Leta 2021 bo pri založbi Verbrecher Verlag izšel nemški prevod romana Nataše Kramberger Primerljivi hektarji.
- Izšel bo angleški prevod serije slikanic o Levu Rogiju avtorja Igorja Plohla. Serijo zgodb o invalidnem Levu Rogiju bo za celotno angleško govorno področje izdala založba Holiday House.
- V ZDA bo izšla tudi angleška izdaja slikanice brez besed Kje si? avtorice Marte Bartolj. Knjigo bo izdala založba Chronicle Books.
- Bolgarska založba List bo izdala roman Evalda FlisarjaČarovnikov Vajenec.
- Beijing Dandelion Children's Book House Co bo izdala slikanico Andreje Peklar Luna in jaz.
- Ruski Rosman publishing pa Groznovilco v Hudi hosti avtorice Jane Bauer.
Knjige Mirta Komela, Gorana Vojnovića, Draga Jančarja in Jane Bauer so izšle s podporo Javne agencije za knjigo, knjigi Dina Bauka in Dušana Šarotarja pa s podporo programa EU Ustvarjalna Evropa.
]]>
Bologna Book Fair, Sala Melodia - Centro Servizi, 1. nadstropje, blok B
Mreženje in individualni pogovori s tujimi založniki
Spoštovani založniki,
Javna agencija za knjigo kot del evropskega projekta Vsaka zgodba šteje/Every story matters organizira B2B srečanje za založnike, ki jih zanima izmenjava kakovostnih knjig za otroke in mladino s poudarkom na inkluzivnosti, raznolikosti, multikulturnosti.
Vas zanima, kaj sploh je projekt Vsaka zgodba šteje?
Vas zanimajo kakovostne knjige iz drugih evropskih držav?
Iščete priložnost za povezovanje?
Bi radi spoznali tuje založnike in jim predstavili svoje knjige?
Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pozitivno, si rezervirajte 1. april in izkoristite priložnost za spoznavanje novih založb s področja otroške in mladinske literature.
Na dveurnem dogodku vam bomo najprej predstavili projekt (15 minut), sledila bodo individualna srečanja z založniki/uredniki/literarnimi agenti.
Poskrbeli bomo tudi za kavo in prigrizke.
Kako se prijavim?
Svojo prijavo pošljite po spletnem obrazcu.
Prijave so odprte za vse založnike/urednike/literarne agente s področja otroške in mladinske književnosti, prednost bodo imeli založniki iz dežel partneric – Flandrija (Belgija), Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Slovenija. Na dogodek bo sprejetih največ 30 sodelujočih.
Rok za prijavo
Ponedeljek, 3. februar 2020 do 12.00.
Izbrani prijavitelji bodo o svoji prijavi obveščeni najkasneje 10. februarja 2020.
Vprašanja lahko posredujete na nika.kovac@jakrs.si.
Javna agencija za knjigo RS skupaj z Acesso Cultura, Associação Cultural (PT), Bluedar (DE), Mediart International (HR), Stichting ROSE (NL) in Vlaams Fonds voor de Letteren (BE) sodeluje v projektu EU Vsaka zgodba šteje – ustvarjajmo zgodbe za vse / Every story matters – making books more inclusive.
Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se vknjiževnih likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.
Spletna stran: www.everystorymatters.eu
Facebook: www.facebook.com/ESMmakingbooksmoreinclusive/
Instagram: @every.story.matters.eu
]]>
Želimo vam prijetne praznike in srečno novo leto!
]]>POMEMBNE SO SPODBUDE K BRANJU IN KUPOVANJU KNJIG
Literatura je v stalnem dialogu z družbo in pomembno je, da tudi družba vstopa v dialog z literaturo. Predaja Knjigobežnice Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS ima večplasten pomen. Opozarja na nekatere podatke iz najnovejše nacionalne raziskave Knjiga in bralci, ki je pokazala, da knjige kupujemo in beremo vse manj, še posebej je padec viden v segmentu najbolj izobraženih članov naše družbe. Če izobraženci prenehajo brati in graditi osebne knjižnice, je to toliko bolj zaskrbljujoče.
Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, je tako opozorila: „Bralci se rodijo v družini, in glede na omenjeno raziskavo, so najbolj pozitiven zgled mladim še zmeraj starši in obdanost s knjigami doma. Po raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih je Slovenija na repu držav glede velikosti domače knjižnice - marsikdo pa ne pozna dejstva, da ob lahko domači knjižnici, ki obsega najmanj 80 knjig, otrok deloma nadoknadi deprivilegiranost, ki izhaja iz nižje izobrazbe staršev.„
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST IN ŠPORT - POMEMBEN PARTNER PRI SPODBUJANJU BRANJA
Pomembno je izpostaviti tudi pomen branja tiskanih knjig - noben ekran nam ne posreduje tako poglobljene izkušnje branja kot fizična knjiga.
Renata Zamida je ob tem dodala: „V tem kontekstu se nam zdi pomembno, da se tudi uslužbenci ministrstva, ki kroji politiko na področju izobraževanja in znanosti, vsak dan na poti v pisarno srečajo s knjigami in imajo možnost poseči po njih. Knjigobežnica že domuje na Ministrstvu za kulturo, na Javni agenciji pa menimo, da bi jih morali vzpostaviti na vseh ministrstvih in v Državnem zboru. Knjigobežnica naj bo spodbuda k branju in nakupovanju knjig v slovenščini. Posebej spodbudno pa se nam zdi, da je Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, katere nosilec je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, že v potrjevanju na Vladi RS in nam bo v letu 2020 že omogočena priprava akcijskega načrta, ki bo zagotovo prispeval k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji.„
Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se v likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.
Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih skušali zaznati želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.
Ena izmed aktivnosti projekta je tudi mentorski program za še neuveljavljene in nadarjene talente. V njem bo sodelovalo šest izbranih nadarjenih avtorjev ali avtoric iz šestih različnih držav EU.
Aktivnosti mentorskega programa:
Na razpis se lahko prijavijo:
Prijava je zaveza za dejavno sodelovanje v vseh aktivnostih mentorskega programa.
OKVIRNA ČASOVNICA:
Program se bo začel februarja 2020.
Prvo srečanje tečajnikov bo potekalo na knjižnem sejmu v Bologni med 30. marcem in 4. aprilom 2020.
Med majem in decembrom 2020 bodo potekali online masterclassi.
Med januarjem 2021 in junijem 2021 se bodo tečajniki in tečajnice udeležili izbranih dvotedenskih rezidenc.
Rok za oddajo končane neme slikanice je 30. junij 2021.
20. – 24. oktobra 2021 in 19. – 23. oktobra 2022 boste svoje delo predstavili na knjižnem sejmu v Frankfurtu.
Svoje delo bo del ilustratorjev predstavil tudi na Zagreb Book Festival 2021 (21. – 27. maj) in vsi na Zagreb Book Festival 2022 (21. – 27. maj).
PRIJAVA:
Vsi elementi prijave morajo obvezno biti napisani v angleškem jeziku. Prijava naj vsebuje:
Prijave pošljite na: talent@everystorymatters.eu. V vrstici zadeva navedite: Application Talent Programme. Vse priloge morajo biti vključene v eno priponko.
Vprašanja lahko naslovite na: nika.kovac@jakrs.si ali katja.stergar@jakrs.si.
Končni rok za prijave: Sreda, 15. januar, ob 12.00, odločitev o izbiri bo znana do 10. februarja 2020.
]]>
Bine
Javna agencija za knjigo je s projektom »Vključujemo in aktiviramo!« odpirala vrata v svetove literature in v boljša življenja
Javna agencija za knjigo RS je v zadnjih štirih letih izvajala projekt »Vključujemo in aktiviramo«. Projekt je povezal dva pola: slovenske ustvarjalce s področja književnosti in štiri ranljive družbene skupine. Udeleženci projekta iz ranljivih družbenih skupin so pridobivali kompetence, ki so pomagale pri njihovi ponovni socialni aktivaciji. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, zato poudarja: »Projekt je dokazal, da literatura resnično premika meje in ruši stereotipe. Obenem pa odpira vrata v boljše življenje.«
Eden izmed rezultatov projekta je tudi knjiga »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma«, v kateri je popisanih 11 zgodb moških na prestajanju zaporne kazni. Gre za neke vrste nadaljevanje, saj je lani izšla knjiga z zgodbami zapornic z Iga, »Začasno bivališče: Na grad 25, Ig. Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora«.
Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga, ki predstavi zgodbe moških za vrati zapora
»Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma« je knjiga, ki prinaša zgodbe 11 moških zapornikov na prestajanju kazni zapora, zgodbe, o katerih navadno beremo le v črnih kronikah ali poročilih iz sodnih dvoran, a nanje hitro pozabimo. Nastala je pod uredniškim vodstvom dr. Milice Antić Gaber, s sodelavkami Nino Pergar, Darjo Tadič, Jasno Podreka in Dejo Crnović so v njej popisale življenjske zgodbe zapornikov. Izpovedovalce spoznamo kot posameznike z različno osebno preteklostjo in z morda boljšimi možnostmi za drugačno prihodnost. »Podpora Javne agencije za knjigo temu projektu je izrednega pomena. Brez tega najbrž takšna knjiga ne bi izšla. Pa ne gre samo za izid knjige. S projektom so pridobili vsi; tako tisti, ki so se znašli v zaporu, ker so prekinili monotono rutino dneva, kot so nam dejali naši sogovorniki, me, ki smo imele izjemno možnost pogovora z njimi, in nenazadnje tudi javnost, ki je s knjigo dobila možnost vpogleda v to, kakšno je življenje v zaporu skozi oči zapornikov.« poudarja dr. Milica Antić Gaber. Predgovor za knjigo je napisal Tone Partljič, ki je bil v okviru projekta »Vključujemo in aktiviramo!« dve leti mentor v zaporu v Mariboru.
O nastanku knjige
Zgodbe, o katerih lahko beremo v knjigi, so nastale v pogovorih z zaporniki, ki so kazen prestajali ali jo še prestajajo na Dobu in v Mariboru. Raziskovalke so v uvodnih pogovorih posameznike povabile k sodelovanju pri projektu. Sprva jih je bilo pripravljenih sodelovati 13, pozneje sta dva odstopila. Raziskovalke so se s sogovorniki srečale vsaj trikrat. Prisluhnile so njihovi zgodbi, jo zapisale in na koncu s pomočjo pripovedovalca avtorizirale. Cilj nastale knjige je jasen: širši družbi ponuditi možnost za drugačno, bolj informirano razumevanje zapornikov, njihovih življenjskih izkušenj in pogledov na nekatera delovanja.
Predstavitev knjige bo v ponedeljek 9.12. ob 17.00 v atriju ZRC SAZU. Na predstavitvi bodo nastopile avtorice Milica Antić Gaber, Jasna Podreka, Nina Pergar, Deja Crnović, Darja Tadič in Lucija Božikov. Pogovor bo uvedla direktorica JAK RS Renata Zamida, dogodek bo moderirala Nika Kovač. Odlomke bosta brala Nataša Barbara Gračner in Jernej Gašperin.
Več informacij na: nika.kovac@jakrs.si
]]>Predvideni dvoletni projektni razpisi:
JR1-KNJIGARNE-2020-2021 - odprt 17. 1.- 17. 2. 2020
JR3-KNJIGA-2020-2021 za vsa področja razen revij (izdaja knjig; bralna kultura; literarne prireditve; mednarodno sodelovanje) - odprt 31. 1.- 2. 3. 2020
Predvideni enoletni javni razpisi:
JR2-RSK-2020: odprt 17. 1.-17. 2. 2020
JR4-PS-2020 (prevajalski seminar): odprt 7. 2.- 9. 3. 2020
JR7-eZaložništvo-2020: odprt 20. 3.- 24. 4. 2020
JR8-Štipendije KN-2020 (vsa področja): odprt 10. 4.- 11. 5. 2020
Predvideni javni pozivi:
JP1-mobilnost 1-2020: odprt 7. 2. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 1.7.2020 (za dogodke do vključno junija 2020)
JP4-mobilnost 2-2020: odprt 3. 7. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.10.2020 (za dogodke do konca leta)
JP2-posebni projekti-2020: odprt predvidoma 27. 3. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.10.2020
Predvideni javni razpisi in poziviza tuje založnike/prijavitelje:
JR5-P-2020 (prevodi v tuje jezike): odprt 20. 3.- 8. 5. 2020
JR6-INJ-2020 (podpora izidom v nemščini): odprt 20. 3.-24. 4. 2020
JP3-Trubar-2020 (podpora stroškom tiska): odprt 20. 3. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.10.2020
Naj spomnimo, da so trenutno odprti tudi naslednji štiriletni programski razpisi:
JR10-KNJIŽNI PROGRAM-2020-2023 - odprt 15. 11.- 23. 12. 2019
JR11-REVIJALNI PROGRAM-2020-2022 - odprt 15. 11.- 23. 12.2019
JR12-PROGRAM BK IN LP-2020-2023 - odprt 22. 11.- 6. 1. 2020
JR13-PROGRAM MS-2020-2023 - odprt 22. 11.- 6. 1. 2020
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na gp.jakrs@jakrs.si ali 01 369 58 20. Spremljajte tudi našo spletno stran www.jakrs.si.
]]>Ob tej priložnosti je Renata Zamida, direktorica JAK, povedala:
"Prevodna literatura je dragocen doprinos k raznolikosti knjižnega trga, v Sloveniji je skoraj polovica izdanih knjig prevedenih, in vsaka dodatna finančna spodbuda je seveda dobrodošla. Vemo, da so tako naklade kot prodajne številke pri nas nizke, zato je kakovostno prevodno literaturo, posebej če ne gre za najvidnejše avtorje in mednarodne uspešnice, težko izdajati brez podpor. Javna agencija za knjigo pri izdaji knjig podpira približno 30 različnih založb in podpore na področju založništva predstavljajo cca 2,5 mio EUR letno, v povprečju več kot polovica tega zneska predstavlja podporo prevodnim knjigam, kar skupno številko podpore slovenskim založbam s strani razpisov Ustvarjalne Evrope, postavlja v zanimiv kontekst - gre za skoraj tretjino finančnih podpor za slovensko založništvo. Z namenom, da bi bili naši založniki čimbolj uspešni in usposobljeni, tudi sami organiziramo izobraževanja, svetujemo in smo predvsem v dialogu z Evropsko komisijo, ko gre za spremembe in prenove razpisov. K letošnjim uspehom slovenskih založnikov bi vsekakor dodali še uspešne tuje založnike, ki so v svoje programe umestili slovenske knjige - dva nemška založnika sta bila tako uspešna s kar tremi slovenskimi avtoricami, in tudi na račun zadnjega evropskega razpisa za literarne prevode bomo v nemščini prebirali Polono Glavan, Ano Schnabl in Gabrielo Babnik. Za vse te uspehe si lahko skupaj čestitamo."
Še pred objavo rezultatov je na knjižnem sejmu v Frankfurtu oktobra potekala debata s predstavniki Evropske komisije in izvršne agencije EACEA glede prihodnjosti razpisov Ustvarjalna Evropa, kjer smo različni deležniki, med njimi tudi JAK, izpostavili potrebe in pričakovanja potencialnih prijaviteljev ter vseh členov knjižne verige, ki so lahko upravičenci razpisov. Razprava je bila omejena na podporo Ustvarjalne Evrope knjižnemu oziroma založniškemu sektorju, ki naj bi se v naslednji perspektivi še okrepila in diverzificirala glede na težave in potrebe sektorja, predvsem kar se tiče kroženja evropskih literatur, omogočanja vidnosti literatur, ki nastajajo v malih jezikih, promocije in distribucije.
V osnovi gredo razmisleki za prihodnjost programa, ki podpira knjižno panogo, v naslednji smeri:
- Evropska komisija je glede razpisov za literarno prevajanje naklonjena modelu večletnega financiranja in ukinjanju enoletnih projektov. Rešitev za manjše založnike bi bila prijava večjih projektov v obliki založniških/partnerskih konzorcijev, ki bi lahko združevali skupne interese založnikov na nacionalni ravni (torej skupna prijava več slovenskih založnikov na primer) ali na mednarodni ravni (prijava slovenskega založnika z založniškimi partnerji v tujini na primer). Del konzorcijev bi lahko bile tudi nezaložniške organizacije (na primer knjigarne, distributerji, organizacije ki se ukvarjajo z bralno kulturo itd).
- razpisni obrazci za literarne prevode bi lahko bili razdeljeni v dve sekciji, tako da bi založniki ločeno prijavljali "uvozne strategije", torej prevode iz tujih jezikov v jezik domačega trga, izdajo teh knjig in njihovo promocijo, v ločeni sekciji pa "izvozne strategije", v kolikor jih imajo, torej prodaja prevodnih pravic, prisotnost na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih strokovnih srečanjih ter mreženjih, prijava vzorčnih prevodov oziroma celotnih prevodov izbranih domačih knjig v tuji jezik (na primer v angleščino), izobraževanje in usposabljanje posrednikov znotraj neke založbe, podpora pri stroških dela za omenjene dejavnosti.
- posebej bi na ravni razpisov Projekti sodelovanja krepili projekte, ki bi spodbujali usposabljanje prevajalcev, usposabljanje literarnih posrednikov ter B2B strokovne dogodke v tujini, kjer bi lahko založniki in agenti predstavljali avtorje in njihova dela kolegom iz tujine, opažen je tudi manko takih mreženj izven evropskega prostora (Azija, Latinska Amerika), kjer brez podpore EU težje pride do večjih dogodkov, kjer je v ospredju evropska literatura (posebej literatura, pisana v malih jezikih.
Naslednje obdobje programa Ustvarjalna Evropa bo potekalo v letih 2020-2027.
]]>Po pestri jesenski sezoni z večjimi aktivnostmi na mednarodnem področju nadaljujemo marca in sicer s knjižnimi sejmu v Bruslju, Leipzigu in Bologni.
]]>
Nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi odlikovati izjemne prevajalce iz slovenščine v nemščino in obratno, so ustanovili Goethe-Institut Ljubljana, Literarisches Colloquium Berlin (LCB) in avstrijski Musil-Institut. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled.
Nagrado se podeljuje izmenično: letos je bila podeljena nagrada za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino, marca prihodnje leto bo na leipziškem knjižnem sejmu podeljena nagrada za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino. V prihodnjih letih se bosta nagradi izmenjevali v enakem zaporedju. Nagrada zajema enomesečno štipendijo za bivanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin in denarno nagrado.
Komisija, ki so jo sestavljali prevajalka Irena Samide, slovenska zgodovinarka in prevodoslovka Tanja Žigon ter prevajalec Brane Čop, je letos izbirala med devetimi prevodi. Nagrajeni prevod je izšel leta 2017 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete in vključuje Heideggerjeva predavanja iz let 1951 in 1952.
Več o nagradi.
]]>
Raziskavo je naročila Javna agencija za knjigo, izvajalec raziskave je bilo podjetje UMco, pri njej so sodelovali dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj, dr. Andrej Blatnik in Patricija Rupar, anketni del je izvajalo podjetje Valicon.
Nekaj poudarkov s predstavitve raziskave na Slovenskem knjižnem sejmu:
Dr. Andrej Blatnik je svoja spoznanja na predstavitvi strnil takole: »postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, vse več berejo brezplačno in vse več berejo v angleščini. In tudi ti berejo vse manj.«
Nekaj njegovih ugotovitev:
Dr. Samo Rugelj je svoje ugotovitve strnil v primerjavo ključnih sprememb med letoma 2008 in 2019:
Dr. Miha Kovač je izsledke raziskave primerjal s tujino, natančneje z Norveško in sicer v letih 1979 in 2019:
Norveška je primer države z uspešno bralno politiko, vendar so trendi žal v večini evropskih držav negativni. Ključno vlogo pri tem ima prav branje v otroštvu, kjer je dr. Kovač nanizal nekaj zanimivih podatkov:
Raziskava je v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI, bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji izšla pri založbi UMco, v PDF obliki pa so rezultati na voljo tukaj.
]]>
Na štirih dogodkih Slovenskega knjižnega je aktivno sodelovala tudi Javna agencija za knjigo:
-"Pogled na prevajalsko mizo: vzorčna prevajalska pogodba, "Slovenija, častna gostja v Bologni 2021" , »Rastem s knjigo v OŠ in SŠ 2019/2020« v soboto, 30. 11. ob 11.00 na Pisateljskem odru, "Glasovi iz gluhih tišin - Projekt »Vključujemo in aktiviramo!« kot možnost za samostojno literarno ustvarjanje" .
]]>Raziskava je v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI izšla pri založbi UMco, v PDF obliki pa so rezultati na voljo tukaj.
]]>Na javni razpis »Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019« (v nadaljevanju: JR1–RSK OŠ in SŠ–2019) se lahko prijavijo vse založbe, ki izpolnjujejo pogoj, da kandidirajo s posamično knjigo izvirnega slovenskega leposlovnega, humanističnega ali poljudnoznanstvenega dela, primernega za ciljno skupino, katerega pisec (ali avtor izbora) je živeči slovenski avtor in je prvič izšlo v obdobju 2014–2019. Za leto 2019 velja, da mora biti knjiga izdana najkasneje do poteka roka prijave na razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019. V letu 2019 je bilo na javnem razpisurazpisanih skupaj 75.000 EUR proračunskih sredstev za obe področji (OŠ in SŠ) skupaj. Za projekt RSK OŠ in izbrano knjigo Miš založbe je bilo namenjenih 37.000 EUR za celoten projekt na področju OŠ. Prijavljeno knjigo na javni razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019 je na podlagi razpisnih kriterijev ocenila in izbrala strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture na JAK RS (predsednik Jaroslav Skrušny, članici Mateja Komel Snoj in Kristina Picco) z utemeljitvijo, dostopno na spletni strani JAK:
https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/anotacije-izbranih-knjig/
Menimo, da je utemeljitev za izbor knjige zapisana dovolj natančno in strokovno. Na JAK deluje 8 različnih strokovnih komisij, člani in članice komisij so na predloge stroke in stanovskih društev izbrani in potrjeni s strani Sveta JAK, vsi pa so strokovnjaki na svojih področjih, v dotični komisiji tako sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja leposlovja, humanistike in mladinske književnosti.
Na predstavitvi projekta Rastem s knjigo na Strokovni sredi v MKL – Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v septembru 2019 v Ljubljani, z avtorico izbrane knjige, strokovnjaki, predstavniki JAK in Miš založbe, so bili izbor knjige, njena vsebina in primernost za mlade bralce, predstavljeni poglobljeno, argumentirano, predstavljeno je bilo celotno gradivo, vključno s predstavitvenim filmom projekta. Mladostniki knjigo sicer prejmejo ob obisku splošne knjižnice, ki je del kurikuluma v osnovnih in srednjih šolah v okviru knjižnično-informacijskih znanj.
(Več najdete na tem linku: https://www.youtube.com/watch?v=yEuUhPfQNRE; Povezava je dostopna tudi na spletni strani JAK: https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/letosnje-solsko-leto/).
V šolskem letu 2019/2020 v projektu Rastem s knjigo OŠ sodeluje 445 rednih osnovnih šol in 32 OŠ s prilagojenim programom. 11 OŠ se ni odločilo za sodelovanje pri projektu, vse iz iste, gorenjske regije. V redne OŠ smo razdelili 19.890 izvodov, 361 izvodov smo razdelili OŠ s prilagojenim programom in 515 zamejskim šolam.
JAK je na to temo dobila tudi nekaj pisem posameznikov, med temi jih je nekaj izrazilo navdušenje nad izbrano knjigo in projektom, tisti, ki so redni bralci in so prebrali tudi knjigo Elvis Škorc, genialni štor, so seveda povlekli vzporednico s kultnimi knjigami iz serije Skrivni dnevnik Jadrana Krta Sue Townsend (vseh osem knjig imamo v slovenskem prevodu). Dobili pa smo tudi nekaj mnenj, ki se navezujejo na zapise na posameznih spletnih portalih in zaradi katerih objavljamo pojasnilo na spletni strani JAK.
Na JAK se zavedamo, da celotna populacija, ki ji je knjiga namenjena, ni homogena, da vključuje otroke z različnimi bralnimi interesi in sposobnostmi, zato ni moč pričakovati, da bo izbrana knjiga vsem enako všeč. Zato knjig ne podarjamo in razdeljujemo po šolskih klopeh, temveč projekt Rastem s knjigo z namenom poteka v šolah in knjižnicah, kjer knjižničarji in šolski delavci otrokom knjige pobližje predstavijo, se o njih pogovorijo in jih obravnavajo celostno. Problemska literatura o vprašanjih osebnostnega razvoja je bila vedno v ospredju priporočenih in izbranih literarnih tekstov, saj je njen namen spodbujati otroke k razmišljanju in sprejemanju sveta okoli sebe ter jih hkrati soočiti z različnimi problemi našega vsakdana. Na JAK se zavedamo raznolikosti publike, zato z informacijami in izobraževanji vsebinsko podpiramo problemsko obravnavane tematike izbrane literature, kar bomo v prihodnje še intenzivirali. Razvijanje kritičnega mišljenja otrok, tudi skozi problemsko literaturo, vidimo kot pozitivno spodbudo za njihov osebnostni razvoj.
Dodajamo še dve (2) prilogi - recenzije strokovnjakov in priporočila k branju ter zapis o pisateljici Janji Vidmar, ki je v slovenskem prostoru prepoznana kot vrhunska ustvarjalka na področju mladinske in otroške književnosti, o čemer pričajo številne nagrade in priznanja v zadnjih desetih letih, med drugimi tudi aktualna, zlata hruška 2019, ki jo podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).
Naj poudarimo, da so knjige iz projekta Rastem s knjigo, ki so jih v preteklih letih izbrale strokovne komisije JAK, prejemale številne nagrade in nominacije za nagrade, kar priča o relevantnosti izbora komisij JAK, saj so jih potrdile druge eminentne komisije, zlasti na področju najvišjih nagrad za otroško mladinsko književnost (Desetnica in Večernica) ter celo nagrade kresnik, najvišje nagrade za roman v Sloveniji. Naj za primer navedemo nekaj knjig, izbranih za projekt Rastem s knjigo v OŠ in SŠ, v zadnjih letih:
Vinko Moderndorfer: Kot v filmu, nagradi Desetnica in Večernica leta 2014
Marjana Moškrič: Sanje o belem štrpedu, Desetnica 2016
Damijan Šinigoj: Iskanje Eve, nominacija za desetnico 2016
Vinko Moderndorfer: Kit na plaži, Desetnica 2017
Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela, nagrada Kresnik za najboljši slovenski roman 2013
Suzana Tratnik: Noben glas, nagrada Novo mesto Short 2017
Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič: Živalska kmetija (nominacija ilustratorja za Astrid Lindgren Award, nagrada Hinka Smrekarja, Častna lista IBBY, nagrada Kristine Brenkove za izvirno slikanico in še več drugih pomembnih nagrad).
Pripravila strokovna služba JAK.
PRILOGA:
Recenzije in priporočila k branju za knjigo Elvis Škorc, genialni štor
Dobre knjige, portal Slovenskih splošnih knjižnic, na katerem knjićžničarji priporočajo v branje izbrane knjige, najvišja ocena (5 zvezdic)
Kratka zgodovina reči, ki jih Elvis nima pod nadzorom
Mariborska pisateljica Janja Vidmar je avtorica številnih mladinskih romanov. Njen zadnji, Elvis Škorc, genialni štor je res zabavno branje. Glavni junak Elvis Škorc v knjigi ves čas nagovarja še nerojenega otroka, ki bo njegov brat ali sestra. Prav s pripovedovanjem nam razprostre svojo zgodbo in vse težave, napake in dogajanja. Zaradi ločitve staršev ima Elvis kar naporno življenje in kot sam pravi je zaradi ločitve »ubitačno zamorjen«. Ves ta stres pa se mu pozna prav na kilogramih, saj le ti vztrajno rastejo in kmalu ga vsi kličejo »Bajs«. Elvis si srčno želi postati izumitelj in vedno skuša narediti ali izumiti kaj novega. Za pestrost doma pa poskrbi njegova mlajša sestra Ela. Elvisu skozi poglavja sledimo z vsemi njegovimi zabavnimi in nerodnimi dogodki. Od načrta pobega, do hujšanja s pomočjo cigaret, seveda ne gre brez nesojene ljubezni do najlepše punce na svetu Hanne, pa tudi medvrstniško nasilje s spletnim nadlegovanjem ne manjka. Ko mama razkrije, da pričakuje otroka z drugim moškim, pa se stvari še dodatno zapletejo. Humorna uporaba jezika in najstniške dogodivščine nas pritegnejo k branju. Knjiga je prava zmešnjava najstniškega življenja in resnih tem, s katerimi se mladostniki soočajo. Samoironija pa je odličen način, da se spoprimeš s težavami.
Revija Sodobnost, osrednja literarna revija, ki edina vključuje tudi blok kritike mladinske književnosti, kritika Sabina Burkeljca
Janja Vidmar, uveljavljena in večkrat nagrajena mladinska pisateljica, se po daljšem premoru vrača z mladinskim romanom Elvis Škorc, genialni štor, ki je nekoliko drugačen od njenih poprejšnjih del. Pisateljica je najbolj poznana po svojih mladinskih problemskih romanih; spomnimo se samo njenega pred dvajsetimi leti izdanega dela Princeska z napako, ki je vzbudilo nemalo odzivov. Svoj čas je namreč pri pisanju za otroke in mladino veljalo predvsem pedagoško načelo, potekal je diskurz o definiranju in vrednotenju žanra mladinskega problemskega romana ter o tem, ali v mladinski literaturi obstajajo teme, o katerih se ne bi smelo govoriti. Čeprav dandanes tako med laiki kot med strokovnjaki še potekajo polemike o primernosti določenih knjig za mlade, pa v mladinski literaturi praktično ni tabu/problemske teme, o kateri se ne bi pisalo – vsekakor pa je pri tem ključen odnos pisatelja ter upoštevanje starosti in razvojne stopnje bralca.
Tudi tokratni roman Janje Vidmar se sicer razrašča iz problemske osnove: njegov osrednji junak, Elvis Škorc, ima vrsto težav: mama in oče sta ločena, živi z mamo in problematično mlajšo sestro Elo, ki mora obiskovati šolsko psihologinjo. V šoli ni posebej priljubljen, med sovrstniki se ga je prijel slabšalni vzdevek Bajs. Zaljubljen je v Hanno, šolsko lepotico, ki se zanj ne zmeni, vse dokler ji ne pride prav kot »varuška« za njenega bratca. Je nesamozavesten in se ne zna postaviti zase, kadar je žrtev medvrstniškega nasilja. Šola mu sicer ne dela večjih težav, pri kemiji recimo prav blesti s svojimi genialnimi poskusi, kar mu vsaj malo pomaga pri soočanju s težavami. Na prvi pogled se torej zdi, da gre za še en problemski roman, vendar je pisateljica probleme ovila z dobršno mero situacijskega in besednega humorja ter jih začinila z odrezavo samoironijo glavnega junaka. Prevladujoče razpoloženje v besedilu je torej humorno, Elvisovi problemi pa zato niso zaostreni in radikalni, temveč so zmehčani in omiljeni s poudarjeno duhovitostjo. »Poetično oz. humorno in optimistično oblikovana problemska zgodba je torej praviloma manj problemska in posledično tudi manj tabujska od neposrednega in nazornega (ali celo strašljivega) realizma ali fantastike …« (Igor Saksida, Otrok in Knjiga 91). Ena temeljnih odlik knjige je prav iskriva komika, ki je nakazana že v samem naslovu, med branjem pa včasih izzove glasen krohot.
Roman je napisan kot Elvisova prvoosebna pripoved, s katero (tako se zdi na začetku) neposredno nagovarja bralca (pozneje izvemo, da je namenjena njegovi še nerojeni polsestri). Junakova bistrost se kaže v izboru besed, humorju in pristopu do življenja samega. Na primer: »Babica je bila neusmiljena: ‘Polona, za boga milega, fant se redi! Zmoli tri zdravamarije pa dve limoni mu stisni, razbijajo maščobe!’ Počakaj, da jo spoznaš, pri njej je vse na hard!« Elvis govori o sebi in svojem življenju zelo odkrito, pri tem pa pride do izraza tudi njegova ranljivost ( »Moji domači. Smotani so, ampak jih imam rad.«). Ena od pomenskih niti zgodbe torej poudari misel, da morajo tudi fantje o svojih težavah govoriti ali pisati, saj je ubeseditev velikokrat najhitrejša pot do rešitve. Posredovanje zgodbe je zdravilno, če je pri tem prisoten humor (ki ustvari določeno distanco), še toliko bolj. Elvisa se ločitev staršev seveda zelo dotakne, vendar si o svojih strahovih upa spregovoriti, upa si jih priznati (npr. »Jaz sem bolj lene sorte po mami, ampak sem stisnil zobe, kaj pa drugega. V primerjavi z njuno ločitvijo so bili deseturni pohodi in skakljanje nad prepadi mala malica.«).
Elvisova velika strast je prebiranje stripov, želi si celo odpreti bralno hišo. S tem pisateljica v roman vplete idejo o pomenu branja, predvsem pa zavest o tem, da je branje nekaj kulskega in potrebnega, čeprav »punce ne marajo knjižnih moljev«. /…/
Revija Bukla, brezplačna revija o dobrih knjigah, ki predstavlja knjižne novosti, o svojem odnosu do knjig in branja pa pišejo slovenski kulturniki in strokovnjaki.
Janja Vidmar se po daljšem premoru znova vrača z mladinskim romanom, a tokrat nekoliko drugače. Ne z delom, ki bi ga smeli šteti med mladinske problemske romane, pač pa z lahkotnim, neobremenjenim najstniškim besedilom, ki se gladko bere in je podloženo tako s situacijskim kot tudi besednim humorjem. Res je, da tudi s problemi, a ti niso zaostreni, radikalni, usodni, so problemi, ki pač tarejo marsikaterega najstnika. Elvis Škorc, genialni štor namreč predstavlja izsek iz nekoliko bolj dinamičnega obdobja najstnika Elvisa. Pred bralca torej prihaja kratkočasno, dinamično, včasih tudi rahlo napeto in zabavno branje o najstniku z bolj ali manj problematičnimi sošolci in z mislimi o nadvse problematični punci.
Tilka Jamnik, ena najuglednejših strokovnjakinj za področje mladinske književnosti ter promotorka branja in knjige, v letu 2019 dobitnica mednarodne nagrade Maryann Manning Special Service Award, ki jo podeljuje International Literacy Association za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti, za priporočila Bralne značke in pogovor ob branju
Spodbuda za branje: - Morda bo dovolj spodbudno delovala že naslovna in hrbtna stran knjige. - Besedilo je jezikovno privlačno in imenitno členjeno (= fino se da brat!). Nekaj naslovov poglavij: 1. Bajs, 2. Kile gor, 3. Genij ... 7. V šoli, 8. V riti, 9. Faradayeva kletka ... takole do 27. Norišnica. Morda glasno preberem eno teh poglavij. - Ko roman preberejo, najprej prisluhnem mladim bralcem. Pričakujem, da bo iz njih kar vrelo. (Z nekaterimi Elvisovimi problemi se najbrž zlahka poistovetijo.) V resnici ima najstnik Elvis en kup problemov in niso vsi zgolj običajni najstniški ... (Drezam, ničesar ne bomo izpustili, glej vsebinska gesla! Z vsemi osebami ima probleme, imam prav?) - Nekje na polovici tudi izvemo, komu pripoveduje o svojih problemih ... in zakaj. Kaj se zgodi na koncu knjige? - Na kakšen način Elvis pripoveduje o svojih problemih? Kako jih razume in kako se spoprime z njimi? Je Elvis občutljiv in bister fant? Zakaj je v naslovu genialni štor? - Kako pisateljica doseže humornost? (Ravno prav pretirava z opisi? ????) Kakšen jezik uporablja, na kakšen način Elvis pripoveduje? (Mladi bralci danes res govorijo tako? Po vsej Sloveniji?) - Elvis je tudi bralec stripov in načrtuje bralno hišo! Kaj bi mu moji mladi bralci priporočili v branje poleg stripov? - Še kaj? Se domislite še česa? (Saj kakšno predlagano alinejo lahko izpustite. ☺ Moji predlogi za pogovor so zgolj priporočila.) - In na koncu pogovora: katere probleme imajo tudi mladi bralci? V čem vse se lahko poistovetijo z Elvisom? (Tu pa ne drezam.)
Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, ki ga vsako leto pripravijo strokovnjaki Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo) Mestna knjižnica Ljubljana in je nepogrešljiv pri strokovnem delu, knjižnični vzgoji in v pomoč pri naročanju knjig za knjižnice. Namenjen je tudi posameznikom, ki jim ni vseeno, kaj njihovi otroci berejo.
Po mnenju uredniškega odbora, ki vsako leto pripravlja Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične izdaje leta in pridobijo pravico do znaka Zlata hruška.. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).
Iz anotacije v Priročniku:
Avtor/ica: Janja Vidmar
Založba: Miš, 210 str.
Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca. Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ. (KP)
| 3 - za napredno samostojno branje | M | ODLIČNO | za pogovore o knjigah
| družina - ločitev, fantje - odraščanje, matere - nosečnost, bratje in sestre, humor, konflikti, mladostniki, odraščanje, puberteta
PRILOGA - O pisateljici - Janja Vidmar
Janja Vidmar je ena najvidnejših in uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljic. Rojena je bila leta 1962 na Ptuju, kmalu pa se je družina preselila v Maribor, kjer pisateljica živi še danes. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in pozneje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2016 je diplomirala na Pedagoški fakulteti Maribor na smeri slovenščina in pedagogika.
S pisateljevanjem je začela v začetku 90. let, od leta 1996 ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica Društva slovenskih pisateljev ter pobudnica ustanovitve in prva predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP. Prav tako je bila pobudnica in ustanoviteljica nagrade desetnica. Kot svobodna umetnica piše tudi scenarije, drame, kolumne, radijske igre in scenarije za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala scenarij za slovenski celovečerni film Blues za Saro. Njena dela izhajajo tudi v revijah in časopisih kot podlistkih.
Napisala je več kot 60 mladinskih knjig, mnoge so prevedene v hrvaški, nemški in italijanski jezik. Najraje posega po naslednjih žanrih: socialno-psihološki roman, avanturistična realistična povest, otroška kriminalka/grozljivka in fantazijska pripoved. Skozi zgodbo opozarja na številne tabu teme ali težave, ki pestijo današnjo družbo, kot so ksenofobija, drugačnost, družinsko nasilje, bolezenske motnje hranjenja, osamljenost, nerazumevanje z odraslimi ali vrstniki. Zaradi tekočega in napetega pripovednega sloga ter pomembne sporočilne vrednosti so knjige Janje Vidmar odlično branje za mlade in starejše bralce.[1]
Nagrade in nominacije (po letih podelitve in nominacije):
1998 Nominacija za večernico za delo Moj prijatelj Arnold
1999 Nagrada večernica za delo Princeska z napako
Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Princeska z napako
Nominacija za nagrado večernica za delo Aknožer
2000 2. mesto v akciji Moja najljubša knjiga za delo Debeluška
2003 Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Sence poletja
2004 Nominacija za nagrado desetnica za delo Baraba
Nominacija za nagrado večernica za delo Prijatelja
2005 Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja
Nominacija za Slovenko leta
2006 Nagrada desetnica za delo ZOO
Posebno priznanje na Parole senza frontiere za delo Prijatelja
Nominacija za nagrado večernica za delo Fantje iz gline
2007 Glazerjeva listina
Nominacija za nagrado desetnica za delo Nimaš pojma
Nominacija za nagrado večernica za delo Uspavanka za mladega očka
2008 Nominacija za nagrado desetnica za delo Fantje iz gline
2009 Nagrada večernica za delo Pink
Knjiga Moja Nina je bila sprejeta v IBBY Dokumentacijski center za otroke s posebnimi potrebami na Norveškem
Nominacija za nagrado desetnica za delo Angie
2010 Zlata paličica za najboljše mladinsko dramsko besedilo za delo Brez
Častna lista IBBY za knjigo Angie
Uvrstitev knjige Pink med Bele vrane »White ravens 2010«
Nominacija za nagrado desetnica za delo Pink
2011 Nominacija za nagrado večernica za delo Kebarie
2013 Nagrada desetnica za delo Kebarie
Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award
2014 Nominacija za nagrado večernica za delo Otroci sveta
Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award
2015 Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award
2017 Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja
2019 Nominacija za nagrado desetnica za delo Črna vrana
Zlata hruška za delo Elvis Škorc, genialni štor
[1] Delno povzeto s spletne strani: https://www.miszalozba.com/avtorji/janja-vidmar/
]]>Razpis je namenjen prijaviteljem, ki bodo med drugimi pogoji izpolnjevali pogoja:
da je pri prijavitelju v času izvajanja knjižnega programa 2020-2023 v pogodbenem razmerju vsaj ena (1) oseba, ki izvaja prijavljeni knjižni program;
da so v obdobju 2017–2019 skupno izdali vsaj 21 knjig v slovenskem jeziku s področja leposlovja in humanistike in da prijavljajo letno najmanj sedem (7) in največ štiriindvajset (24) knjižnih del.
Na programskem razpisu bodo sofinancirani knjižni programi založnikov, ki vključujejo leposlovna knjižna dela vseh zvrsti in žanrov slovenskih avtorjev, prevodna leposlovna dela tujih avtorjev ter izvirna in prevodna dela s področij humanistike, kulture in umetnosti, ter upoštevajo založniške standarde, zagotavljajo visoko dostopnost knjižnega programa in prispevajo k pluralnosti slovenskega knjižnega trga.
V okviru knjižnih razpisa ne bodo sofinancirani pedagoška gradiva, učbeniki in priročniki, razstavni katalogi, zborniki simpozijev in priložnostni zborniki, znanstvene monografije in objave rezultatov znanstvenih raziskav.
REVIJALNI PROGRAMI (RP)
Razpis je namenjen prijaviteljem, ki so v letu 2018 izdajali literarno, kulturno ali humanistično revijo, specializirano za področje umetnosti, ki je izhajala najmanj dvakrat letno, v letnem obsegu najmanj 12 avtorskih pol in v nakladi najmanj 200 izvodov.
OPOZORILO: triletni programski razpis je namenjen vsem revijam, ki izpolnjujejo zgoraj navedeni pogoj – dosedanjega dvoletnega projektnega razpisa ne bo, saj znižani pogoj števila zvezkov in obsega omogoča prijavo vsem izdajateljem revij, ki izpolnjujejo ta pogoj.
Na programskem razpisu bodo sofinancirane kakovostne revije za otroke, mladino in odrasle z nacionalnim dosegom (kulturne, literarne, humanistične revije in specializirane revije za različna področja umetnosti), ki prispevajo k raznovrstnosti revijalne produkcije.
Na razpisu ne bodo sofinancirani časopisi, revije z informativno-aktualističnimi vsebinami, vzgojno-izobraževalne revije, revije lokalnega značaja, znanstvene revije, ki sodijo primarno na področje znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
Kontaktna oseba za razpis:
Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.
Predvidoma v petek, 22. novembra 2019 bosta objavljena programska razpisa za področja bralne kulture, literarnih prireditev in mednarodnega sodelovanja:
JR12-PROGRAMI BK IN LP-2020-2023: štiriletni programski razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje na področjih bralne kulture ter literarnih prireditev za obdobje 2020-2023
JR13-PROGRAMI MS-2020-2023: štiriletni programski razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje mednarodnega sodelovanja za obdobje 2020-2023.
Razpisa bosta predvidoma odprta do 6. 1. 2020.
Kontaktni osebi za razpisa:
Tjaša Urankar, tjasa.urankar@jakrs.si, tel. 01 369 58 25, Literarne prireditve in Bralna kultura.
Katja Stergar, katja.stergar@jakrs.si, tel. 01 369 58 27, Mednarodno sodelovanje.
Predvidoma 31. januarja 2020 bo objavljen dvoletni projektni razpis za področje knjige, in sicer za sklope: izdaja knjig, bralna kultura, literarne prireditve in mednarodno sodelovanje. Razpis ne bo imel sklopa izdaja revij – revije bodo sofinancirane na triletnem razpisu JR11-REVIJALNI PROGRAMI-2020-2022.
Dokumentacija vseh najavljenih javnih razpisov bo na voljo na spletni strani JAK. Prijavitelji bodo vloge oz. razpisne obrazce izpolnjevali v spletni aplikaciji, ki je objavljena na spletnem naslovu https://jakrs.e-razpisi.si.
]]>Poleg stojnice JAK v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju – SKICA v sklopu Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019-2020 na sejmu in v mestu prireja tudi 10 dogodkov s slovenskimi avtoricami in avtorji. Knjižnega sejma se bodo tako udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili: Mojca Kumerdej, Drago Jančar, Mirt Komel, Aleš Šteger, Žiga X Gombač, David Krančan in Anja Štefan s celotno zasedbo literarno-glasbene predstave Svet je kakor ringaraja.
Teden se je začel z otvoritvijo razstave slovenske ilustracije v osrednji mestni knjižnici Hauptbücherei am Gürtel v ponedeljek, 4. novembra, in dvema otroškima delavnicama (5. in 6. november) v okviru projekta Pot knjige v hotelu Korotan. Teden slovenske književnosti 2019 pa bo odmev doživel še v decembru, ko bo na sejmu neodvisnih in malih založb BuchQuartier 8. decembra gostoval Mirt Komel.
Ob JAK in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodi gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).
Oglejte si celoten program Tedna slovenske književnosti.
Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.
Več o sejmu Buch Wien 2019.
Za podporo se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.
]]>Ljubljanski simpozij bo poskušal nadaljevati in nadgraditi teme Museal Episodes, in to še zlasti z vidika aktualnih pogojev, v katerih živimo v Evropi in v svetu in ki jih opisujemo z vse bolj dramatičnimi besedami. Na simpoziju bodo sodelovali:
Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, Ljubljana;
Jekaterina Djogot, direktorica in glavna kustosinja steirischer herbst (v prevodu Štajerska jesen) v Gradcu;
Iris Dressler, direktorica Württembergischer Kunstverein v Stuttgartu;
Övül Ö. Durmusoglu, kustosinja in teoretičarka (Berlin, Istanbul),
Marina Fokidis, direktorica Kunsthalle Athena v Atenah;
Anna-Catharina Gebbers, kustosinja v Hamburger Bahnhof / Nationalgalerie / Staatliche Museen zu Berlin;
Matthias Mühling; direktor muzeja Lenbachhaus v Münchnu;
Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij Mesta Ljubljana;
Philippe Pirotte, direktor Städelschule in galerije Portikus, Frankfurt am Main (sodeluje preko skypa);
Luiza Proença, kustosinja, teoretičarka in urednica iz São Paula;
Marcelo Rezende, direktor arhiva avantgardne umetnosti 20. stoletja v Dresdnu;
Jelena Vesić, kustosinja, teoretičarka, urednica in predavateljica iz Beograda
Uvodno predavanje: Rastko Močnik, sociolog, Ljubljana
Moderatorja: Jela Krečič, publicistka in filozofinja, in Holger Volland, podpredsednik Knjižnega sejma Frankfurt in kurator razstavno-vsebinske platforme ARTS+ na tem knjižnem sejmu
Celoten program simpozija in biografije sodelujočih so na voljo tukaj.
]]>Na srečanje v Ljubljano tako prihajajo:
Ulla Krauss-Nussbaumer, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres
Karin Cervenka, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres
Angelika Salvisberg, Schweizer Kulturstiftung Pro Helvetia
Brigitte Burgmann, KulturKontakt Austria
Claudia Amthor-Croft, Goethe-Institut e. V. // München
Christel Mahnke, Goethe-Institut e. V. // Athens
Antje Contius, S. Fischer Stiftung
Hana Stojić, S. Fischer Stiftung
Aylin Rieger, S. Fischer Stiftung
Richard Swartz, S. Fischer Stiftung
Dubravka Đurić-Nemec, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske
Elisabeth Stoekler, Kulturstiftung Liechtenstein
Alma Mile, Ministry of Culture of Albania
Sofjan Jaupaj, Ministry of Culture of Albania
Mladen Vesković, Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije
Alexandru Popescu, Ministry of Culture of Romania
Ilija Subotić, Ministry of Culture of Montenegro
Biljana Tudzarovska, Ministry of Culture of North Macedonia
Oliver Zille, Leipziger Buchmesse
Laura Büching, Leipziger Buchmesse
Daniela Kaneva, Ministry of Culture of Bulgaria
Svetlozar Zhelev, Bulgarian Book Centre
Radmila Radovanović, S. Fischer Stiftung
Susanne Meierheinrich, Leipziger Buchmesse
Jens Schüring, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland
Janine Köpfli, Regierung des Fürstentums Liechtenstein, Ressort Kultur
Frau Drexler, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland
Karin Zimmer, Bundeskanzleramt der Republik Österreich
Mreža literarnih hiš iz nemškega govornega področja, ki združuje 14 literarnih hiš v Nemčiji, Švici in Avstriji, se bo tokrat prvič sestala izven svojega prostora in obisk v Ljubljani, ki je primarno namenjen snovanju njihovega prihodnjega programa sodelovanja, izkoristila za spoznavanje aktualne slovenske literarne ponudbe. Udeležence bodo predvsem zanimali inovativni formati literarnih dogodkov, literarna prizorišča v Ljubljani, slovenski literarni producenti in njihovi načini plasiranja literature v javnost. Pester dvodnevni program, ki bo sestavljen iz strokovnega programa na Vodnikovi domačiji v Šiški ter ogledov in srečanj v mestu, JAK pripravlja v sodelovanju z Inštitutom Divja misel. Nemškim gostom se bodo pridružili tudi predstavniki sorodnih institucij iz Osla, Londona in Sofije.
Srečanja se bodo udeležili naslednji predstavniki literarnih hiš:
Florian Höllerer, LCB
Tomas Friedmann, Literaturhaus Salzburg
Claudia Dathe, Universität Tübingen/Projektkoordination
Christine Wagner, LCB
Aurélie Maurin, Übersetzerfonds
Yana Genova, Next Page, Sofia
Tone Lunde, Litteraturhuset Oslo
Roma Backhouse, Free Word Centre, London
Pascal Seil, Centre national de littérature, Luxemburg
Roman Banzer, Literaturhaus Liechtenstein
Hansjörg Quaderer, Literaturhaus Liechtenstein
Gesa Schneider, Literaturhaus Zürich
Anja Johannsen, Literarisches Zentrum Göttingen
Ursula Steffens, Netzwerk der Literaturhäuser/Projektkoordination
Carolin Löher, Literaturhaus Hamburg
Srečanji sta namenoma organizirani istočasno, da se lahko udeleženci med seboj spoznajo in izmenjajo ideje in izkušnje ter zasnujejo prihodnja sodelovanja.
Več informacij na: anja.kovac@jakrs.si in 01 230 05 75.
Na fotografiji: družina Traduki na letošnjem majskem srečanju v Liechtensteinu
]]>Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodu gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).
Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.
Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.
Oglejte si celoten program:
Ponedeljek, 4. november
Otvoritev razstave: Slovenska ilustracija in otvoritveni koncert
19.00 Hauptbücherei am Gürtel / Veranstaltungssaal
Literarno-glasbena prireditev Svet je kakor ringaraja (Die Welt ist wie ein Ringelreihen) z Anjo Štefan, Boštjanom Gombačem, Blažem Ceralcem, Andražem Mazijem, Severo Gjurin, Joštom Drašlerjem in Metodom Bankom.
Trajanje razstave: 4. do 30. november 2019
Torek, 5. november
16:30-18:00, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt
Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)
Sreda, 6. november
17:00-18:30, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt
Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)
Četrtek, 7. november
14:30-15:00, Donaulounge, Buch Wien
Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)
Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Cornelius Hell. Nemški glas: Claudia Carus.
15:30-16:00, Der Standard Bühne, Buch Wien
Drago Jančar: In ljubezen tudi(Wenn die Liebe ruht)
Predstavitev knjige in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Wolfgang Popp (Ö1).
16:00-16:30, Der Standard Bühne, Buch Wien
Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)
Predstavitev knjige in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Cornelius Hell.
16:30-17:00, Der Standard Bühne, Buch Wien
Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (Chronos erntet)
Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Mojco Kumerdej in prevajalcem Erwinom Köstlerjem, vodi Cornelius Hell.
19:00, Alte Schmiede, Schönlaterngasse 9
Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)
Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Johanna Öttl. Nemški glas: Johannes Tröndle.
19:00, Österreichische Gesellschaft für Literatur, Herrengasse 5
Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)
Branje in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Ronald Pohl (Der Standard). Nemški glas: Aimie Rehburg.
Petek, 8. november
12:00-12:45, Donaulounge, Buch Wien
Mirt Komel: Pianistov dotik (Goldman oder Der Klang der Welt)
Branje in pogovor z avtorjem Mirtom Komelom, vodi Sebastian Walcher, nemški glas: Claudia Carus.
Več o sejmu Buch Wien 2019.
]]>Rok za oddajo vlog je 27. november 2019 do 17.00 (CET). Več o razpisu EACEA 32/2019 tukaj.
Razpis Kultura za projekte sodelovanja 2020 (EACEA 32/2019) je zadnji tovrstni razpis v okviru trenutne generacije Ustvarjalne Evrope, možne so prijave s projekti sodelovanja manjšega obsega (Kategorija 1) in s projekti sodelovanja večjega obsega (Kategorija 2).
Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji ob tej priložnosti pripravlja tehnično delavnico za prijavitelje, ki bo potekala v sredo, 6. novembra. Rok za prijavo udeležbe je do torka, 5. nov. 2019 do 12. ure preko info@ced-slovenia.eu s pripisom »Delavnica Kultura«.
Več informacij na spletni strani CED Slovenija.
]]>Prav tako se je še vedno mogoče prijaviti na 5. Istanbul fellowship program, ki bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Rok za prijavo je 31. oktober, prijavite pa se lahko tukaj.
Obveščamo vas tudi, da bo naslednji fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma oktobra 2020 (prijave bodo odprte ves marec in april, o tem vas bomo še obvestili) namenjen izključno predstavnikom otroške in mladinske literature.
]]>Letos smo se odločili, da bomo o naših aktivnostih obveščali tudi preko podcasta z naslovom Skrivno življenje knjig in prva dva prispevka smo posneli ravno v času pred in med Frankfurtskim knjižnim sejmom, kjer se nam je pridružil tudi Drago Jančar. Lahko ju poslušate tukaj.
Nekaj foto utrinkov si lahko ogledate v priponkah.
]]>Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih detektirali želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.
Projekt se bo uradno začel s konferenco Every Story Matters in partnerskim srečanjem organizacij v Lizboni 18. in 19. novembra. Na njej bodo različni predavatelji in predavateljice predstavili prakse razbijanja predsodkov in stereotipov v družbi in predstavili svoje konkretne projekte.
Končen program konference bo znan kmalu. Vse zainteresirane vabimo k prijavi: https://www.everystorymatters.eu/event-details/opening-conference?fbclid=IwAR38-OHqsloX6tv5LoqV0rMbBAgvoiKocm0Van837K-sWq4owOQafx19gzA
]]>Po predogledu sejma v letošnjem letu bi JAK v letu 2020 slovensko prisotnost na sejmu rada okrepila še s slovensko stojnico.
Več o sejmu: http://www.ccbookfair.com
]]>Posnetek predstavitve si lahko ogledate tukaj.
Več o projektu Rastem s knjigo si lahko preberete tukaj.
]]>Vabimo vas na pogovor o PODROČJU MEDNARODNEGA SODELOVANJA (MS), ki bo v petek, 25. 10. 2019 ob 12. uri v sejni sobi Narodnega muzeja (Muzejska ploščad Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana, 1. nadstropje).
Upamo, da se boste pogovora lahko udeležili in s svojimi pogledi in predlogi prispevali k oblikovanju prioritet, pogojev, ključnih kriterijev na področju mednarodnega sodelovanja glede na potrebe producentov na eni in uporabnikov/obiskovalcev na drugi strani.
Katja Stergar Renata Zamida
podsekretarka direktorica Javne agencije za knjigo RS
Otvoritev sejma (torek, 15. oktober) in prvi sejemski dan bo obiskal tudi minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo v družbi veleposlanika v Berlinu, g. Franca Buta, vodje Slovenskega kulturnega centra v Berlinu, direktorice JAK ter še sedemnajstih predstavnikov različnih resorjev in institucij (MK, MGRT, MZZ, UKOM, MOL) udeležil vodenega ogleda po sejmu v spremstvu g. Tobiasa Vossa, podpredsednika sejma za mednarodne zadeve. Ogledali si bomo najrazličnejša področja sejma, na katerih se predstavljajo tudi države častne gostje: t. i. »Weltempfang« - center za politiko, literaturo in prevajanje, ki ga sooblikuje nemško Zunanje ministrstvo, izobraževalno platformo Frankfurt EDU, platformo za večmedijsko umetnost The Arts+,Gourmet galerijo in potovalni salon, LitCam – kampanjo za opismenjevanje in sejemsko Agoro – zunanji prostor, na katerem se tekom sejma odvije nepregledno število dogodkov in kjer je lani začelo delovati novo prizorišče, t. i. Frankfurtski paviljon. Voden ogled paviljona letošnje častne gostje – Norveške – nam bo pripravila direktorica Norle, Margot Walstrom. Minister se bo udeležil tudi slovenskega sprejema na nacionalni stojnici, ki ga JAK organizira za svoje mednarodne partnerje ter si ogledal tudi samostojne stojnice slovenskih razstavljavcev na sejmu (Mladinska knjiga, Beletrina, DZS Grafika). V luči priprav na predstavitev Slovenije kot častne gostje leta 2022 bodo potekali številni sestanki s soorganizatorji dogodkov in predstavitev v Frankfurtu in v širšem nemškem prostoru.
Program dogodkov s slovenskimi avtorji si lahko ogledate TUKAJ.
Na kratko o programu 2019:
Drago Jančar bo med drugim gost najuglednejšega sejemskega prizorišča, odra Das blaue Sofa (Modra zofa), ki ga skupaj kurirajo štirje medijski partnerji: Bertelsmann, ZDF, Deutschlandfunk kultur in 3sat. Na tem odru svoje nove prevode predstavljajo najpomembnejši avtorji sejma – Jančar bo predstavljal prevod s kresnikom nagrajenega romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut). Aleš Šteger bo predstavljal Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart: Aufbrechen, Haymon Verlag 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Jurij Hudolin prevod romana Pastorek (Der Stiefsohn, Septime Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut), Glorjana Veber pa bo na večeru platforme Versopolis brala svoje nove, še neobjavljene prevode poezije.
Letos nadaljujemo tudi z aktivnostmi na kulinaričnem področju, saj se bo v prestižnem Gourmet & Travel Salonu predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija, ki je na Gourmand World Cookbooks Awards letos slavila v dveh kategorijah: Kruh in Zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa). Lani se je na tem prizorišču predstavljal vinski poznavalec Robert Gorjak, njegova knjiga Slovenija, vinska dežela pa je na podlagi predstavitve že našla nemškega založnika (Conte Verlag).
Na odru Weltempfang, ki ga omogoča nemško zunanje ministrstvo, z mrežo Enlit, katere članica je JAK, soorganiziramo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem sodeluje prevajalka Tanja Petrič. Na letošnjem fellowshipu za prevajalce, ki ga Frankfurtski sejem prireja prvič, sicer sodelujejo kar tri slovenske prevajalke iz nemščine v slovenščino – Tanja Petrič, Amalija Maček in Neža Božič.
Slovenske otroške knjige se bodo predstavile na otroškem prizorišču Frankfurt Kids: 26 naslovov, ki jih je JAK izbral v sodelovanju z založniki, bo vključenih v pregledno razstavo otroških knjig založnikov z vsega sveta, t. i. Walkable Catalogue.
Na slovenski stojnici bo letos šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36), ter tiskarsko podjetje DZS Grafika (hala 5.0., A 74). Želimo jim uspešno posredovanje prevodnih pravic in licenc, pri čemer bo intenzivno sodelovala tudi ekipa JAK s številnimi individualnimi založniki iz mednarodnega okolja.
Za podporo se tudi letos zahvaljujemo Slovenski turistični organizaciji, ki na slovenski stojnici predstavlja turistični in kulinarični potencial Slovenije.
Celotna izjava za javnost v wordovem formatu je na voljo TUKAJ.
***
Dodatne informacije in slikovni material: Anja Kovač, JAK (anja.kovac@jakrs.si), v času sejma: 051 304 089
Informacije, vezane na obisk in program ministra Zorana Pozniča: Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose z javnostmi, Tjaša A. Razdevšek (pr.mk@gov.si), 041 321 929
]]>
Letošnja mentorica za francoščino Aurélie Maurin in mentor za nemščino Matthias Göritz sta mali delovni skupini vodila skozi seminar, pri čemer sta skupini jezikovno ločeno delali na besedilih, ki so jih udeleženke in udeleženci prinesli s seboj ter združeno govorili o poeziji in prevajanju poezije. Po seminarju so vabili na nedeljsko literarno matinejo, na kateri so ob glasbeni spremljavi Benoîta Moreau skupaj brali izvirne in prevedene pesmi.
Seminarja se je letos udeležilo deset izbranih prevajalk in prevajalcev. V francoščino so prevajale in prevajali: Frédéric Balmès (nemščina), Nicola Pozza (hindijščina), Evelyne Noygues (albanščina), Karin Leuenberger (nemščina) in Pierre Fankhauser (španščina); v nemščino: Lydia Dimitrow (francoščina), Ruth Karzel (italijanščina), Liza Linde (slovenščina), Stefan Wieczorek (nizozemščina) in Maria Wuchse (češčina).
Slovenska udeleženka Liza Linde, ki jo je na delavnico napotil JAK, je na delavnici delala na svojih nemških prevode pesmi iz najnovejše pesniške zbirke Anje Golob da ne, da ne bo več prišla ...
Delavnico, ki je potekala v Château de Lavigny ob Ženevskem jezeru v Švici, organizira Centre de traduction littéraire v Lausanne, Fondation H. M. & J. Ledig-Rowohlt, Château de Lavigny, s podporo švicarske kulturne ustanove Pro Helvetia.
Več na:
]]>Petra Wenzel iz knjigarne v Berlinu pojasnjuje, da norveška književnost za otroke in mladino teme obravnava iz nenavadnih zornih kotov in vrednote posreduje na zelo nekonvencionalen način: “Norveške knjige za otroke didaktično niso tako stroge kot knjige drugih narodov.” “Veliko vlogo igra humor, avtorji kršijo tabuje,” Ines Galling prepoznava norveško nagnjenost k nekonvencionalnemu ter poseben pogled na pomen otroške književnosti. “Norveške knjige prežema temeljno zaupanje v otroško avtonomijo, spoštovanje otrok in njihovega pogleda na svet. Ker otroke jemljejo resno, se tudi ne izogibajo resnim temam,” zato obravnavajo problematike, ki kje drugje veljajo za tabu. Ingrid Ovedie Volden v svojem romanu Vse, kar je pomembno (norv. Alt som teller) pripoveduje o dekletu, ki ima obsesivne motnje. Slikanica Zlobnež (norv. Sinna Mann), katere avtorja sta Fro Dahle in Svein Nyhus, obravnava nasilje v družini.
Ines Galling pove: “Slikanice so neverjetno pestre, s številnimi presenetljivimi idejami, so visoko umetniško kakovostne, izkoriščajo vse možnosti svojega medija.” Izstopajo neobičajne ilustracije, na primer divje čačke, ki jih je Gry Morsund naslikal za serijo slikanic ljudske pravljice o treh kozličkih in neumnem trolu Kozličkova banda (norv. Bukkene Bruse).
Tudi nagrajeni ilustrator Øyvind Torseter posega po tradicionalnih temah: “Z bizarnimi domislicami in striparskimi risbami, zgodbarskim talentom in jezikovno spretnostjo klasičnim vsebinam iz zakladnice legend in pravljic podeljuje novo preobleko,” pravi lektorica. Najlepši dokaz je novi risoroman Mulysses (norv: Mulysses). Njegove ilustracije na slovenskem trgu najdemo v prevodu slikanice Toreja Renberga: Dajmo Ine (Sodobnost 2012), in prevodu romana za otroke Håkona Øvreåsa: Super Rjavko (Založba Zala 2016).
Poleg trolov in vil knjige obravnavajo nadvse aktualne teme: “Konkretni izzivi v družbi – migracije, vključevanje, ekologija, družbena neenakost, družabna omrežja – vse to se že nekaj časa ponovno pojavlja tudi v književnosti, kar nam pomaga izostriti pogled za protislovja in pluralizem norveške družbe,” pojasnjuje Ines Galling. Mina Lystad v Sever (norv. Nørd) obravnava nevarnosti družabnih omrežij in s tem povezano vse večjo potrebo po odobravanju. Znanstvenofantastična serija Kepler 62, avtorjev Bjørn Sortland in Timo Parvela, pa se dogaja v svetu tik pred apokalipso, kar se navezuje na aktualne okoljske razprave. Timo Parvela se je na nemškem trgu pojavil že pred leti s serijo Ela in prijatelji – dva dela sta izšla tudi v slovenščini (Mladinska knjiga 2012 in 2013).
Vse bolj so prepoznavne tudi avtorice iz druge generacije priseljencev: “Pripovedujejo o razklanosti med zahtevami svojih družin in zapovedmi norveške večinske družbe ter o medsebojnih predsodkih,” pravi Ines Galling. Amina Bile, Nancy Herz in Sofia Nesrine Srour v knjigi Brezsramno (norv. Skamløs) pripovedujejo o položaju muslimanskih deklet. V Nemčiji se prvič predstavljata tudi Espen Dekko s knjigo P+E (norv. P+E) ali Taran Bjørnstad s knjigo Kdo je ukradel krokodila (norv. Krokodilletyven).
Dva od novih prevodov se posvečata drugi svetovni vojni in nemški okupaciji Norveške. Marianne Kaurin v knjigi Skoraj jesen (norv: Nærmere høst) in Maja Lunde v knjigi Čez mejo (norv. Over grensen) posredujeta osupljivo nov pogled na preteklosti. Maja Lunde je sicer ena bolj uveljavljenih norveških avtoric, njena najbolj prevajana knjiga za otroke je Snežna sestra (norv. Snøsøsteren), v slovenščino je preveden njen roman za odrasle Zgodovina čebel (Učila International 2017), prvi izmed štirih delov serije o podnebnih spremembah.
Nekatere avtorice in avtorji so tako v Nemčiji kot Sloveniji že dobro znani, tako na primer izjemna Maria Parr, katere tretji roman za otroke Golmanka in morje je pred kratkim izšel tako v nemškem kot slovenskem prevodu. Na obeh trgih pa sta odmevna tudi njena prejšnja romana, in sicer Tonja iz Hudega brega (2014) in Vafljevi srčki (2016, vse tri Mladinska knjiga). Avtor uspešnic Jostein Gaarder se na nemškem trgu pojavlja z zadnjim prevedenim delom Ravno prav (norv. Akkurat passe). V slovenščini pa je zadnji prevod njegovega dela iz leta 2007 (Zofijin svet : roman o zgodovini filozofije, Obzorja 1997; V ogledalu, v uganki, Vale-Novak 1998; Lepotica s pomarančami, Vale-Novak 2005; Skrivnost igralnih kart, Obzorja 2007).
Prevod iz nemščine: Amalija Maček
Priredba: Katja Stergar
Članek je bil originalno najprej objavljen v nemški publikaciji Börsenblatt 22. septembra 2019.
]]>
objavljeno Odprto povabilo k oddaji programskih idej za Ljubljano Evropsko prestolnico kulture 2025. Verjamemo, da je projekt EPK 2025 odlična priložnost za vse izvajalce kulturnih programov in projektov, ki delujejo na območju MOL, da skupaj pripravimo visokokakovosten kulturni program z močno evropsko razsežnostjo, ki bo izpolnil visoka pričakovanja in standarde Evropske unije ter bo hkrati v ponos Ljubljani in celotni Sloveniji.
Pozivamo, da nam posredujete svoje predloge za programske ideje, ki bodo vključene v projekt LJ EPK 2025. Rok za oddajo predlogov je 14. 10. 2019.
Predlog lahko oddate tudi na spletnem obrazcu, ki je dosegljiv tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/ljepk25/predlog-programske-ideje-epk2025/
Rastem s knjigo je projekt namenjen spodbujanju branja in obiskovanja knjižnic, ki ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, z osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter z osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu vodi Javna agencija z knjigo RS. Strokovna komisija Javne agencije za knjigo vsako leto izbere dve mladinski leposlovni ali poljudnoznanstveni deli slovenskih avtorjev, ki so namenjeni sedmošolcem in dijakom prvih letnikov srednjih šol. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo poudarja: “Za otroke je ključno, da imajo svojo domačo knjižnico, in projekt Rastem s knjigo jim podarja prav to – knjigo za njihovo osebno knjižno polico.Otroci, ki odraščajo brez lastnih knjig in pozitivnih impulzov okoli branja so že v izhodišču v slabšem položaju kar se tiče njihovih kompetenc v odrasli dobi. Živimo v svetu, kjer so pomembne različne vrste pismenosti, na čelu z digitalno, medijsko in funkcionalno, osnova za vse pa je bralna pismenost in bralna kultura.”
Na knjižno polico mladostnikov Elvis Škorc, genialni štor (Janja Vidmar) in V napačni zgodbi (Cvetka Sokolov)
Strokovna komisija je v letošnjem letu za osnovnošolce izbrala knjigo pisateljice Janje Vidmar, Elvis Škorc, genialni štor. Knjiga je izšla pri založbi MIŠ in je bila v okviru projekta Rastem s knjigo ponatisnjena v 22.600 izvodov.
Za srednješolce je bila izbrana knjiga pisateljice Cvetke Sokolov, V napačni zgodbi. Knjiga je bila prav tako izdana pri založbi MIŠ in bila ponatisnjena v 19.700 izvodih.
Knjige pa ne bodo brali samo učenci in dijaki v Sloveniji. Tudi letos jih bodo dobili učenci šol v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). JAK prav tako sodeluje z učitelji, ki poučujejo slovenščino na t. i. sobotnih šolah (Severna in Južna Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BIH, Srbija, Hrvaška, Francija itd.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt itd.).
Učenci in dijaki pa bodo tekom šolskega leta pisateljici obeh knjig tudi spoznali! Na šolah bosta gostovali v okviru programov Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in Društva slovenskih pisateljev.
Prva predstavitev programa Rastem s knjigo: Mestna knjižnica Ljubljana
Prva javna predstavitev letošnjega nacionalnega projekta Rastem s knjigo je potekala 18. septembra v Mestni knjižnici Ljubljana v okviru strokovne srede (Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo), ob pogovoru z izbranima pisateljicama ter predstavniki založbe in JAK.
Tjaša Urankar, koordinatorica projekta na JAK: “ S projektom Rastem s knjigo začnemo vsako leto septembra. V šolskem letu 2019/20 poteka projekt za učence 7. razredov osnovnih šol že štirinajstič, za dijake 1. letnikov srednjih šol pa desetič.Na JAK smo veseli vseh projektov, ki navdušujejo za branje in spodbujajo kupovanje knjig, številne podpiramo tudi v okviru naših javnih razpisov; od medgeneracijskega branja do projektov, ki povezujejo branje in šport. ”
Celoten posnetek prve predstavitve si lahko ogledate tukaj.
Več o projektu Rastem s knjigo:
www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/
Dodatne informacije: Tjaša Urankar, T: (01) 369 58 25 E: tjasa.urankar@jakrs.si
]]>Na stojnici bo letos kar šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in letos prvič – Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36).
Na prvi sejemski dan, v sredo, 16. oktobra, ob 13.00 že tradicionalno organiziramo sprejem za mednarodne partnerje. Vabljeni, da se sprejema udeležite in nanj povabite tudi svoje mednarodne partnerje! Vabilo v angleškem jeziku najdete v priponki oz. fotografiji ob novici. Otvoritev sejma, kjer letos častno gostuje Norveška, in prvi sejemski dan, bo obiskal minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo skupaj s člani delegacije z več ministrstev mudil tudi na našem sprejemu.
Slovenski založniki lahko v prihodnjih dneh pričakujete poziv za dostavo svojih knjig in katalogov za slovensko stojnico.
Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj:
Sreda, 16. oktober
13:00 Slovenska stojnica / 5.0., C103: slovenski sprejem
V sodelovanju z STO in Drožomanijo.
15:30-16:00 Lesezelt / Agora: Na kraju zapisano z Alešem Štegrom (ob izidu nemškega prevoda knjige)
V sodelovanju z založbo Haymon.
Četrtek, 17. oktober
10:00-11:00 Gourmet Gallery Show Kitchen / 3.1 L99: Drožomanija z Anito Šumer – peka dobrot z drožmi
Dogodek prireja Drožomanija.
19:00 Kunstverein Familie Montez / Honsellbrücke am Hafenpark, Honsellstraße 7: Jurij Hudolin bere iz nemškega prevoda romana Pastorek ob 10-letnici založbe Septime.
V sodelovanju z založbo Septime.
20:00 Romanfabrik / Hanauer Landstraße 186: pesniško branje platforme Versopolis s slovensko pesnico Glorjano Veber.
Dogodek prireja Versopolis.
Petek, 18. oktober
10:30 Das Blaue Sofa / dvorana 3.1: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi
13:00-14:00 Weltempfang Salon / Hall 4.1 B81: Literary Translation: profession, art, labour of love?
Sodelujejo: Tanja Petrič, prevajalka iz nemščine v slovenščino, Bel Olid, avtor in prevajalec v katalonščino iz Barcelone, Holger Fock, prevajalec v nemščino in nekdanji predsednik CEATL in Tiziano Perez z Nizozemske fundacije za literaturo.
V sodelovanju z mrežo ENLIT (European Network for Literary Translation)
Sobota, 19. oktober
18:30 Open Books / Evangelische Akademie Frankfurt, Römerberg 9: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi
Moderatorka: Katja Gasser (ORF)
V sodelovanju z založbo Zsolnay.
Nedelja, 20. oktober
13:00-14:00 Gourmet Gallery Gourmet & Travel Salon / Hall 3.1 L135: predstavitev knjige Drožomanija in pokušina dobrot z drožmi
Dogodek prireja Drožomanija.
Po frankfurtskem knjižnem sejmu nas v novembru čaka še dunajski knjižni sejem Buch Wien, ter številne druge aktivnosti, o katerih boste lahko brali v oktobrskem novičniku!
]]>Med potovanjem so udeleženci spoznali slovenske avtorice in avtorje Bronjo Žakelj, Veroniko Simoniti, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja, obiskali številne knjigarne v Ljubljani, NUK, Švicarijo, Trubarjev antikvariat, Knjižnico pod krošnjami, Plečnikovo hišo in številne druge z literaturo povezane lokacije. V Plečnikovi hiši so prisluhnili pogovoru avtorice Veronike Simoniti z urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovom in spoznali skupino prevajalcev, ki so letos sodelovali na 9. Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti.
Na Švicariji so sodelovali v mreženju s slovenskimi založniki, ki se ga je udeležilo lepo število slovenskih založb: poleg tistih, ki redno sodelujejo na tovrstnih dogodkih (Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, Pivec, Goga, Sodobnost International, Beletrina in LUD Literatura), smo tokrat k sodelovanju pritegnili tudi Znanstveno založbo FF v Ljubljani, Založbo ZRC in *cf. Slovenski založniki bodo imeli priložnost z začetimi pogovori nadaljevati oktobra na sejmu v Frankfurtu, ki se ga bo udeležila večina sodelujočih tujih in slovenskih založnikov.
Ker se je potovanje deloma prekrivalo z obiskom direktorja frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgena Boosa, in vodjo programa država častna gostja, Simone Bühler, so se udeleženci srečali tudi z njima.
Zadnji dan potovanja je bil namenjen obisku vzhodne Slovenije, kjer smo obiskali festival Dnevi poezije in vina, atelje fotografskega mojstra Stojana Kerblerja na Ptujski gori in prenovljeno domačijo Janževina v Halozah, kjer so se udeleženci srečali z avtorjema Natašo Kramberger in Dušanom Šarotarjem.
Udeleženci študijskega potovanja so Slovenijo zapuščali polni novih vtisov (večina je bila v naših krajih prvič) in odločeni, da je bilo študijsko potovanje šele začetek sodelovanja s slovenskih trgom, k čemur jih dodatno spodbuja prihajajoče častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu 2022, pa tudi spodbude, ki jih nudi Javna agencija za knjigo.
Seznam vseh udeležencev:
Udeleženka/udeleženec | Založba/organizacija | Država |
Friederike Jacob | Friedenauer Presse | Nemčija, Berlin |
Teresa Pütz | S. Fischer Verlag | Nemčija, Berlin |
Barbara Weidle | Weidle Verlag | Nemčija, Bonn |
Maren Kröger | btb | Nemčija, München |
Linda Vogt | Ullstein Verlag | Nemčija, Berlin |
Hans-Gerd Koch | Karl Rauch Verlag | Nemčija, Düsseldorf |
Bettina Feldweg | Piper Verlag | Nemčija, München |
Barbara Renno | SAARLÄNDISCHER RUNDFUNK SR2 KulturRadio | Nemčija, Saarbrücken |
Richard Kämmerlings | Die Welt | Nemčija, Berlin |
Christiane Munsberg | Bertelsmann/Das Blaue Sofa | Nemčija, Berlin |
Eleonora di Blasio | Frankfurtski sejem | Nemčija, Frankfurt |
Janika Gelinek | Literaturhaus Berlin | Nemčija, Berlin |
Jo Dingley | Canongate | UK |
Evelyne Lagrange | Gaïa Éditions | Francija |
Patricia de Groot | Querido | Nizozemska |
Weiguo Ni | East China Normal University Press | Kitajska |
Annalisa Lottini | Giunti Editore | Italija |
Nekaj fotografskih utrinkov fotografinje Nine Medved pa si lahko ogledate tukaj.
]]>V sredo, 18. septembra, pripravljamo skupni strokovni program:
Uredniki in založniki bodo v 10-minutnih predstavitvah predočili knjižna dela, ki nestrpno čakajo upodobitev na filmskem platnu. Dogodek, ki bo v ospredje postavil pet obetavnih novosti slovenskih avtorjev, je namenjen spodbujanju stika med producenti na eni strani ter založniki in literarnimi agenti ali samimi avtorji, imetniki pravic, na drugi strani. 10-minutne predstavitve so nastale v okviru 3-urne delavnice priprave pitcha za slovenske založnike pod vodstvom producenta Danijela Hočevarja, ki jo je v septembru kot predpripravo na FSF organizirala JAK.
Ker bo Slovenija leta 2022 častna gostja na globalno najpomembnejšem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je tudi partner obeh zgoraj omenjenih programov na festivalih v Cannesu in Berlinu, se slovenskim ustvarjalcem obeta veliko možnosti za predstavitev »filmičnih« knjižnih predlog. To je priložnost, da tudi v Sloveniji ustvarimo platformo, ki lahko oživi trg adaptacij slovenske literature za film, in animiramo slovenske in mednarodne filmske ustvarjalce.
]]>Več informacij in prijava na tej povezavi.
]]>Letos dodajamo še kratek film kampanje EURead, katerega prevod je bil pripravljen v okviru projekta Nacionalni mesec skupnega branja.
Javna agencija za knjigo RS je del projekta Nacionalni mesec skupnega branja.
]]>Predavanje bo potekalo v soboto, 28. septembra, med 12:00 in 13:15. Več informacij in prijave so na voljo na tej povezavi: http://traduzione-editoria.fusp.it/giornate-della-traduzione-letteraria_41.html
]]>Na povabilo Javne agencije za knjigo se bosta med 20. in 23. avgustom v Sloveniji mudila direktor Frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgen Boos, in vodja sejemskega programa častna gostja, Simone Bühler, sprejel ju bo tudi kulturni minister Zoran Poznič. V sredo, 21. avgusta, bosta predstavnikom različnih vladnih resorjev (MK, MZZ, MGRT, MZIŠ, MKGP), predstavnikom različnih poslanskih skupin, Urada vlade za komuniciranje, Slovenske turistične organizacije, Mestne občine Ljubljana in predstavnikom številnih zainteresiranih nevladnih institucij v konferenčni dvorani Narodnega muzeja na Muzejski ploščadi Metelkova predstavila potencial in multiplikatorne učinke, ki ga državi prinaša naziv častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma. Spomnimo: naziv, katerega nosilka bo Slovenija leta 2022, ima močno tradicijo, zato v nemškem prostoru ter širše vsako leto doseže izjemen medijski odmev in odpira številna vrata in ustvarja priložnosti za različna področja kulture in kreativnih industrij, za gospodarstvo, turizem, kulinariko, izobraževanje.
Dan zatem, v četrtek, 22. avgusta, se v Ljubljani začenja študijsko potovanje, ki se ga bo udeležilo 17 založnikov in novinarjev iz šestih različnih držav. V treh dneh intenzivnega programa bodo spoznali številne slovenske avtorice in avtorje, med drugim Veroniko Simoniti, Bronjo Žakelj, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja (slednja na popotovanju po SV Sloveniji, ki vključuje tudi obisk fotografa Stojana Kerblerja in Ptujske gore), na individualnih srečanjih z desetimi slovenskimi uredniki, založniki in prevajalci pa bodo gostje podrobno spoznali aktualno slovensko knjižno produkcijo, obiskali bodo več knjigarn v središču Ljubljane, NUK, Plečnikovo hišo, Švicarijo, za konec pa še festival Dnevi poezije in vina na Ptuju.
Gre za že četrto tovrstno študijsko potovanje v organizaciji Javne agencije za knjigo, ki so skozi leta stkala številne uspešne stike med založniki, prav vsako med njimi pa je obrodilo sklenitev konkretnih pogodb za prevode slovenske literature. Lani so nas tako v času Slovenskega knjižnega sejma obiskali založniki otroške in mladinske literature, predtem pa dvakrat založniki in novinarji pretežno iz nemškega govornega področja.
Več informacij: Nika Kovač, nika.kovac@jakrs.si ali 01 369 58 20
Na fotografijah: prevajalski seminar za prevajalce v nemški jezik 2018, udeleženci študijskega potovanja 2016 ter Simone Bühler in Jürgen Boos v družbi direktorice JAK Renate Zamida in takratnega kulturnega ministra Antona Peršaka ob podpisu pogodbe o častnem gostovanju februarja 2018, ko sta se nazadnje mudila v Sloveniji (foto: JAK in STA)
]]>Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.
Ob strokovnih večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program, namenjeni vsej zainteresirani javnosti, na katerih bomo gostili uveljavljeno romanopisko in avtorico (literarnih) reportaž Natašo Kramberger, mladinsko pisateljico Majdo Koren, ki se je s svojo prebrisano in nagajivo Mici prikupila tako otrokom kot odraslim, ter večkrat nagrajenega kriminalkarja Tadeja Goloba.
9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je MKC Maribor.
]]>Nagrada Fabjana Hafnerja za leto 2019 za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik bo podeljena novembra 2019 v okviru Slovenskega knjižnega sejma za izredne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti (celotno nemško govorno področje). Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov) in branje s pogovorom v Musil-Institutu.
Več informacij na: https://www.goethe.de/ins/si/sl/kul/ser/sti.html
Nagrada v obratno smer - za najboljši prevod zadnjih dveh let iz slovenščine v nemščino - bo podeljena na Leipziškem knjižnem sejmu marca 2020. Prijave bodo odprte predvidoma jeseni.
]]>Celotna razpisna dokumentacija z obrazci in osnutkom pogodbe bo na voljo na spletni strani www.jakrs.si.
Rok za oddajo prijav začne teči z dnem objave obvestila v Uradnem listu RS dne 19. 07. 2019 in se izteče dne 12. 08. 2019.
Javna agencija za knjigo RS
Renata Zamida
direktorica
]]>V naslednjem novičniku vas bomo obvestili o urniku študijskega potovanja in možnostih za srečanje z založniki oziroma uredniki, ki je predvideno v petek, 23. avgusta, zato nas spremljajte še naprej!
Seznam udeležencev:
Udeleženka/udeleženec | Založba/organizacija | Država |
Friederike Jacob | Friedenauer Presse | Nemčija, Berlin |
Teresa Pütz | S. Fischer Verlag | Nemčija, Berlin |
Barbara Weidle | Weidle Verlag | Nemčija, Bonn |
Maren Kröger | btb | Nemčija, München |
Linda Vogt | Ullstein Verlag | Nemčija, Berlin |
Hans-Gerd Koch | Karl Rauch Verlag | Nemčija, Düsseldorf |
Bettina Feldweg | Piper Verlag | Nemčija, München |
Barbara Renno | SAARLÄNDISCHER RUNDFUNK SR2 KulturRadio | Nemčija, Saarbrücken |
Richard Kämmerlings | Die Welt | Nemčija, Berlin |
Christiane Munsberg | Bertelsmann/Das Blaue Sofa | Nemčija, Berlin |
Eleonora di Blasio | Frankfurtski sejem | Nemčija, Frankfurt |
Janika Gelinek | Literaturhaus Berlin | Nemčija, Berlin |
Jo Dingley | Canongate | UK |
Evelyne Lagrange | Gaïa Éditions | Francija |
Patricia de Groot | Querido | Nizozemska |
Weiguo Ni | East China Normal University Press | Kitajska |
Edward Nawotka | Publishers Weekly magazine | ZDA |
Annalisa Lottini | Giunti Editore | Italija |
Intervju z Noackovo, ki je bil objavljen v Delu, lahko preberete tukaj.
Predavanju Noackove je sledila okrogla miza o možni slovenski nacionalni kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu branja in nakupovanja knjig, v kateri so sodelovali direktorica JAK Renata Zamida, predsednica DSZ Nataša Detič, založnik in predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Janez Miš, glavni urednik pri Mladinski knjigi Bojan Švigelj in dr. Miha Kovač s Filozofske fakultete. V pogovoru, ki ga je vodila Andreja Kavčič, so govorci ugotovili, da se je mogoče v veliki meri zgledovati pri nemški kampanji in da bi pri nas že desetina njihovih začetnih sredstev, torej 100.000€, zadostovalo za prvo leto delovanja. Vsi prisotni, vključno s publiko, so bili mnenja, da je takšna kampanja že dolgo potrebna in bi jo bilo potrebno zasnovati in začeti čim prej, saj slovensko založništvo vidno usiha. To je bilo nenazadnje razvidno tudi iz udeležbe na kongresu, ki se iz leta v leto manjša.
Celoten program kongresa je na voljo tukaj: http://www.drustvo-zaloznikov.si/letni-kongres-dsz/
]]>Predmet javnega razpisa je :
1. Izvirna slikanica: sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic slovenskih avtorjev in ilustratorjev
2. Promocija slovenskih avtorjev za otroke in mladino v tujini: sofinanciranje promocijske antologije sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku, ki je namenjena tuji založniški javnosti kot predstavitveni katalog avtorjev, ilustratorjev, založnikov in drugih nosilcev avtorskih pravic za podporo pri prodaji prevodnih pravic v tujino in vključuje vsaj 20 slovenskih avtorjev za različne starostne stopnje.
JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.
Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ dve (2) slikanici in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.
Dokumentacija javnega razpisa je na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.
]]>Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.
Na dopoldanskih prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij ukvarjali z izbranim odlomki iz knjig Tadeja Goloba, Nataše Kramberger in Majde Koren. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda. Ob delavnicah bodo seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov na teme prevajanja in prevodoslovja, sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature, srečali pa se bodo tudi s tujimi založniki in novinarji, ki se bodo v Sloveniji mudili v okviru študijskega potovanja v organizaciji Javne agencije za knjigo.
9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je Mladinski kulturni center Maribor.
]]>Šestdnevni program, ki se bo odvijal med 11. in 16. novembrom 2019, je namenjen založnikom in urednikom, ki jih zanima kitajski trg otroških knjig, nekaj mest pa je rezervirano tudi za tiste, ki pravice kupujejo, literarne agente in skavte.
Vsem sprejetim organizatorji krijejo potne stroške do Šanghaja, šest nočitev, možnost razstavljanja petih naslovov po lastni izbiri na CCBF Copyright Great Wall in sodelovanje v intenzivnem programu (po meri narejen program obiskov založnikov, knjigarn in drugih pomembnih lokacij v Šanghaju in okolici, dostop do vseh match-making dogodkov in mreženj, SHVIP Book Pitch Party ter dostop do CCBF-BCBF Fellowships Alumni network).
Več informacij lahko najdete tukaj:
http://ccbookfair.com/en/index/programme/shvip
Rok za prijave je 24. junij.
]]>https://plpl.it/rights-centre/invitation-program/
Založniki, specializirani za leposlovje za odrasle, se lahko prijavite na dodatni Fellowship Program, ki vključuje zgoraj omenjene ugodnosti ter dodatna dva dneva sestankov in obiskov pri založnikih v Rimu (2. in 3. december).
Več na: https://plpl.it/rights-centre/fellowship-program/
Prijave zbirajo na rights@plpl.itdo 12. julija.
]]>V kratkem uvodnem programu sta slovenski knjižni trg in svoje delo v dialogu z moderatorko predstavila avtorja in urednika Anja Golob in Aleš Šteger, slovenski prevajalci v nemščino Lydia Nagel, Lars Felgner in Liza Linde, ter prevajalka v slovenščino, Amalija Maček, so predstavili svoje najljubše še neprevedene naslove, med katerimi niso bili samo sveži leposlovni naslovi, ampak tudi klasiki ter humanistika. Za konec sta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častnih gostij Frankfurtskega knjižnega sejma, Karina Goldberg, nemškim založnikom dali nekaj namigov za sodelovanje v letu 2022, ko bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem sejmu.
V uvodnem delu smo založnikom premierno predvajali tudi kratki film o petih slovenskih avtoricah, Anji Golob, Ani Schnabl, Anji Mugerli, Nataši Kramberger in Katji Perat, ki je nastal v produkciji JAK in si ga lahko ogledate tukaj.
V filmu predstavljene avtorice so požele veliko zanimanja, zato je bilo v drugem delu srečanja, t.i. speed datingu veliko povpraševanja po njihovih naslovih. Živahno srečanje se je zaključilo s slovensko penino in potico (zahvaljujemo se slovenskemu konzulatu v Münchnu!), sproščenim klepetom in dogovarjanjem za prihodnja srečanja, za katera bo priložnost že na jesenskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki bo letos potekal med 16. in 20. oktobrom.
]]>
V priponki najdete vse potrebne informacije, med katerimi je letos tudi nekaj novosti.
Pomembna datuma sta 30. junij, ko se izteče rok za prijavo, in 15. oktober, ki je rok za plačilo razstavnega prostora.
Prijavnico za sodelovanje najdete na spletnem naslovu:
]]>Video, ki ga bomo uporabljali tudi na prihodnjih dogodkih v tujini, je na voljo v dveh različicah:
- nemška z angleškimi podnapisi,
- slovenska s slovenskimi podnapisi
Več o avtoricah in videu:
Anja Golob, Ana Schnabl, Anja Mugerli, Nataša Kramberger in Katja Perat so slovenske pesnice in pisateljice ter prejemnice številnih nagrad. Njihovi videoportreti so bili premierno predstavljeni na mednarodnem srečanju založnikov maja 2019 v Münchnu.
Anja Golob (1976) je avtorica štirih pesniških zbirk, od tega dve obstajata v nemškem prevodu. Dvakrat je prejela Jenkovo nagrado 2014 & 2016. Deluje tudi kot publicistka, dramaturginja in prevajalka. Leta 2013 je soustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer zdaj dela kot glavna urednica. Živi med Mariborom in Brusljem. Trenutno piše dramski tekst in roman. Tekoče govori nemško in angleško.
Ana Schnabl (1985) je doktorska študentka filozofije. Piše za več slovenskih literarnih revij in dnevnih časopisov. Od leta 2016 je urednica kulturne revije www.Versopolis.com. Za zbirko kratkih zgodb Razvezani je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec leta 2017, po prevodu zbirke v srbščino pa leta 2019 še regionalno nagrado, ki jo podeljujejo mladim avtorjem iz JV Evrope. Trenutno končuje svoj prvi roman in že snuje naslednjega. Živi v Kamniku pri Ljubljani. Tekoče govori nemško in angleško.
Anja Mugerli (1984) je pisateljica in lektorica. Leta 2015 je izšel njen prvenec, kratkoprozna zbirka Zeleni fotelj, leta 2017 pa roman Spovin, ki je bil nominiran za roman leta. Piše tudi dramska besedila, dve sta bili nagrajeni na mednarodnem natečaju v Italiji. Živi v Novi Gorici. Tekoče govori angleško, špansko in italijansko.
Nataša Kramberger (1983) je pisateljica, kmetica in novinarka. Za romaneskni prvenec Nebesa v robidah je prejela nagrado EUPL ter nominacijo za slovenski roman leta. Med drugim je avtorica zbirke esejev Brez zidu: časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014. Njen najnovejši roman Primerljivi hektarji (2018) popisuje njene izkušnje v vlogi kmetice. Živi med vasico Jurovski Dol in Berlinom, kjer vodi društvo Periskop. Tekoče govori nemško, angleško in italijansko.
Katja Perat (1988) je doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu, novinarka in publicistka, avtorica pesniških zbirk Najboljši so padli (2011), za katero je prejela nagrado za najboljši prvenec, in Davek na dodano vrednost (2014). Obe sta doživeli več ponatisov. Napisala je tudi roman Mazohistka (2018), ki je bil nominiran za slovenski roman leta, ter zbirko esejev Naredite Ameriko spet obvladljivo (2019). Tekoče govori angleško in hrvaško.
Naročnik: Javna agencija za knjigo RS
Produkcija: Milosmilos.si
Režiserka: Irena Gatej
Scenaristka: Manca G. Renko
Koordinatorka projekta: Anja Kovač
Maskerka: Eva Uršič
Zahvale: Drama kavarna v SNG Drama, Vinoteka Movia, kmetija Peršin, Kolibri Cocktail Bar
Maj 2019
]]>JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.
Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ dve (2) slikanici in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.
Razpis bo odprt od 14. junija 2019 do 15. julija 2019.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.
]]>na Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS) želimo v pogovorih z različnimi subjekti, ki delujete na področju knjige, zbrati čim več relevantnih predlogov in podatkov, da bi zagotovili kar se da pregleden in učinkovit sistem podpore v prihodnjem programskem (2020–2023) in projektnem obdobju (2020–2021).
Vabimo vas na pogovor o PODROČJIH KNJIŽNI IN REVIJALNI PROGRAMI/PROJEKTI, ki bo v petek, 7. 6. 2019 ob 13. uri v pritličnem prostoru na sedežu JAK RS, METELKOVA 2B, 1000 Ljubljana.
Upamo, da se boste pogovora lahko udeležili in s svojimi pogledi in predlogi prispevali k oblikovanju prioritet, pogojev, ključnih kriterijev na področjih knjižnih in revijalnih programov in projektov.
Skupne posvete organiziramo za vsa področja, 31. 5. 2019 je posvet za področje BRALNE KULTURE IN LITERRANIH PRIREDITEV, v juniju 2019 pa bo še poseben posvet za področje MEDNARODNEGA SODELOVANJA.
Vlasta Vičič Renata Zamida
sekretarka direktorica Javne agencije za knjigo RS
na Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS) želimo v pogovorih z različnimi subjekti, ki delujete na področju knjige, zbrati čim več relevantnih predlogov in podatkov, da bi zagotovili kar se da pregleden in učinkovit sistem podpore v prihodnjem programskem (2020–2023) in projektnem obdobju (2020–2021).
Vabimo vas na pogovor o
PODROČJIH LITERARNIH PRIREDITEV (LP) IN BRALNE KULTURE (BK),
ki bo v petek, 31. 5. 2019 ob 13. uri
v pritličem prostoru na sedežu JAK RS, METELKOVA 2B, 1000 Ljubljana.
***
Upamo, da se boste pogovora lahko udeležili in s svojimi pogledi in predlogi prispevali k oblikovanju prioritet, pogojev, ključnih kriterijev na področjih bralne kulture in literarnih prireditev glede na potrebe producentov na eni in uporabnikov/obiskovalcev na drugi strani.
Skupne posvete bomo organizirali za vsa področja, v juniju 2019 še ločeno za področji ZALOŽNIŠTVA in MEDNARODNEGA SODELOVANJA.
Tjaša Urankar Renata Zamida
Podsekretarka za področje LP in BK Direktorica JAK RS
]]>Mednarodni prevajalski seminar bo predvidoma 12 izbranim uveljavljenim in perspektivnim prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci.
Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranim odlomkom. Cilj tovrstnega dela je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.
Izbrani avtorji in avtorica ter njihova dela so:
Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature. Ob večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program.
Vse prireditve, predavanja in diskusije bodo potekali v slovenskem jeziku.
Dokončen program s terminsko razdelitvijo po dnevih bodo izbrani kandidati prejeli najpozneje 14 dni pred pričetkom seminarja.
Odlomke iz besedil (ok. 7–10 strani na vsako od izbranih del, skupaj ok. 30 strani) bodo izbrani kandidati prejeli po izteku izbora po elektronski in/ali navadni pošti. Vsa besedila je treba prevesti najpozneje do petka, 9. avgusta 2019, in jih poslati na elektronski naslov jak.seminar@yahoo.com.
Komu je seminar namenjen?
Ciljna skupina mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti so književni prevajalci z vsega sveta, ki se ukvarjajo s prevajanjem slovenske književnosti.
Prevajalci so lahko za mednarodni prevajalski seminar izbrani le vsako drugo leto. Prednostno bodo glede na strokovne reference obravnavani književni prevajalci, ki se na seminar prijavljajo prvič, in prevajalci, ki prevajajo v angleščino, francoščino, italijanščino, kitajščino, nemščino in španščino.
Izbrani prevajalci se zavežejo, da bodo:
Izbranim udeležencem ponujamo:
Rok in način prijave
Prijava mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku na predpisanem prijavnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge (motivacijsko pismo in tabelarični življenjepis) ter vse podatke, določene v dokumentaciji.
Kandidati morajo v celoti izpolnjeno vlogo poslati na elektronski naslov:
Rok za zbiranje prijav prične teči na dan objave vabila na spletni strani DSKP, tj. v petek, 17. maj 2019, in traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo prijav, ki je petek, 31. maj 2019.
Dokumentacija (povezavi spodaj) obsega:
- besedilo vabila,
- prijavni obrazec.
Vso dokumentacijo je treba oddati v wordovi datoteki (tudi prijavni obrazec).
Dokumentacija je na voljo na spletni strani DSKP (http://www.dskp-drustvo.si/).
Kontaktna oseba
Tanja Petrič
Elektronski naslov: jak.seminar@yahoo.com
Obveščanje o izboru
Prijavljeni kandidati in kandidatke bodo o izboru obveščeni najpozneje v 10 dneh po zaključku prijavnega roka.
Izvedbo prevajalskega seminarja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
* Kilometrina je povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila in se obračuna v višini 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov na dan izvedene poti.
]]>Več o pogojih in zahtevanih delovnih izkušnjah najdete v besedilu razpisa.
]]>Europäisches Festival des Debütromans v Kielu je potekal od 2. do 5. maja, gostil je 12 avtorjev in 11 založnikov, začel pa se je z otvoritvenim branjem v Literaturhaus (tu so potekali vsi dogodki festivala), kjer sta nas sprejela glavna organizatorja Alisa Woronow in Wolfgang Sandfuchs. Petkovo in sobotno dopoldne sta bili rezervirani za predstavitve knjig. Moderatorja sta glede na tematike in vsebino romanov zelo uspešno izpeljala šest pogovorov z dvema avtorjema skupaj. Spovin sem predstavila v paru z italijanskim pisateljem Emanuelejem Altissimom ter urednikom založbe Litera Orlandom Uršičem in italijansko založnico. Popoldnevi so bili rezervirani za druženje (na plaži) in delavnico (v Literaturhaus), na kateri smo si avtorji izmenjali izkušnje na področju pisanja. Intimno okolje Literaturhaus v prelepem botaničnem vrtu je ponudilo veliko priložnosti za spoznavanje, izmenjevanje izkušenj, stikov in tudi smeh. Morda bo festival komu izmed avtorjev prinesel tudi prevod romana, nedvomno pa smo Kiel vsi udeleženci zapustili z lepimi spomini in željo, da se gotovo še kdaj srečamo. Festival se je zaključil v nedeljo dopoldne z izmenjavo vtisov in mnenj ter občutkom, da je minil kar prehitro.
- Anja Mugerli
Foto: Europäisches Festival des Debütromans in Európai Elsőkönyvesek Fesztiválja
…
Oba festivala, ki sta sicer organizacijsko nepovezana, že tradicionalno vsako leto med številnimi gosti iz vse Evrope gostita tudi slovensko avtorico ali avtorja. Ob obeh festivalih izideta večjezični publikaciji z vzorčnimi prevodi odlomkov iz izbranih romanov v angleščino, nemščino in francoščino (Kiel) ter angleščino in madžarščino (Budimpešta). Pri izboru slovenskih avtorjev, ki poteka vsako leto v decembru, sodeluje JAK, zato založnike pozivamo, da nam konec letošnjega leta na anja.kovac@jakrs.si sporočijo predloge svojih avtorjev romanesknih prvencev, ki bi jih želeli poslati na gostovanje v Kiel ali Budimpešto v letu 2020.
- JAK
]]>Poziv je namenjen povračilu potnih stroškov avtorjem leposlovnih ali humanističnih del, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, založnikom oz. urednikom, literarnim agentom ter prevajalcem, ki so/bodo izvedli projekt v tujini.
Rok za zbiranje vlog prične teči na dan najave javnega poziva JP2–M–2019 v Uradnem listu RS in objave besedila poziva na spletni strani JAK http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/ dne 17. 5. 2019ter traja do porabe sredstev, vendar najdlje do 31. 12. 2019.
Prijavitelji morajo vlogo oz. obrazce poziva izpolniti s prijavo v spletno aplikacijo, ki je objavljena na naslovu https://jakrs.e-razpisi.si/si/avtorizacija povezava do nje pa tudi na naslovu http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/.
]]>Zbornica s kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, kjer se trudi oživiti lokalno knjigotrško sceno.
Več o projektu lahko preberete tukaj: https://www.jetzteinbuch.de/aktionen/
Foto: Anne-Mette Noack in plakat iz kampanije Jetzt ein Buch!
]]>Poziv za digitalni marketing med drugim omogoča prijavo naslednjih upravičenih stroškov:
- Stroški izdelave nove spletne strani (vključno z mobilno prilagoditvijo) in izvedba testiranja spletne strani s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za spletno stran (vključno z mobilno prilagoditvijo) in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 1.500 EUR.
- Stroški izdelave nove mobilne aplikacije in izvedba testiranja mobilne aplikacije s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za mobilno aplikacijo in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.000 EUR.
- Stroški vzpostavitve lastne spletne trgovine. Minimalna višina subvencije za vzpostavitev lastne spletne trgovine je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.500 EUR.
Opozarjamo na naslednjo omejitev - podjetje lahko po tem javnem pozivu pridobi za posamezno aktivnost sredstva samo enkrat v celotnem obdobju (do leta 2023).
V vlogi mora prijavitelj navesti zunanjega izvajalca izbranega iz kataloga strokovnjakov za področje digitalnega marketinga, ki bo za prijavitelja izdelal novo spletno stran in/ali mobilno aplikacijo in/ali spletno trgovino in/ali rezervacijske platformo. Katalog strokovnjakov vodi Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (v nadaljevanju DIH Slovenija) in bo objavljen na spletni strani DIH Slovenija http://dihslovenia.si/katalogi/.
VAVČER ZA DIGITANI MARKETING JE TRENUTNO ODPRT SAMO ZA VZHODNO KOHEZIJSKO REGIJO.
Vsi javni pozivi so odprti do porabe sredstev oziroma do konca marca 2023.
]]>Od leta 2016, ko so prvič gostili založnike iz 14 držav, se je program razvil v mesto druženja za skoraj 200 založnikov iz kar 68 držav. V tridnevnem programu je bilo realiziranih nepredstavljivih 2778 sestankov.
Organizacijska ekipa istanbulskega fellowshipa je pred začetkom pripravila uporabno spletno aplikacijo s predstavitvami založb, prek katere smo si na podlagi opisov organizirali sestanke. Za vsakega je bilo predvidenih trideset terminov, ki smo jih udeleženci s pridom izkoristili. Vsak večer je TBYM organiziral neformalno druženje, s tem pa ponudil možnost, da se povežemo tudi s preostalimi založniki.
Intenzivno tridnevno druženje prinaša veliko pozitivnih učinkov predvsem v tkanju profesionalnih in osebnih vezi, ter ponuja odlične možnosti za prodor slovenskih avtorjev na tuje trge. Odpira pa tudi nove povezave z velikimi založbami, ki jih na evropskih sejmih ne srečujemo pogosto. Sadovi plodovitega druženja so se pokazali že kmalu po sejmu, saj smo si izmenjali prevode knjižnih izdaj in naredili načrt za prihodnje sodelovanje. Z nekaterimi novimi znanci smo pogovore nadaljevali že na sejmu v Bologni, nadaljujemo pa na jesenskih mednarodnih knjižnih sejmih.
Prihodnji Istanbul Fellowship bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Prijave bodo odprte med avgustom in oktobrom 2019. Vabljeni k prijavi, za več informacij pa spremljajte spletno stran organizatorja.
]]>Srečanje se bo začelo s projekcijo kratkega filma o petih slovenskih nagrajevanih avtoricah, Nataši Kramberger, Anji Mugerli, Katji Perat, Ani Schnabl in Anji Golob, ki bo na srečanju tudi sodelovala – z njo se bo o slovenskem literarnem okolju pogovarjala Kristine Listau iz založbe Verbrecher Verlag. Njunemu pogovoru bo sledil pogovor z Alešem Štegrom, avtorjem in založnikom, ki enako dobro pozna slovenski in nemški knjižni trg ter njune možnosti povezovanja. V nadaljevanju bomo prisluhnili štirim prevajalcem iz slovenščine v nemščino (ali obratno), Lizi Linde, Lydii Nagel, Amaliji Maček in Larsu Felgnerju, ki bodo gostom predstavili svoje sezname želja – knjige slovenskih avtoric in avtorjev, ki bi jih bilo po njihovem mnenju nujno prevesti v nemščino. Za konec strokovnega dela programa bosta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častne gostje pri Frankfurtskem knjižnem sejmu, Karina Goldberg, predstavili vse finančne in druge spodbude, ki si jih lahko obetajo založniki iz nemškega govornega prostora, če se odločijo za izdajo slovenske knjige – knjige države bodoče častne gostje (Frankfurt 2022). an bomo zaključili z najpomembnejšim delom programa, t.i. Speed Datingom slovenskih in nemških založnikov, ki se bo izteklo v sprejem s slovensko penino.
Med doslej potrjenimi nemškimi založbami, ki se bodo udeležile srečanja, so:
Denise Schweida, Droemer-Knaur
Helga Frese Resch, KiWi
Jessica Beer, Residenz
Johanna Links, Aufbau
Wanda Jacob, Kunstmann
Linda Walz, Bertelsmann
Sabine Cramer, Dumont
Maren Kröger, btb
Pierro Salabe, Hanser
Urte Schröder, C. H. Beck
Laura Jacobi, homunculus verlag
Silke Weniger, edition fünf
Loan Nguyen, Matthes & seitz
Hella Reese, dtv
Tim Müller, Heyne
Monika Lustig, Edition Converso
Hans Koch, Karl Rauch Verlag
Barbara Weidle, Weidle Verlag
Maren Arzt, C. Bertelsmann
Dr. Susanne Krones, Luchterhand
Franziska Zintzsch, Piper Verlag
Srečanja se bodo udeležili tudi vabljeni kulturni novinarji in kulturni producenti.
Prijave na srečanje so možne še do 15. maja na anja.kovac(at)jakrs.si ali 01 230 05 75. S slovenske strani so sodelovanje doslej potrdile založbe Litera, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Goga, Pivec, Beletrina, LUD Literatura, Sanje in Sidarta.
Za vse zainteresirane založnike JAK organizira prevoz s kombijem (odhod 23. 5. zjutraj, povratek 24. 5. popoldan). Cena prevoza je 30€, nočitev si založniki krijejo sami. Trenutno je na voljo še nekaj prostih mest.
Partnerji dogodka so Frankfurtski knjižni sejem, Literaturhaus München, Slovenska turistična organizacija – predstavništvo v Münchnu in generalni konzulat RS v Münchnu.
Vabljeni k prijavi!
Foto: Literaturhaus München
]]>JAK bo v okviru tega javnega razpisa v sofinanciranje sprejela predvidoma do 10 večletnih knjižnih projektov.
Večletni zahtevni knjižni projekt je definiran kot posamično knjižno delo ali tematsko zaokrožena serija knjig, katerih konceptualna in uredniška zasnova zagotavlja celovitost projekta. Zahtevnost večletnega knjižnega projekta pomeni, da ga zaradi obsega (najmanj 50 AP ali najmanj 6.000 verzov), strokovne in /ali tehnične zahtevnosti ni mogoče pripraviti in objaviti v enem letu. Zahtevnost knjižnega projekta je utemeljena tudi z vidika umestitve knjižnega projekta na trg, zagotavljanja njegove vidnosti in dostopnosti ter komunikacije ciljnemu občinstvu.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge oz. razpisne obrazce izpolnjevali v spletni aplikaciji, ki je objavljena na spletnem naslovu https://jakrs.e-razpisi.si.
Razpis bo odprt do 17. maja do 17. junija 2019.
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.
]]>V pogovoru bodo sodelovali:
- Nika Kovač, avtorica, direktorica Inštituta 8. marec
- Jasmin B. Frelih, avtor, prevajalec in prejemnik nagrade Evropske unije za književnost
- Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR)
- Anja Kovač, sodelavka mednarodnega sodelovanja in vodja projekta Frankfurt 2022 pri Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS)
Dogodek bo povezovala Alenka Štrukelj, avtorica spletnega bloga Literarna lekarna --> https://www.literarnalekarna.com/
Vstop je prost, prosimo vas le, da udeležbo potrdite na ------>
http://bit.ly/odidejedopravice.
Razpis je objavljen na spletni strani EACEA: https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe/funding/support-to-literary-translation-projects-2019_en
Za slovenske interesente je razpis podrobneje predstavljen na spletni strani Motovile, ki vodi Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji: http://ced-slovenia.eu/call/projekti-literarnega-prevajanja-2019/
Motovila v petek, 10. maja organizira Delavnico za pripravo projektov literarnega prevajanja za leto 2019. Delavnica je namenjena založbam in založniškim hišam, ki izpolnjujejo pogoje in pripravljajo prijavo na razpis.
Potekala bo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani od 10. do 13. ure. Prijave zbirajo do četrtka, 9. maja do 12. ure na naslov: info@ced-slovenia.eu
Vabljeni!
]]>Posebno priznanje sejma je letos doživela slovenska ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu. Zato z Ano Zavadlav organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila, ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic. Ana Zavadlav je ena izmed šestih slovenskih ilustratork in ilustratorjev, ki so bili doslej uvrščeni na to prestižno razstavo – pred njo so slovenske barve zastopali Andreja Peklar, Maja Kastelic, Peter Škerl, Lila Prap in Alenka Sotler. Na slovenski stojnici si bodo obiskovalci lahko ogledali mini razstavo njihovih ilustracij in polistali po spremljajočem katalogu.
JAK je v tednih pred sejmov izvedel tudi spletni natečaj, preko katerega smo izbrali šest ilustracij, ki bodo v formatu razglednice na voljo obiskovalcem sejma. Avtorice izbranih ilustracij so Manica Klenovšek Musil, Andreja Peklar, Polona Kosec, Marija Prelog, Maja Lubi in Hana Stupica, ki je minuli teden prejela plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije, ki jih je ustvarila za etikete vin Fedora.
V sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu v sredo, 3. aprila, JAK pripravlja poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki, s posebnim poudarkom na švicarskih založbah, Švica je namreč letos častna gostja sejma. Spomnimo: Slovenija se bo na sejmu v Bologni v vlogi častne gostje predstavila leta 2021.
Na fotografijah: slovenska stojnica v Bologni.
Več informacij na 051 304 089.
]]>Na razpisu za sofinanciranje razvoja scenarija lahko sodelujejo producenti, registrirani za dejavnosti produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj (J59.110), in fizične osebe, ki so glavni pisci prijavljenega scenarija.
Ena od možnosti je razvoj scenarija po literarni predlogi. Zavedamo se, da so filmarji, scenaristi, producenti tudi sami odlični bralci, ki spremljajo knjižno produkcijo, a za vse, ki morda v tem trenutku nimajo idej, smo na Javni agenciji za knjigo RS pripravili nekaj priporočil, ki jih je vredno prebrati - morda bodo filmski ustvarjalci našli potencial tudi v teh delih. Pri navedenih naslovih ne gre za priporočilni seznam, smo pa poskušali upoštevati omejene produkcijske pogoje, v katerih delujejo slovenski filmski ustvarjalci. Deloma se izbor naslovov navezuje na izbor, ki je bil predstavljen na dogodku "Matching Books and Film" na filmskem festivalu v Pulju poleti 2018.
Leposlovje za odrasle in žanrska literatura
Mirt Komel: Medsočje (Goga, 2017)
Anja Mugerli: Spovin(Litera, 2017)
Mojca Širok:Pogodba (Mladinska knjiga, 2018)
Bronja Žakelj: Belo se pere na 90 (Beletrina, 2018)
Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči (Litera, 2018)
Agata Tomažič: Tik pod nebom (Goga, 2017)
Jurij Hudolin: Pastorek (Beletrina, 2008)
Tomo Podstenšek: Dvigalo(Litera, 2011)
Drago Jančar: In ljubezen tudi (Beletrina, 2018)
Evald Flisar: Besede nad oblaki (Cankarjeva založba, 2015)
Jani Virk: Brez imena (Cankarjeva založba, 2018)
Jani Virk: Med drevesi; zbirka kratke proze (Beletrina, 2016)
Mladinski romani
Vinko Möderndorfer:Kit na plaži (Mladinska knjiga, 2016)
Nika Matanovič:Razred (Založba Pivec, 2016)
V primeru razvoja scenarija po literarni predlogi je potrebno prijavi priložiti tudi dokazilo o urejenih avtorskih pravicah (opcijska pogodba ali pogodba; izjava ne zadostuje). Poleg zgoraj navedenih obrazcev so obvezne priloge tudi:
- sinopsis;
- načrt razvoja scenarija;
- reference scenarista (odmevnost ustvarjalnega dela na avdiovizualnem področju).
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za razvoj scenarijev po tem razpisu, je 70.000,00 EUR, od tega okvirno 40.000,00 EUR za razvoj scenarijev po literarnih predlogah slovenskih avtorjev. Najvišji možni znesek za posamezni projekt, ki bo sofinanciran na podlagi tega razpisa, znaša 7.000,00 EUR za izvirni scenarij ter 10.000,00 EUR za scenarij po literarni predlogi slovenskega avtorja.
Rok oddaje je23. april.
Več na: https://www.film-center.si/sl/javni-razpisi/
Še en tovrsten razpis bo objavljen predvidoma v septembru.
Upamo, da bodo filmski ustvarjalci našli čimveč navdiha v slovenski literaturi ...
]]>
Predmet Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike za leto 2019 (JR6-P-2019) je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike v letu 2019.
Na omenjenem razpisu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za prevode v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 31. 8. 2021.
Sofinancirani bodo prevodi knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle in otroke ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved za izdajo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.
Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe, gledališča) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izdajo oz. izvedbo prevoda dela avtorja, ki ustvarja v slovenskem jeziku.
Isti prijavitelj lahko v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) kulturna projekta.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Razpis bo odprt do 15. maja 2019.
Kontaktni osebi za razpis:
Predmet Javnega razpis za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku za leto 2019 (JR7-INJ-2019) je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2019 na področju izdajanje slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.
Razpis je namenjen založnikom z nemškega govornega področja; prijavitelj je lahko izključno pravna oseba (založba) s sedežem v Avstriji, Nemčiji ali Švici. Na razpisu bodo imeli prednost tisti prijavitelji, ki na lanskem razpisu JR5-INJ-2018 niso bili prejemniki sredstev.
JAK bo kulturne projekte na področjih tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:
JAK bo v okviru tega razpisa za sofinanciranje izbrala največ en (1) projekt posameznega prijavitelja.
ok za zbiranje prijav prične teči na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in na spletni strani JAK dne 5. 4. 2019 ter traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo vlog, ki je 15. 5. 2019.
Kontaktna oseba za razpis: Anja Kovač, anja.kovac@jakrs.si, tel. 00386 (0)1 230 05 75.
Prvi sejemski dan sta se na dogodkih v sodelovanju z mrežo Traduki predstavili Mojca Kumerdej s še svežim prevodom romana Kronosova žetev (Chronos erntet, založba Wallstein, prevod: Erwin Köstler) in Ana Schnabl z vzorčnimi prevodi iz svoje nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani. Na otroškem odru sta v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga nastopili naša mednarodno najbolj prepoznavna avtorica in ilustratorka Lila Prap ter avtorica in pripovedovalka Anja Štefan. Na Forumu OstSüdOst je nemški prevod knjige Slovenija - Kulturna dediščina v sodelovanju z založbo Hart predstavljal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je dan predtem v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom nastopil v Berlinu. V razpravi o stripih iz Jugovzhodne Evrope je slovenske barve zastopala Tanja Skale iz Foruma Ljubljana, ki se v teh dneh udeležuje tudi vzporednega stripovskega festivala The Millionaires Club, o vplivu naziva država častna gostja na sejmu otroških knjig v Bologni pa so na prevajalskem odru z gostjami švicarske organizacije Pro Helvetia razpravljale urednica Alenka Veler (Mladinska knjiga), avtorica Anja Štefan in direktorica JAK Renata Zamida.
Danes bo svoj novi prevod knjige Groznovilca v Hudi hosti (Die kleine Gruselfee, založba S. Fischer, prevod: Ann Catrin Bolton) na sejmu in v mestu predstavila Jana Bauer, s prevodom mladinskega romana Zlati zob (Der goldene Zahn, Schruf & Stipetic, prevod: Ann Catrin Bolton) bo sejem obiskal Tadej Golob, ki bo dan predtem nastopil v Berlinu, prvo iz serije predstavitev pa bo doživela tudi čisto nova izdaja potopisa Alme M. Karlin Samotno potovanje (Einsame Weltreise, založba AvivA, predgovor: Jerneja Jezernik).
Vrsta slovenskih dogodkov se bo zaključila v nedeljo, ko bosta drugi del stripa Meksikajnarji (Die Mexikaner, bahoe books, prevod: Erwin Köstler) na sejmu predstavila avtor Marijan Pušavec in ilustrator Zoran Smiljanić.
Leipziški knjižni sejem je prvenstveno namenjen predstavitvam avtorjev in njihovih del ter vsako leto pritegne množice obiskovalcev. Organizatorji letos tako pričakujejo skoraj 300.000 obiskovalcev, ki bodo lahko do nedelje, ko se sejem zaključi, obiskali okrog 3.600 dogodkov na 550 različnih lokacijah na sejmu in v mestu. Častna gostja letošnje edicije sejma je Češka.
Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj.
Na fotografijah: slovenska stojnica in dogodki z Anjo štefan, Lilo Prap, Mojco Kumerdej in dr. Janezom Bogatajem.
]]>Renata Zamida, direktorica JAK, je zatem predstavila primerljivo interno raziskavo, ki jo je pred časom opravila mreža Enlit (European Network for Literary Translations), namenjena spodbujanju literarnega prevajanja, ki trenutno vključuje že več kot 20 organizacij iz različnih evropskih držav, med drugim tudi JAK (povzetek raziskave v priponki). Veliko vključenih institucij ima za seboj tudi nastop v vlogi častnih gostij Frankfurtskega sejma (Francija, Nizozemska, Finska), zato so izmenjave teh izkušenj dragocene, prav tako kot vpogled v dolgoročne pozitivne učinke tega projekta. Direktorica je za letos napovedala tudi novo Raziskavo o bralnih in nakupnih navadah Slovencev, ki osvežuje istoimensko raziskavo iz leta 2014 in katere naročnika sta JAK ter Ministrstvo za kulturo.
Anja Kovač, pristojna za mednarodno sodelovanje in projekt Frankfurt 2022 pri JAK je nato predstavila aktivnosti, ki jih JAK pripravlja na sejmih v Parizu (15.-18. marec), Leipzigu (21.-24. marec) in Bologni (1.-4. april). Pri tem so se ji pridružili založniki, s katerimi bo JAK na omenjenih sejmih sodeloval in jim nudil servisne storitve, ter dve izmed številnih avtoric in avtorjev, s katerimi JAK na prihajajočih sejmih prireja dogodke ob izidih njihovih prevodov.
Katja Urbanija, literarna agentka pri založbi Goga, je povedala, da znotraj Goge deluje prva literarna agencija v pravem pomenu besede na Slovenskem, ki ne zastopa le svojih avtorjev, temveč tudi avtorje, ki izdajajo pri drugih založbah, in nekatere tuje avtorje, zaenkrat s področja nekdanje Jugoslavije. Pri nastopu v tujini je literarno posredništvo nepogrešljivo, zato bomo morali v prihodnosti na tem področju storiti še veliko in vlagati v znanje, da bo slovenska literatura v tujini ustrezno zastopana.
Agata Tomažič, avtorica, katere zbirka kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015) bo prihodnjo pomlad v prevodu Stéphane Baldeck izšla pri Belleville éditions v Parizu, je poudarila, da je podpis pogodbe s francosko založbo izjemen dogodek, saj je francoski trg tradicionalno precej zaprt in je nanj težko prodreti, ima pa veliko potenciala.
Luka Novak, avtor in založnik (založba Totaliteta), je dober poznavalec francoskega knjižnega trga, nedavno pa sta mu pri založbiLéo Scheer v Parizu izšli dve knjigi: Le Metro – Inconscient urbain ter Phenomenologie de la Mayonnaise – prva v prevodu Andrée Lück-Gaye, drugo pa je sam spisal v francoščini. Novak pravi, da so francoske založbe zelo profilirane, zato je ključno, da s pravim naslovom pristopiš k pravi založbi.
Avtorici Mojca Kumerdej in Jana Bauer, ki sta jima pravkar izšla prevoda knjig v nemščino (Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu, in Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee, prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), bosta knjigi predstavljali na knjižnem sejmu v Leipzigu. Obe sta povedali, da sta prevoda sad dolgoletnih prizadevanj založb Beletrina in Sodobnost (kjer sta izšla izvirnika del) in da je izkušnja sodelovanja s tujimi založbami zelo dobra, nivo profesionalnosti pa visok. Kumerdej je še poudarila kako pomembni so v procesu kvalitetni prevajalci in da ima sama nabor prevajalcev s katerimi redno in dobro sodeluje.
Tanja Skale, literarna agentka pri založbi Forum Ljubljana, ki med drugim izdaja revijo Stripburger, se bo udeležila sejmov v Leipzigu in Bologni, pri čemer bo v Leipzigu istočasno sodelovala na striparskem festivalu The Millionaires Club. Orisala je specifike trženja pravic za stripe, kjer več uspeha kot na velikih splošnih knjižnih sejmih beleži na manjših, za strip specializiranih sejmih.
Orlando Uršič, direktor in glavni urednik pri založbi Litera, katere avtorica Anja Mugerli bo po posredovanju JAK maja nastopila na Festivalu prvega romana v nemškem Kielu, je poudaril, da se Litera trudi, da bi na področju trženja pravic v tujino začeli aktivneje delati, kar brez nacionalnih finančnih spodbud, da lahko razvijajo in izobražujejo kader in izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo dogodki mreženja v tujini, ne gre. Denarna sredstva za razvoj tega področja so ključna, saj traja precej časa, preden ima založba tudi ekonomsko korist od trženja prevodnih pravic, a je istočasno nujno krepiti domačo sceno, ker brez založniške podstati in profesionalne panoge doma tudi v tujini ne moremo delovati.
Senja Požar, vodja prodaje pravic pri Mladinski knjigi, je povedala, da se na MK s trženjem pravic kontinuirano ukvarjajo že dlje časa in tržijo naslove tako iz vrst literature kot humanistike, priročnikov in otroških knjig. Prav na slednjem področju so zelo uspešni, pri čemer je njihovo paradno ime avtorica in ilustratorka Lila Prap, ki bo letos praznovala 20. obletnico delovanja, zato ji bodo tematsko posvetili svojo stojnico na Bolonjskem knjižnem sejmu. Veselijo se, verjame da skupaj z ostalimi založniki, avtorji in ilustratorji, da bo Slovenija svojo bogato tradicijo in aktualno produkcijo lahko predstavila kot častna gostja v Bologni leta 2021.
Za konec je Anže Miš, direktor založbe Miš, ki je kot ena redkih založb v Sloveniji specializirana za otroško in mladinsko literaturo, povedal, da so se za vstop na tuje trge opogumili pred nekaj leti in da iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Pri tem se mu zdi ključen servis JAK v obliki možnosti najema založniške mize na nacionalnih stojnicah na mednarodnih sejmih, organizacija dogodkov mreženja s tujimi založniki, izvedbe študijskih potovanj za tuje urednike in založnike v Sloveniji ter številne druge aktivnosti.
Po omenjenih treh mednarodnih sejmih v prvi polovici leta JAK načrtuje še srečanje nemških in slovenskih založnikov, ki bo potekalo 23. maja v Literaturhaus München. Na tovrstnih srečanjih želimo nemškim založnikom predstaviti slovenski knjižni trg, najvidnejše avtorje in pa mehanizme finančne podpore, slovenskim založnikom pa ponuditi možnost za intenzivno mreženje in trženje pravic. Osredotočanje na nemški govorni prostor je v dejavnostih JAK pomembno predvsem v perspektivi slovenskega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.
Več informacij:<