Seminarja se bo letos udeležilo 21 prevajalk in prevajalcev iz 17 držav, kar je največje število udeležencev doslej, in sicer: Damian Ahlin (Argentina), Ivanka Apostolova Baskar (Severna Makedonija), Viktorija Blažeska (Severna Makedonija/Nemčija), Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Olena Dzjuba-Pogrebnjak (Ukrajina), María Florencia Ferre (Argentina), Florence Gacoin-Marks (Francija/Slovenija), Māra Gredzena (Latvija), Olivia Hellewell (Velika Britanija), David Heredero Zorzo (Španija/Slovenija), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva/Avstrija), Ksenija Komarova (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Jarina Liubuska (Ukrajina), Lydia Nagel (Nemčija), Patrizia Raveggi (Italija/Slovenija), Kristina Helena Reardon (ZDA), Jens Sakelšek (Avstrija), Lucia Gaja Scuteri (Italija/Irska) in Alena Šamonilová (Češka).

Cilj seminarja je povečanje števila knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Na prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Barbare Pregelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Ki jo je megla prineslaFerija Lainščka in Ivana pred morjem Veronike Simoniti ter iz knjige za otroke Kdo je danes glavni Nataše Konc Lorenzutti, ki jo je ilustrirala Tanja Komadina. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda. 

Ob delavnicah bodo seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov o sodobni slovenski književnosti za odrasle in mladino, založništvu in promociji slovenske literature. Letos bodo kot predavatelji sodelovali dr. Andrej Blatnik, pisatelj, esejist in predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, s predavanjem »Spremembe slovenske knjižne pokrajine«, dr. Alojzija Zupan Sosič, slovenistka in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, s predavanjem »Sodobni slovenski roman«, in dr. Dragica Haramija, predavateljica na Univerzi v Mariboru in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti, s predavanjem »Sodobna slovenska mladinska književnost«. Renata Zamida, strokovnjakinja na področju promocije slovenske književnosti v tujini, pa bo izvedla delavnico priprave prevodnega predloga (t. i. Book Proposal) in sodelujočim predstavila mehanizme in možnosti (so)financiranja leposlovja, prevodov in prevajalcev slovenske književnosti. Udeleženci pa si bodo lahko ogledali tudi nekatere slovenske filme.

Posneli so tudi tri literarne dogodke z izbranimi avtorji, ki bodo dosegljivi na spletnih kanalih Društva slovenskih književnih prevajalcev, poFacebooku in Youtubu. V sredo, 9. decembra 2020,ob 20. uri vabimo na ogled pogovora literarnega kritika, prevajalca in publicista Igorja Divjaka s pisateljem in aktualnim Prešernovim nagrajencem Ferijem Lainščkom. V četrtek, 10. decembra 2020, ob 20. uri bomo predvajali posnetek pogovora urednice, literarne kritičarke in avtorice Gaje Kos s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti. V petek, 11. decembra 2020, ob 20. uri pa si oglejte še pogovor urednika, avtorja in literarnega kritika Aljoše Harlamova s pisateljico Veroniko Simoniti.    

Dogodek je del projekta Mednarodni prevajalski seminarji za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Na naslovu www.knjiznisejem.si bo izhodišče, srečevališče in presečišče spletnih dogodkov ter virtualni prostor za nakupovanje knjig večine slovenskih založb. Vhod v e-cono bo s spletne strani sejma http://www.knjiznisejem.si/, zavihek e-sejem bo odprl dve možnosti: pregledovanje virtualnega kataloga sodelujočih skoraj sto založb in njihovih programov, z možnostjo nakupa knjig, ter obisk različnih spremljevalnih dogodkov, pogovorov, nastopov, panelov, podelitev nagrad, prenosov v živo … na spletni strani in posebnem YouTube kanalu, vse dni sejma.

Narazen, a vendarle skupaj je osnovno vodilo letošnjega tako drugačnega, posebnega sejma. Še nikoli v 48-letni sejemski zgodovini ni bilo tako. Kako uspešen bo, bodo odločili obiskovalci spletnega sejma sami. Tudi letos velja slogan: Vstopnine ni, kupite knjigo več!

Javna agencija za knjigo kot letošnja partnerica prvega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je omogočila brezplačno sodelovanje z osnovnim paketom za vse razstavljavce-založnike.

JAK je neposredno z organizatorjem (GZS) sklenila dogovor, ki vsem prijavljenim razstavljavcem omogoča brezplačno sodelovanje v okviru osnovnega paketa. V kolikor bodo razstavljavci izbrali srednji ali veliki paket, jim bo organizator zaračunal le razliko do celotne cene paketa.

Prijava/registracija je možna TUKAJ, več o pogojih sodelovanja pa si lahko preberete na spletni strani sejma.

Na virtualni stojnici bo mogoče obiskati razstavni prostor po vzoru fizične slovenske stojnice, ki jo je za JAK leta 2017 zasnovala arhitektka in pesnica Lucija Stupica. V razstavnem prostoru si bodo obiskovalci lahko ogledali najnovejšo knjižno produkcijo (100 knjižnih naslovov z informacijami v angleškem jeziku), videa, ki sta nastala v produkciji JAK: Umetnost v času krize (2020) ter Pet slovenskih avtoric (2019), in pobrskali po katalogih slovenskih založb, informacije pa bodo obiskovalcem posredovali virtualni informatorji z JAK ter s Slovenske turistične organizacije. V virtualnih prostorih za sestanke bodo svoje poslovne partnerje (v obliki avatarjev) srečevale založbe Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Založba Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš in Založništvo tržaškega tiska, prostor pa bomo namenili tudi mreži Traduki, ki podpira prevajanje med jeziki Jugovzhodne Evrope in nemščino in s katero se bomo prihodnje leto skupaj predstavili na Leipziškem knjižnem sejmu pod sloganom »Common Ground«.

Na stojnici bomo organizirali virtualne dogodke:

• v sredo, 14. 10. ob 12.00 pripravljamo otvoritev stojnice z nagovorom direktorice JAK, Renate Zamida
• v petek, 16. 10., bo v konferenčni sobi med 9.00 in 12.00 potekala delavnica prodaje avtorskih pravic s Stephanie Barrouillet (S. B Rights Agency). Delavnica je namenjena založnikom, avtorjem ter agentom in je dostopna po predhodni prijavi na anja.kovac@jakrs.si do četrtka, 15. 10.

Za serijo Market Insights smo pripravili enourni video prispevek o slovenskem knjižnem trgu, ki bo od četrtka, 8. 10., dalje dostopen na tej povezavi (video je v angleškem jeziku).

Za spletni festival Bookfest digital smo pripravili dva video prispevka, ki bosta na sporedu v soboto, 17. 10. ob 15:40 in 15:50 natej povezavi:

Art in Crisis / Umetnost v krizi (11 min): kratki film v produkciji JAK z Alenko Zupančič, Aljozom Ihanom, Mojco Kumerdej, Mojco Širok in Jasminom B. Frelihom (film je v slovenščini z angleškimi podnapisi)

Ana Roš: The Chef and the Cook (7 min): kratki video o chefinji Ani Roš ob izidu njene prve monografije Sun and Rain pri založbi Phaidon (v sodelovanju z Adventure Slovenia in Matador Originals, video je v angleškem jeziku)

Vsemu navkljub pa nas čaka tudi en dogodek v živo, ki ga pripravljamo v sodelovanju z založbo AvivA ob izidu tretje knjige Alme M. Karlin pri tej založbi, Urok južnega morja (Im Banne der Südsee). Pogovor med založnico Britto Jürgs in avtorico spremne besede h knjigi, Amalijo Maček, bo potekal hibridno (obe bosta sodelovali preko spleta, medtem ko bo publika fizično prisotna), v petek, 16. 10. od 19.30 dalje v hotelu in kongresnem centru Roomers v Frankfurtu.

Vabljeni, da izkoristite priložnost in nas obiščete na slovenski stojnici, tudi če običajno na Frankfurtski knjižni sejem ne potujete!

Več informacij:

E: anja.kovac@jakrs.si

T: 01 230 05 75

Partnerji projekta: Frankfurtski knjižni sejem, Veleposlaništvo RS Berlin, Slovenska turistična organizacija in založba AvivA

*Obiskovalci za dostop potrebujejo dostop do interneta. Virtualna stojnica najbolje deluje na brskalnikih Chrome in Firefox na osebnem ali prenosnem računalniku.

Termini dogodkov #športajmo in berimo:

17. september 2020, ob 12:40 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper na lokaciji Univerze na Primorskem, Fakulteta za Humanistične Študije Koper. Gostje: Rajmond Debevc, Matej Znideršič in Špela Ponomarenko Janić.

24. september 2020, ob 10:00 (za dogovorjene skupine): Mariborska knjižnica na lokaciji Lutkovnega gledališča Maribor. Gostje: Filip Flisar, Tina Šutej in Aleš Zemljič.

30. september 2020, ob 11:00 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Kranj - na lokaciji Mestne knjižnice Kranj. Gostje: Sara Isaković, Robert Kranjec, Tjaša Ristić.

Vodilo programa je povezati mlade in vrhunske športnike ob pogovoru o branju in knjigi. Mladim športnikom želimo s tem programom predstaviti, kako lahko s pomočjo znanja iz knjig in branja kot tehniko treniranja možganov napredujejo tudi kot športniki. S tem programom želimo vplivati na njihov odnos do branja ter širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v njihovem osebnem in športnem življenju.

Izbor dobrih, zelo dobrih in odličnih otroških in mladinskih knjig ter izbor strokovne literature na temo športa in gibanja ...

Evropski teden športa - 23. - 30. 9. 2020

Nacionalni mesec skupnega branja - 8. 9. - 11. 10. 2020

Dan slovenskega športa - 23. 9. 2020
 

Strokovno usposabljanje je namenjeno:
● strokovnim delavcem/-kam iz vzgoje in izobraževanja:
● vrtcev, osnovnih in srednjih šol,
● osnovnih šol s prilagojenim programom ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov/-ic s
posebnimi potrebami,
● glasbenih šol, dijaških domov, ljudskih univerz,
● Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center RS, Center šolskih in obšolskih
dejavnosti, CMEPIUS …;
● strokovnim delavcem/-kam iz kulture in kulturnim ustvarjalcem;
● strokovnim delavcem/-kam širše strokovne javnosti, ki lahko pri svojem delu vključujete kulturnovzgojne
vsebine (npr. zdravje, okolje in prostor, gastronomijo, šport …);
● načrtovalcem/-kam politik in strokovnim delavcem/-kam na pristojnih ministrstvih in državnih ustanovah, ki
v različnih resorjih skrbite za programe in projekte za otroke in mladino;
● načrtovalcem/-kam politik in strokovnim delavcem/-kam v občinah in lokalnih skupnostih, ki skrbite za
kulturo in izobraževanje oz. družbene dejavnosti;
● strokovnim delavcem/-kam in študentom/-kam različnih fakultet in akademij;
● staršem in drugim družinskim članom ter vsem, ki želite otrokom in mladim približati kakovostne kulturne
vsebine, jim zagotoviti ustvarjalno preživljanje prostega časa ali pa skrbite za kakovostno družinsko kulturno
pismenost;
● vsem, ki vas zanimata kultura in kulturno-umetnostna vzgoja.

Prijave zbirajo do vključno 2. oktobra na tej povezavi.

Celoten program Kulturnega bazarja si lahko ogledate tukaj.

JAK bo sodelovala na dogodku Ščepec bralne kulture ob 12.00 v Štihovi dvorani. Vabljeni!

Posvet, ki so ga organizirali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Andragoški center Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, je bil namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. V dopoldanskem delu so potekala predavanja in okrogle mize/pogovori na temo branja, bralne pismenosti, razvoja bralne kulture, aktivne vloge mladih, medpredmetnega povezovanja, družinske pismenosti, pomenu branja za gospodarstvo ipd. Popoldanski del pa je bil namenjen predstavitvam projektov, dobrih praks ter podpornega okolja.

Glavni namen organizatorjev posveta je bil povezati pomembnejše ustanove in posameznike, ki dvigajo zavedanje o knjigi kot vrednoti ter na najrazličnejše načine motivirajo za branje, hkrati pa spodbuditi zavedanje o pomenu branja na vseh področjih življenja (zdravje, družina, gospodarstvo …) tudi v splošni javnosti.

Na uvodnem, plenarnem delu so svoje misli o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture strnili mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo in Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Mednarodni dan pismenosti, ki ga obeležujemo vsako leto 8. septembra, je hkrati tudi uradni začetek Nacionalnega meseca skupnega branja '20 (NMSB 2020), in bo trajal vse do 11. oktobra (do zaključka Tedna otroka®). Pobudniki in organizatorji projekta so Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, povezani v nacionalno mrežo za bralno kulturo in bralno pismenost, katere nosilec je Andragoški center Slovenije. Člani nacionalne mreže so si za cilj zadali dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost vseh prebivalcev v Sloveniji, slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu. Naša želja je, ne samo, da bi brale vse generacije, temveč, da bi si ljudje knjige lahko izposojali in jih kupovali, da bi bila dostop do elektronskih poti za nakup knjige in možnost elektronske izposoje bralnih gradiv zagotovljena vsem, lastne domače knjižnice pa resničnost vseh.

Kako pomembna je dostopnost do bralnih gradiv, smo se zavedeli šele v času, ko so bile knjižnice in knjigarne zaprte. Zato letos posebej poudarjamo prav pomen domače knjižnice, ki ima velik vpliv na bralno pismenost in vzgojo bralcev za vse življenje. Opozarjali pa bomo tudi na številne možnosti dostopa do različnih bralnih gradiv v elektronski obliki, ki jih ponuja mreža splošnih knjižnic, ter na možnosti e-nakupa knjig, ki je na voljo prek spletnih strani založb in knjigarn.

Letošnji NMSB se je povezal tudi z najvidnejšo kampanjo na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji – Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) in na nov način povezal promocijo vseživljenjskega učenja z nacionalno kampanjo branja za vse generacije.

Zanimivi projekti in dogodki, ki jih pripravljamo po vsej Sloveniji, so objavljeni na spletni strani https://nmsb.pismen.si/. Spletni dogodkovnik se sproti dopolnjuje in je zasnovan tako, da uporabnikom omogoča iskanje po različnih kriterijih (času, kraju, ciljni skupini …). Vanj bodo vključeni z branjem in knjigami povezani dogodki – ne samo »v živo«, temveč tudi tisti v spletnih učilnicah, pogovori/druženja prek spleta, virtualni knjižni sejmi, prodajne akcije v spletnih knjigarnah in še in še – da bi dobili kar se da živahno in popolno sliko bralnega dogajanja po vsem slovenskem prostoru. Trenutno je vanj vpisanih že preko 220 dogodkov po vsej Sloveniji. Vse organizatorje realnih in virtualnih dogodkov, povezanih  z branjem, vabimo, da svoje prireditve vpisujejo v dogodkovnik tudi še po koncu NMSB 2020, saj lahko tam na enem mestu spremljamo, kako bogata je naša javna bralna kultura, kar nedvomno vabi tudi k branju v družinskem krogu, v zaključenih skupinah, branju posameznikov, ustvarjanju domačih knjižnic … skratka k bogatenju te kulture.

Vizualno podobo NMSB 2020 jeprispevala Javna agencija za knjigo RS iz projekta Radi beremo. Tako nas z letošnjih plakatov in drugih tiskovin gledata podobi vrhunskih slovenskih ilustratorjev Marjana Mančka in Matjaža Schmidta.

Projekt podpirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Zavod RS za šolstvo in Andragoški center Slovenije.

Celotno sporočilo za medije je na voljo tukaj.

Nagovor direktorice Javne agencije za knjigo, Renate Zamida, lahko preberete tukaj.

Za več informacij:
Alenka Štrukelj
Strokovna sodelavka projekta NMSB 2020
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS
Dimičeva 9, 1000 Ljubljana
T: 040 478 009
E: beremo.skupaj.nmsb@gmail.com 

Posvet, ki ga organiziramo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo RS, Andragoški center Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, je namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. Pri pripravi in izvedbi posveta sodelujejo vsi pomembni deležniki na področju bralne pismenosti in kulture, ki so združeni v nacionalni mreži za bralno pismenost, katere nosilec je Andragoški center Slovenije.

Celoten program posveta si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu NMSB 2020 na spletni strani https://nmsb.pismen.si/.

Za več informacij:

Alenka Štrukelj

Strokovna sodelavka projekta NMSB 2020

Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS

Dimičeva 9, 1000 Ljubljana

T: 040 478 009

E: beremo.skupaj.nmsb@gmail.com

Obiskovalci sobotne prireditve Knjiga zbližuje si bodo tako lahko ogledali muzejsko Knjižnico v paviljonu, se udeležili vodenega ogleda Bistre ter delavnice za otroke in odrasle. 

Za obiskovalce bosta na tiskarskem oddelku med 15.00 in 18.00 na ogled dva prikaza: 
-    tiskanje na tiskarski stroj “Tiegl” in stavljenje črk,  
-    za mlajše otroke pa bo v muzejskem parku potekala delavnica ”Odtisni plakatno črko”. 

Ob 15.00, 16.00 in 17.00 obiskovalce vabimo na umetnostno-zgodovinsko vodstvo. Na vodenem ogledu si bomo ogledali glavne arhitekturne in umetnostne znamenitosti Bistre, ki opozarjajo, da je bila nekoč namenjena samostanu. Spoznali boste utrinke iz njene zgodovine, polne vzponov in padcev. Spregovorili bomo tudi o menihih, ki so na tem mestu prepisovali knjige, in samostanski knjižnici.

Pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice. Program bo prilagojen poostrenim higienskim ukrepom. V zaprtih prostorih so obvezne maske.
 

Ministrstvo bo sofinanciralo finančni prispevek tudi za tiste projekte, ki so se začeli izvajati po objavi Javnega poziva za leto 2019 za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, izbranih na razpisih sofinanciranih iz proračuna Evropske unije ali Urada za finančni mehanizem, Evropskega združenja za prosto trgovino – EFTA (Uradni list RS, št. 26/19 z dne 26. 4. 2019) in se zaključijo najkasneje do objave tega javnega poziva.

Rok za prijavo: 17. avgust 2020

Vse informacije, besedilo razpisa in obrazci so objavljeni na tej povezavi.

Besedilo vabila:

Vabljeni na 2. nemško-slovensko prevajalsko delavnico, ki bo tokrat potekala v literarni hiši Literaturhaus v Salzburgu. Prijavijo se lahko prevajalci_ke iz nemščine v slovenščino ter iz slovenščine v nemščino. Po uspešno izvedeni 1. delavnici v ustanovi LCB leta 2016, ko smo se posvetili predvsem mlajšim prevajalcem, je 2. delavnica namenjena predvsem tistim prevajalcem_kam iz nemškega v slovenski jezik in vice-versa, ki že imajo pogodbo z založbo, ki bo njihov prevod objavila. Prednost bodo imeli prevodi avtorjev_ic, ki bodo pomembno prispevali k predstavitvi Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022. Delavnica se bo 24. 9. sklenila s slovenskim kulturnim večerom.

V primeru drugega vala covid-19 si organizatorji pridržujejo pravico, da delavnico izvedejo v spletnem okolju.

Delavnico vodita: Amalija Maček in Erwin Köstler

Udeležba: 8 prevajalcev ali prevajalk, 4 iz nemščine v slovenščino, 4 iz slovenščine v nemščino

Kraj: Literaturhaus Salzburg, Strubergasse 23, 5020 Salzburg

Čas: 21. do 25. september 2020 (prihod 21. 9. dopoldan, odhod 25. 9.)

Stroški: Brezplačna udeležba. Hotelska nastanitev in kosila so vključena. Potni stroški bodo vsaj deloma povrnjeni.

Prijava naj vsebuje:

• kratek življenjepis in bibliografijo v nemščini ali slovenščini
• 3 - 5 strani (1800 znakov s presledki) prevoda, ki je še v delu, z dvojim razmakom in oštevilčenimi vrsticami (ob levem robu)
• skenirano kopijo prevedenega odlomka v izvirniku
• kopijo pogodbe z založbo

Popoldne prijave sprejema Društvo slovenskih književnih prevajalcev do 15. julija 2020 na naslov: dskp@dskp-drustvo.si. Informacije o izboru bodo znane do 25. julija 2020.

Tritedenska kampanja, ki je trajala med 11. 5. 2020 in 1. 6. 2020, je vsebovala tiskovine in plakate, TV oglase in video vsebine (produkcijska hiša Fixmedia), digitalno kampanjo in medijska sodelovanja ter sodelovanje na Sejmu na zraku, izvajala pa se je pod sloganom Knjigarne so spet popularne! In ključnikom #vrnitevnapisanih.

Kampanji se je 13. 6. 2020 priključila tudi tematska številka revije Bukla, ki je bila kot katalog novih knjižnih izdaj in bralnih priporočil knjigarjev v nakladi 65.000 izvodov pridana časopisom Delo, Večer in Primorske novice.

Za celostno grafično podobo kampanje je zaslužen ilustrator in grafični oblikovalec Nenad Cizl, za ilustrirane plakate in posamične ilustracije pa ilustrator in stripar Izar Lunaček.

Celotno poročilo o kampanji lahko preberete tukaj.

Kampanji se je v soboto, 13. 6. 2020 priključila tudi tematska številka revije Bukla, ki je bila kot katalog novih knjižnih izdaj in bralnih priporočil knjigarjev v nakladi 65.000 izvodov pridana časopisom Delo, Večer in Primorske novice. Če v soboto niste uspeli kupiti katerega izmed naštetih časopisov in si zagotoviti svoje številke Bukle, jo lahko v elektronski različici prelistate tukaj.

LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev

PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)

KOPER, pred knjigarno Libris

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

CELJE, pred knjigarno Antika

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

NOVO MESTO, pred knjigarno Goga

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

Sejem bo spet živ!

Potem ko so bile prireditve odpovedane, knjigarne zaprte in je prodaja lahko potekala le prek spleta, smo dočakali čas, ko lahko dobre knjige spet kupujemo v živo in se ob njih družimo. Številni založniki so tudi v preteklih mesecih kljub negotovim razmeram izdajali knjige, ki jih bodo končno lahko ponudili in predstavili – v živo.

Vabimo, da z založniki  na sejmu delite svoje navdušenje nad knjigami, založniki bodo z velikim veseljem delili svoja z vami. Neposreden stik s knjigo ter za založnike z vami, bralci in bralkami, je bistven, zato se vas izjemno veselimo na sejmu – v živo, na zraku!

Sodelujoče založbe so za sejem pripravile poseben izbor knjig, med njimi tudi knjižne novosti, s sejemskimi popusti.

Organizatorji v Ljubljani so pripravili tudi nagradno igro, ki bo cel teden potekala na FB strani Ljubljana- Unescovo mesto literature. Vsaka založba bo pripravila nagradno vprašanje, podelili bodo 30 bonov, vnovčljivih pri 30 sodelujočih založnikih, vsak bon v vrednosti 20 EUR.

Sejem bo potekal v času Slovenskih dnevov knjige, ki se letos s svojim programom predstavlja na spletu.

V času, ko poteka tudi kampanja Vrnitev napisanih v organizaciji Javne agencije za knjigo RS, ki vabi k nakupu knjig v knjigarne, so organizatorji knjigarne po Sloveniji v času Sejma na zraku povabili, da svoje knjige ponudijo tudi na prostem, pred knjigarnami. 

"Vesela sem te ideje, tudi mi bomo pred vhod knjigarne postavili majhen kos knjigarne na prostem." Jasna Jakopič Tomc, vodja Knjigarne in papirnice in svet knjige Celje.

LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev
PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)
 

V Ljubljani bo sejem v organizaciji Pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature ter v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev potekal na vrtu DSP (Tomšičeva 12), ki bo v času sejma predpremierno odprl svojo kavarno.
Na stojnicah bo 30 založnikov 3 dni pozdravljalo bralce in bralke ter predstavljalo svoj sejemski izbor knjig. Na sejmu sodelujejo:

Analecta, Beletrina, Cankarjeva založba, Didakta, Društvo slovenskih pisateljev (skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev in Knjižno zadrugo) Forum slovanskih kultur, Goga, Krtina KUD Sodobnost, LUD Literatura in Šerpa, Mladinska knjiga, Ocean, Sanje, Sidarta, Slovenski gledališki založniki (Slovenski gledališki inštitut, Knjiznica Mgl, Emanat in Zavod Maska), Sophia, Stripburger, Strip.art.nica Buch, ŠKUC in Center za slovensko književnost, VBZ, VigeVage knjige, Založba /*cf. Založba Hart, Založništvo tržaškega tiska, Znanstvena založba Filozofske fakultete, ZRC SAZU.

Sodelujoči založniki se bodo s svojimi video pozdravi in sejemsko ponudbo predstavljali že pred sejmom, na spletni strani mestoliterature.si od torka, 26. maja 2020. Na ta način obiskovalce sejma spodbujamo, da si ponudbo pregledajo že vnaprej in čas na sejmu, ki je v smislu druženja še vedno omejen, v čim večji meri izkoristijo za komunikacijo z založniki.  

Pridi, kupi knjigo, podpri slovenske založnike – NA ZRAKU!

SEJEM BO POTEKAL LE V PRIMERU LEPEGA VREMENA. DRŽIMO PESTI!

Organizatorji sejma obveščajo, da so veseli, da sejem v trenutnih okoliščinah, ko sta varnost in zdravje še vedno na prvem mestu, lahko izpeljejo. Držali se bodo vseh priporočil. Hkrati bo na sejmu lahko prisotno omejeno število obiskovalcev, organizatorji pa obiskovalce prosijo za držanje primerne distance. 

www.mestoliterature.si

#sejemnazraku

---------------------

Kontakti organizatorjev in soorganizatorjev:

Organizacija Sejma na zraku ter sejma v Ljubljani, na vrtu DSP
Tina Popovič, pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, 

040 546 817/ tina.popovic@divjamisel.org.

V ostalih 3 mestih sejem pripravljajo 3 knjigarnarji in založniki, mize in police s knjigami bodo postavili na javnem prostoru pred svojimi knjigarnami:
Sejem v Kopru: Ingrid Celestina, knjigarna Libris, 041 585 201/ celestina.ingrid1@gmail.com.

Sejem v Celju: Božidar Mulej, knjigarna Antika, 031 399 570 / info@antika.si.

Sejem v Novem mestu: Jedrt Jež Furlan, Založba Goga, 031 658 281 / jedrt@goga.si. 

Avtor ilustracije in vizualne podobe sejma je Nenad Cizl. Paket vizualij je na voljotukaj.

Celotno sporočilo za medije z izjavami organizatorjev, založnikov in podpornikov najdete tukaj.

Nagrado, ki jo finančno podpira program Ustvarjalna Evropa, vsako leto prejme po ena avtorica ali avtor iz različnih držav, ki so vključene v program Ustvarjalna Evropa (vse članice EU in nekaj zunanjih držav). Pri izboru velja načelo rotacije držav, zato bo Slovenija v izbor naslednjič vključena prihodnje leto(2021). Dosedanji slovenski prejemniki nagrade so Nataša Kramberger za roman Nebesa v robidah (2010), Gabriela Babnik za roman Sušna doba (2013) in Jasmin B. Frelih za roman Na/pol (2016).

EUPL nagrada je namenjena promociji sodobnega evropskega leposlovja in spodbujanju branja avtorjev iz drugih držav, zato založniki, ki se prijavljajo na razpise programa Ustvarjalna Evropa za projekte literarnega prevajanja, s prijavljenimi nagrajenimi naslovi dobijo dodatne točke. Vsi trije nagrajeni slovenski naslovi so bili tako doslej prevedeni skupno že več desetkrat v številne evropske jezike.

Celoten seznam letošnjih nagrajencev je dostopen tukaj.

Nizozemska (Letterenfonds): dodatnih 100.000€ za prevajalce iz nizozemščine in produkcijska sredstva za tuje založnike

Nizozemski Letterenfonds prevajalcem iz nizozemščine ponuja pavšal v višini 500€ za pripravo vzorčnih prevodov nizozemskih knjig. S tem želijo spodbuditi izdajanje novih prevodov nizozemske literature in zagotoviti delo prevajalcem. Rok za prijavo predlogov je 15. junij 2020.

Poleg tega so odprli dodatno možnost za tuje založnike: do konca leta 2020 imajo založniki možnost, da kandidirajo ne le za kritje stroškov prevoda nizozemske knjige (do 100% za klasike, do 70% za ostale upravičene kategorije), ki jo nameravajo izdati, temveč tudi za dodatnih 750-1.500€ za kritje produkcijskih stroškov. Prejete vloge ocenjujejo vsaka dva meseca.

Poleg tega ponujajo sredstva za promocijo že izdanih prevodov – ker potovanja avtorjev trenutno niso mogoča, finančno spodbujajo spletne promocije knjig.

Več informacij na: http://www.letterenfonds.nl/en/translation-subsidy

Katalonija (Institut Ramon Llull): vsi razpisi ponovno odprti

Konec aprila so razpise ponovno odprli tudi pri katalonskem inštitutu Ramon Llull, kjer so trenutno odprti razpisi, s katerimi želijo podpreti prevode iz katalonščine in okcitanščine, promocijo prevodov na tujem v obliki dogodkov, literarnih festivalov in promocijskih kampanj, za objavo prevedenih tekstov v tujih revijah in za promocijske dogodke za ilustrirana dela ilustratorjev z območja Katalonije ali Balearskih otokov. Poleg tega so odprte prijave na prevajalsko rezidenco, podpora mobilnosti avtorjev in podpora vzorčnim prevodom.

Več informacij na: https://www.llull.cat/english/subvencions/subvencions.cfm

Finska (Fili): zajamčeno 50% financiranje vsakega upravičenega prijavljenega prevoda

Finski literarni fond v času pandemije deluje nemoteno, enaki ostajajo tudi roki za prijave na njihove razpise. Trenutno so aktualni razpisi za vzorčne prevode, promocijo prevodov in za t. i. poročila bralcev, ki jih lahko naročijo tuji založniki, ki se zanimajo za določen naslov finske avtorice ali avtorja, a želijo najprej zunanje mnenje.

Novost, ki so jo uvedli tekom pandemije, pa je jamstvo kritja vsaj 50% stroškov prevoda vsem prijaviteljem, kar bo veljalo skozi vse letošnje leto oz. do porabe sredstev.

Več informacij na: https://fili.fi/en/the-nordic-literature-export-organisations-launch-new-initiative/

Za vas smo pripravili tudi pregled institucij, ki podeljujejo subvencije in druge oblike podpore uveljavljanju svoje literature na tujem, po državah in sicer po evropskih in nekaj izvenevropskih državah. Popis institucij in podpor najdete tukaj.

Knjigarne, ki glede na zadnjo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive.

Kampanja "Vrnitev napisanih" tako v obliki spletnih vsebin, plakatov, TV oglasov in promocijskih materialov za knjigarne poziva k obisku sedaj odprtih knjigarn in bralce vabi k nakupu knjig, hkrati pa opozarja na pomen knjigarn v družbi. H kampanji je pristopilo okoli 80 slovenskih knjigarn. Celoten seznam knjigarn si lahko ogledate spodaj.

Kampanji, ki uradno poteka od 11. maja naprej, se priključujejo tudi ilustrirani plakati z navodili za varen obisk knjigarn ter kazalke in nalepke za zveste in nove obiskovalce.

13. junija se bo "Vrnitvi napisanih" pridružila tudi tematska številka revije Bukla kot katalog novih knjižnih izdaj, ki bo pridana različnim časopisom.

Knjigarne so znova odprte – v njih sijajne nove knjige čakajo na nove bralce. Zato obišči knjigarno in si kupi knjigo. Knjigarne so spet popularne!

Ilustracije: Izar Lunaček
Oblikovanje: Nenad Cizl
TV oglasi in video vsebine: Fixmedia (režija Jure Dostal)

Zahvaljujemo se knjigarni Konzorcij in njeni vodji Katarini Modic, ki nam je velikodušno odstopila knjigarno in sodelovala na snemanju. Iskrena hvala tudi sodelujočim slovenskim občinam za podporo s svojimi plakatnimi ali oglasnimi površinami, ki nam bodo v času kampanje brezplačno na voljo! Doslej so se prijazno odzvale novomeška, koprska, mariborska in ljubljanska občina, k odzivu pa so vabljena tudi druga slovenska mesta in kraji, ki se zavedajo pomena knjigarn v svojem, lokalnem okolju.
_____________

Renata Zamida, direktorica JAK:

»Promocijsko kampanjo »Vrnitev napisanih« smo želeli zasnovati ne le za knjižno panogo, temveč skupaj z njo. Ob JAK, ki kampanjo naroča in izvaja, smo v delovno skupino povabili Ingrid Celestina, predsednico združenja knjigotržcev, ki je tudi v tesnem stiku z vsemi knjigarnarji, Sama Ruglja kot predstavnika založnikov ter Zdravka Dušo, dolgoletnega urednika in tekstopisca kot enega izmed glavnih avtorjev sporočil kampanje.«

Celoten press kit kampanje je na voljo tukaj.

Seznam sodelujočih knjigarn z delovnimi časi:

Spletni dogodkovnik je že odprt, vse organizatorje dogodkov vabijo k vnosu načrtovanih dogodkov in aktualnih virtualnih vsebin: branja v vseh oblikah, dogodki, organizirani v spletnih učilnicah, pogovori/druženja po spletu, virtualni knjižni sejmi, prodajne akcije v spletnih knjigarnah … Vabljeni so tudi k vpisu dogodkov, ki so jih v letu 2020 že izvedli, pa so jih morda pozabili zabeležiti.

Podobo Nacionalnega meseca skupnega branja 2020 – NMSB 2020 prispeva Javna agencija za knjigo Republike Slovenije iz projekta Radi beremo.

JAK vseskozi poudarja pomen branja in kupovanja knjig. V letu 2010, ko se je Ljubljana ponašala z Unescovim nazivom Svetovna prestolnica knjige, je JAK RS pripravila promocijsko kampanjo za spodbujanje branja z naslovom Radi beremo. V sodelovanju z vrhunskima slovenskima ilustratorjema Marjanom Mančkom in Matjažem Schmidtom so na razglednicah, poštnih znamkah in plakatih nastale vrhunske ilustracije z vizualnimi sporočili o pomenu branja.

Beremo skupaj!

K sejmu je pristopilo 62 slovenskih založb, ki so se na spletni strani predstavljale z virtualno stojnico; ta je vsebovala video pozdrav založbe, sejemski katalog in povezavo do spletne knjigarne, preko katere so obiskovalci lahko naročali izbrane knjige (z usklajenimi sejemskimi popusti).

Osnovna smernica Sejma s kavča je bila, da ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig. Zato smo ob svetovnem dnevu knjige pozivali k nakupu knjig. Vsaj ene.

Zaradi posebnih okoliščin smo namesto knjižnega sejma na prostem letos ponudili spletni knjižni sejem, na katerem se je vsaka založba predstavila z virtualno stojnico. Ta je ponujala video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe so zagotovile hitro in varno distribucijo naročenih knjig.

Med virtualnimi stojnicami Sejma s kavča se je sprehodilo 8.900 obiskovalcev, na strani pa smo skupno beležili 12.000 obiskov, kar pomeni, da se je kopica uporabnikov na sejem vračala. V sejemskih dneh so založniki in distributerji beležili povečano prodajo – nekateri za 40% ali 50%, splet drugi pa so prodajo podvojili ali jo enačili s prodajo na SKS v Cankarjevem domu.

Celotno poročilo Sejma s kavča lahko preberete tukaj.

Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem založbam, medijem in predvsem obiskovalcem Sejma s kavča!

V prvi fazi smo z oglaševanjem dosegli kar 1.006.258uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 13.332 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 256 komentarji, vsebine so delili 824-krat in povezave v oglasih obiskali 5.023-krat.

Druga faza je potekala med 31. marcem in 12. aprilom 2020, kjer smo (sicer v zmanjšanem obsegu) nadaljevali z osveščanjem o branju in promocijo bralnih seznamov, osredotočili pa smo se na promocijo prodaje (e-)knjig v spletnih knjigarnah.

V drugem delu kampanje smo z oglaševanjem dosegli 900.173 uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 12.899 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 121 komentarji, vsebine so delili 518-krat in povezave v oglasih – torej različne spletne knjigarne – 12.899-krat.

Celotno poročilo kampanje #domacebranje lahko preberete tukaj.

Vsem, ki založnikom, avtorjem, prevajalcem, ilustratorjem, lektorjem in medijem, ki ste v kampanji sodelovali, se iskreno zahvaljujemo, vse uporabnike pa spodbujamo, da naše vsebine spremljajo še naprej, saj  na JAK-u po 4. maju že pripravljamo naslednjo kampanjo. S tem dnem imajo namreč v skladu z obvestilom Vlade RS knjigarne pri nas možnost ponovnega odprtja, in večinoma bodo s pridom izkoristile ponujeno sprostitev kriznih ukrepov.

Glede na našo lanskoletno nacionalno raziskavo Knjiga in bralci VI se največ knjig pri nas še zmeraj proda v fizičnih knjigarnah, a so knjigarnarji upravičeno zaskrbljeni če in v kolikšni meri se bodo bralci, lačni novih knjig, odpravili v svojo najljubšo ali najbližjo knjigarno. Ker ni knjigarn brez kupcev knjig bomo z naslednjo promocijsko kampanjo duhovito in z znanimi obrazi nagovarjali vse, naj se vrnejo v ponovno odprte knjigarne- pod sloganom »vrnitev napisanih«.

Ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig.

Zato ob svetovnem dnevu knjige POZIVAMO K NAKUPU KNJIG. Vsaj ene.

Namesto knjižnega sejma na prostem letos ponujamo spletni knjižni sejem, na katerem se vsaka založba predstavlja z virtualno stojnico. Ta ponuja video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe zagotavljajo hitro in varno distribucijo naročenih knjig.

Ni samoumevno, da imamo dobre knjige.
Kupi knjigo, podpri slovenske založbe – od doma!

#sejemskavča #kupiknjigo

www.mestoliterature.si

V tem tednu bodo spletne knjižne dogodke ter spletni sejem knjig ponudili tudi v okviru Noči knjige, Slovenskih dnevov knjige v Mariboru ter spletnega sejma Knjige n@ recept v organizaciji knjigarne Azil.

Preberite tudi kaj ob letošnjem svetovnem dnevu knjige pravijo slovenski založniki.

E-knjige si lahko brezplačno izposodite na spletnih portalih Biblos in Emka, v sodelovanju z založniki pa tedensko dodajamo tudi nove naslove.

Prijetno branje vam želimo! 

Potem pa je svetovna pandemija čez noč vse skupaj postavila na glavo. Zaradi številnih ukrepov za družbeno distanciranje, s katerimi naj bi zajezili širjenje koronavirusa, so ljudje ostali doma. Ne samo, da so bili odpovedani literarni festivali in drugi literarni dogodki, knjigarne in knjižnice so bile med prvimi podjetji in institucijami, ki so bile prisiljene za nedoločen čas zapreti svoja vrata.

V naglici vsakdana se premalokrat zavemo, da so knjigarne in knjižnice prostori, ki nam v nepredvidljivih časih ponujajo tolažbo in dajejo občutek pripadnosti, skupnosti. Da so to javni prostori, v katerih si lahko vzamemo trenutek zase, da se ustavimo in obstanemo. Da se odmaknemo od ponorelega zunanjega sveta v notranji svet tišine in osredotočenosti. Mnogi v teh časih brez knjig ne moremo. Knjige in zgodbe so naša hrana za dušo, ki nam pomaga razumeti in realno pogledati na trenutno situacijo. So naš rešitelj in vir tolažbe, ki nam v času, ko naše notranje misli divjajo, pomaga do notranje umiritve, ki ponuja dodaten razmislek o svetu in nam širi obzorja, ko se zaprti med štiri stene soočamo z vprašanji preživetja. Zato so spletne knjigarne v teh časih za nas, bralce, še kako pomemben stik z normalnim.

Posledice pandemije za založništvo bodo vidne šele, ko bo vsega konec. Vendar pa je že zdaj jasno, da se bo odnos do knjige, branja in knjigotrštva korenito spremenil. Če se je v časih pred koronavirusom največ knjig prodalo v knjigarnah, se zdaj, ko knjigarne ostajajo zaprte, prodaja knjig seli na splet: v spletne knjigarne in na družbena omrežja. Založbe so se namreč spremenjenim okoliščinam skušale kar najhitreje prilagoditi in so svoje poslovanje – da bi kar najbolj zmanjšale posledice upada prometa zaradi zaprtih knjigarn – preselile v spletne knjigarne. Tako nekatere v tem času izdajajo e-knjige in fizične knjige pretvarjajo v e-knjige, večina svojim strankam ob nakupu ponuja brezplačno poštnino, marsikatera pa ponuja različno visoke popuste ter pakete knjig, pisane na kožo različnim tipom bralcev … Spet druge se trudijo zmanjšati zalogo tako, da knjige ponujajo le po evro ali dva. Bralce vabijo k nakupu z določenimi brezplačnimi knjižnimi vsebinami. Ponekod na svojih spletnih straneh v brezplačno branje ponujajo kratke izseke težko pričakovanih novih izidov, spet drugje kar celotna dela, slikanice ipd. Postale so zelo aktivne na družbenih omrežjih, preko katerih skušajo obdržati svoje skupnosti zvestih bralcev. Tako objavljajo priporočilne sezname knjig za vse, ki so obtičali v samoizolaciji, avtorji se javljajo v živo in prebirajo odlomke iz svojih knjig, pripravljajo različne igre, s katerimi spodbujajo bralce k sodelovanju in pomagajo širiti navdušenje nad branjem, ustanavljajo spletne bralne klube ipd. Sledilce spodbujajo, da podprejo svoje najljubše knjigarne in nakupujejo prek spleta, ponujajo možnosti darilnih kartic ali nakupa knjig v prednaročilu. Tudi literarni festivali in javna branja se selijo na družbena omrežja. Premik, ki se je še do nedavna zdel nemogoč, je sedaj postal edini možen, če založništvo želi preživeti.

Čeprav so založniki iznajdljivi, trmasti in trdoživi, kadar gre za vprašanje preživetja, pa bodo še vedno potrebovali pomoč skupnosti, industrije in politike, da bi lahko še naprej uresničevali svoje poslanstvo. Če nam sedaj, v teh težkih časih, stopajo naproti tako, da nam brezplačno ali zelo ugodno na dom dostavijo zajeten obrok hrane za dušo, je prav, da po koncu pandemije za knjigo izdatno poskrbimo in jo podpremo. Tako, da zanjo plačamo.

Letošnje praznovanje, o katerem smo že poročali, izhaja iz poslanice Petra Svetina »Lakota po besedah« in plakata ter vabila-kocke, ki ju je ustvaril Damijan Stepančič. Pa tudi iz vseh spodbud iz bralnospodbujevalne akcije, ki jo je Slovenska sekcija IBBY osnovala skupaj z MKL, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Zaradi pandemije so se povezali preko spleta in na njihov poziv je prispelo veliko različnih prispevkov iz slovenskega in mednarodnega prostora. Vse prispevke sproti objavljajo na Facebooku in jih delijo v druge skupine (predvsem učiteljev, knjižničarjev, ljubiteljev dobrih knjig idr.), zbrali pa so jih tudi na svoji domači spletni strani. Vabljeni k poslušanju!

Bologna Children's Book Fair Global Rights

Praznovanje Mednarodnega dneva knjig za otroke vsako leto poteka na Bolonjskem knjižnem sejmu, ki bi se odvijal v teh dneh, a je bil zaradi pandemije letos žal najprej prestavljen, nato pa v celoti odpovedan. Sejem se zato letos tako kot praznovanje 2. aprila seli na splet - s 4. majem bo namreč začela delovati virtualna tržnica avtorskih pravic Bologna Children’s Book Fair Global Rights Exchange, ki bo potekala preko mednarodno uveljavljene platforme PubMatch. K sodelovanju na platformi so vabljeni vsi založniki in literarni agenti, ki so se nameravali udeležiti letošnjega sejma v Bologni. Zanje je sodelovanje brezplačno.

Na omenjeni platformi bo tudi JAK izvedel del svojih za sejem načrtovanih aktivnosti, o čemer bomo še obveščali, zato spremljajte našo spletno stran še naprej.

Povezava do antologije v PDF obliki je tule.

Vabljeni k listanju!

V času, ko so kulturne ustanove v Sloveniji in po svetu zaprle svoja vrata, številne med njimi pripravljajo spletne vsebine, koristne za vse, ki v tem času načrtujete dejavnosti za otroke in mlade, obenem pa ponujajo različne možnosti za vključitev kulturnih vsebin v pouk na daljavo. Marsikatere objavljene vsebine pa so namenjene tudi odraslim, ki v tem času nimate možnosti za obisk kulturnih ustanov.

Nabor aktualnih brezplačnih vsebin najdete na http://www.kulturnibazar.si/aktualno/.

Podrobnejše informacije najdete na straneh posameznih ustanov.

Vabljeni k ogledu!

Vsi imamo izkušnje s tišino: z zamolklim žarenjem zvezd v globini poletne noči, s škripanjem podnic v prazni hiši, s pavzo v notnem črtovju.

Je tišina na mestnih ulicah, posledica odsotnosti druženja in praznega govorjenja (tudi na spletu?), ki jo je med nas zanesel virus, kaj drugačna?

Ne, ni. Čeprav se nam zdi zlovešča in ne napoveduje nič dobrega. Tako kot nič dobrega ne napoveduje tišina pred vojnim spopadom.

Ogroženi smo, a ne zaradi tišine. Tišina je samo glas resnice, ki si jo delimo – tako kot si delimo virus. Resnica pa je, da se šele iz doživetja lastne ranljivosti lahko prebijemo k drugemu. Začnemo poslušati radost v otroških očeh, belino češnjevih cvetov, skladnost med vijuganjem ribinega repa in valovanjem vode, čudežno urejenost Fibonaccijevega sosledja števil. Kot bi se vse tisto, zaradi česar smo se gnali še včeraj – prestiž, slava, moč – naenkrat sesulo v prah in utihnilo, da bi se lahko oglasila solidarna, skupna govorica krhkosti, ki poganja vijačnico življenja. Branje je zbrano poslušanje drugega, ki se nam nikoli ne razodene enoumno, nikoli ne postane predmet razumljivosti.

Christian Bobin v pogovoru s Charlesom Julietom (najdemo ga v knjigi Šibkost angelov, ki jo je prevedel Aleš Berger) o branju spregovori takole: »… osnovna sestavina branja: svetli čas tišine, krepčilni čas tišine … Poezija je ljubeča beseda: prestreza tistega, ki jo izgovarja, sprejema ga v goloto peščice besed. Te besede – in z njimi skrivnost človeške navzočnosti – so podarjene tistemu, ki jih posluša in sprejema. V tem smislu je poezija popolna komunikacija med dvema osebama: delitev brez preostanka, izmenjava brez izgube.«

Občudujoče! Bolje, da utihnem.

Milan Dekleva

Na simpoziju bodo organizatorji predstavili razmišljanja različnih strokovnjakov o zlatih hruškah, dobre prakse ob branju zlatih hrušk in izmerili njihovo življenje in utrip po Sloveniji.
Na ogled bo tudi spremljevalna razstava.

Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Do 30. aprila bodo odprte prijave na Fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma, a prijavnica trenutno še ni objavljena. Tudi v Frankfurtu bodo letos prednostno izbirali založnike, urednike in agente s fokusom na otroško in mladinsko literaturo. Ko se bodo prijave začele formalno zbirati, vas bomo obvestili.

Do 1. junija 2020 so odprte prijave na Québec Édition Fellowship Program, ki se bo odvijal med 24. in 29. novembrom 2020 v kanadskem Montrealu. Organizatorji bodo izmed prijavljenih izbrali 10 tujih založnikov, ki bodo v okviru fellowshipa spoznavali kanadski frankofoni knjižni trg. Več informacij in prijavnico najdete tukaj.

Foto: knjižni sejem v Montrealu

Leipziški knjižni sejem je bil odpovedan prvič v svoji 70-letni zgodovini.

Foto: Miljana Cunta © Žiga Koritnik, Lucija Stupica © privat, Gregor Podlogar © Tihomir Pinter

Štirje avtorji bodo sejem obiskali v okviru promocije svojih novih prevodov v nemščino:

• Drago Jančar bo predstavljal prevod romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag, 2019, prevod: Daniela Kocmut)
• Ana Schnabl bo predstavljala prevod svoje zbirke kratkih zgodb Razvezani (Grün wie ich dich liebe grün, Folio Verlag, 2020, prevod: Klaus Detlef Olof)
• Mirt Komel svoj prvenec Pianistov dotik (Goldman oder der Klang der Welt, Hollitzer Verlag, 2019, prevod: Sebastian Walcher)
• Marta Bartolj svojo slikanico brez besed z naslovom Kje si? (Wo bist du?, Baeschlin Verlag 2019)

Poleg dogodkov z avtorji bo na sejmu podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino. Ta bienalna nagrada, ki jo podeljuje Goethe institut Ljubljana v sodelovanju z Musil institutom in organizacijo Literarisches Colloquium Berlin (LCB), bo prevajalcu ali prevajalki, ki ga bo izbrala nemško-govoreča strokovna komisija, tokrat podeljena drugič. Nagrada za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino je bila podeljena na minulem Slovenskem knjižnem sejmu.

Slovenski program na sejmu letos začenjamo s projekcijo filma, v okviru t. i. Balkanskega filmskega tedna, ki ga kot uvod v sejemsko dogajanje prireja mreža Traduki. V atraktivni stari kinodvorani UT Connewitz v istoimenskem predelu Leipziga, si bodo obiskovalci lahko ogledali film režiserja Matjaža Ivanišina Playing Men(2017), kar je omogočilo sodelovanje s Slovenskim filmskim centrom.

Za zaključek pa bodo obiskovalci prisluhnili zvočnim knjigam slovenskih avtorjev v nemškem jeziku, ki nastajajo v sodelovanju RTV Slovenija in Slovenskega kulturnega centra Berlin in jih bomo predstavili zadnji dan sejma.

Celotni slovenski program V Leipzigu si lahko ogledate tukaj:

Četrtek, 5. marec

Uvod: Balkan Film Week

19.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd

Playing Men

Matjaž Ivanišin, 2017, 60 Min., Dokumentarni film, Slovenija, Hrvaška

Z angleškimi podnapisi

Četrtek, 12. marec

10.00-11.00, Knjižnica Plagwitz "Georg Maurer", Zschochersche Straße 14

Ustvari svojo slikanico brez besed!

Ustvarjalna delavnica za otroke od 9. leta starosti dalje

Delavnico vodi: Marta Bartolj (ilustratorka)

12.00, stojnica Traduki „Common Ground“, dvorana 4

Slavnostna otvoritev

Deset držav iz Jugovzhodne Evrope letos svojo literaturo na leipziškem knjižnem sejmu prvič predstavlja skupaj.

12.30-13.00, oder Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H412/G411

Muca Copatarica in bosonogi otroci

Ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih pravljic za otroke, ki vedno pozabijo pospraviti svoje copate. Zveni znano?

Sodelujoči: Katja Lehmann (bralka zgodbe, založba leiv) in maskota Muce Copatarice (Mladinska knjiga)

Za vse starostne skupine

13.00-13.30, oder Lesebude 2, dvorana 2, stojnica H600

Kje si?

Lastnica išče izgubljenega kužka. Ali ga bo našla in kdo ji bo pri tem pomagal? Odgovor se skriva v slikanici Marte Bartolj.

Sodelujoči: Marta Bartolj (ilustratorka) in Barbara Anderlič (moderatorka)

Za vse starostne skupine

13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica E501

In ljubezen tudi

Pogovor in branje z Dragom Jančarjem

Moderator: Terry Albrecht (WDR3)

Nemška bralka: Ina Nil Gercke

16.00-16.30, Forum Literatur „buch aktuell“: dvorana 3, stojnica E401

Pianistov dotik

Pogovor s slovenskim filozofom Mirtom Komelom, ki je z romanom Pianistov dotik napisal fiktivno biografijo Glenna Goulda

Moderator: Michael Hüttler (založba Hollitzer)

Petek, 13. marec

15.00-16.00, Forum International und Übersetzerzentrum: dvorana 4, stojnica C505

Podelitev slovensko-nemške nagrade Fabjana Hafnerja

Nagrada za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino bo na dogodku podeljena drugič.

15.30-16.00, Forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309

Razvezani

Pogovor in branje z Ano Schnabl, avtorico nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani

Moderatorka: Doris Akrap (TAZ)

19.30-23.00, Haus des Buches, Gerichtsweg 28, Leipzig Ost

Dobri dnevi

Literatura, vino in glasba iz Jugovzhodne Evrope … in še nekaj korakov dlje

Pogovori z avtorji: Drago Jančar (Slovenija), Ana Schnabl (Slovenija), Anna Ospelt (Liechtenstein), Michael Martens (Nemčija)

Moderatorji: Katja Gasser (ORF), Andreas Breitenstein (NZZ), Ismar Hačam (LCB), Isabelle Lehn

Pesniška branja: Miljana Cunta (Slovenija), Gregor Podlogar (Slovenija), Lucija Stupica (Slovenija)

Nemški bralec: Thorsten Giese

Glasba: Vlado Kreslin (Slovenija)

Vino: Slovenska turistična organizacija

Sobota, 14. marec

11.00-12.00, Common Ground - Traduki Forum: dvorana 4, stojnica D507

Esteban, ki te ljubim, Esteban. O bolezni in bolečini

Pogovor z Ano Schnabl (Slovenija) in Lejlo Kalamujić (BiH)

Moderatorka: Anna Götte

13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4

Potovanje v Slovenijo

Spoznajte deželo in njeno literaturo v pogovoru z novinarjiMartinom Reichertom (TAZ), Claudius Nießen (WDR und Handelsblatt) in Katjo Gasser (ORF) ter direktorjem leipziškega knjižnega sejma Oliverjem Zillejem.

20.00-23.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd

Balkanska noč

Common Ground – Literatura iz Jugovzhodne Evrope

Elena Alexieva (Bolgarija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Damir Karakaš (Hrvaška), Enkel Demi (Albanija), Vladimir Pištalo (Srbija), Renata Salecl (Slovenija), Ognjen Spahić (Črna Gora)

Moderatorki: Aylin Rieger, Hana Stojić (Traduki)

Film: Blinde Vayscha

Glasba: Lajko Felix Trio

Berlin

19.00, Haus für Poesie, Knaackstraße 97, 10435 Berlin

Potovanje skozi mlado evropsko liriko: postaja Slovenija

Pogovor in pesniško branje s pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica

Moderator: Tom Bresemann

Nemški bralec: Urs Remond

Nedelja, 15. marec

11.00-11.30, Forum Literatur und Hörbuch: dvorana 3, stojnica B501

Zvočne knjige iz Slovenije: zbirka klasične in sodobne literature se predstavi

Partnerji slovenskega programa v Leipzigu:mreža Traduki, Slovenski kulturni center Berlin, Goethe Institut Ljubljana, LCB, Musil Institut, Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, založbe Zsolnay, Folio, leiv, Hollitzer, Baeschlin, Mladinska knjiga, Beletrina in Goga. Nacionalno stojnico kot že zadnjih nekaj let podpira tudi Slovenska turistična organizacija.

Glede vključitve Slovenije v iniciativo »Common Ground« je direktorica JAK za nemško javnosti posredovala naslednjo izjavo: »Slovenija je bila pred desetimi leti ustanovna članica mreže Traduki in danes lahko rečemo, da je rast mreže in sodelovanje med nami vsemi preseglo vsa pričakovanja. Razlike nas bogatijo, podobnosti nas združujejo. Kljub tektonskim geopolitičnim premikom v zadnjih tridesetih letih na področju Zahodnega Balkana in jugovzhodne Evrope ostajajo vezi na polju kulture in literature močne. Koncept "Common ground" živimo že od vsega začetka, zato je naša skupna prezentacija hkrati reprezentacija vsega, kar smo - skupaj in vsak zase.«

14 držav članic mreže Traduki bo pod skupnim sloganom »Common Ground« regija v fokusu leipziškega knjižnega sejma tri leta, torej do vključno leta 2022.

Najdete nas v dvorani 29, na stojnici C34–D33 v izmeri kar 80m2, saj bo letos gostila največ založniških postaj doslej. Založbam Pivec, Sodobnost International, Miš in Sanje se bosta letos pridružila še Založništvo tržaškega tiska in založba Malinc. Poleg naštetih bosta s samostojnima stojnicama na sejmu prisotni tudi založbi Mladinska knjiga in Morfem, letos pa bo sejem prvič obiskal tudi Forum Ljubljana.

Prav z mislijo na vse slovenske založbe v Bologni letos organiziramo kar tri dogodke mreženja:

• v ponedeljek 4. 5. ob 14.00 v sodelovanju s Frankfurtskim knjižnim sejmom organiziramo neformalno druženje slovenskih in nemških založnikov na nemški stojnici v dvorani 30 (stojnica B16–C13),
• v torek 5. 5. ob 15.00 v sodelovanju s programom Frankfurt Kids na njihovi stojnici, ki se nahaja ob nemški nacionalni stojnici v dvorani 30, organiziramo B2B srečanje založnikov z vsega sveta,
• v sredo 6. 5. ob 11.00 v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje, v katerem kot eden od partnerjev sodeluje tudi JAK, organiziramo B2B srečanje založnikov, ki jih zanimajo inkluzivne otroške in mladinske knjige.

V okviru EU projekta Vsaka zgodba šteje letos poteka tudi mentorski program za perspektivne ilustratorje. Slovenski mentor je dolgoletni urednik za ilustracijo pri Mladinski knjigi, Pavle Učakar, ki bo v Bologni vodi dva t. i. masterclassa za ilustratorje: v ponedeljek 4. 5. ob 16.00 in v torek 5. 5. ob 11.30, oboje na prizorišču Illustrators Survival Corner.

Poleg tega v sredo 6. 5. na odru Illustrators' Cafe prirejamo Predstavitev slovenskega častnega gostovanja 2021: ALL THE BIRDS ARE CHIRPING ABOUT SLOVENIA – BOLOGNA'S GUEST OF HONOUR 2021: Z nami bo avtor Andrej Rozman – Roza, vodja projekta Katja Stergar pa bo predstavila načrte za leto 2021. Na dogodku bomo premierno razkrili celostno grafično podobo slovenskega gostovanja.

Kot načrtovano bomo izvedli tudi dva enodnevna obiska sejma z avtobusom, in sicer v dveh terminih: v ponedeljek, 4. maja, in v sredo, 6. maja 2020. Več informacij in nova prijavnica za prevoz v prihodnjih dneh na naši spletni strani.

Posebne pozornosti bo Slovenija letos deležna avtor Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič, ki bosta na IBBY dogodku predstavila slovensko poslanico ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke (2. april) z naslovom »Lakota po besedah«. Oba ustvarjalca sta letos tudi nominirana za prestižno Andersenovo nagrado. Več o tem pa v naslednjem prispevku.

Ob tej priložnosti s slovenske sekcije IBBY sporočajo:

S ponosom in veseljem smo gradivo poslali nacionalnim sekcijam IBBY v 80 držav po vsem svetu. Podobno, kot se črke sestavljajo v besede, besede v povedi in le-te v zgodbe, bomo sestavljali tudi različne bralne prireditve, in to z namenom, da bi povabili k branju mladinskih knjig čim več bralcev. Zato je vabilo v takšni obliki, da ga sestavimo v kocko. Naj se »sestavi« veliko takšnih dogodkov, ki bodo nahranili z besedami čim več otrok in odraslih in jim vzbujali lakoto po še več branja.

Besedilo poslanice, vse informacije in gradivo so dostopni na domači strani Slovenske sekcije IBBY: https://www.ibby.si

***

Bralnospodbujevalna akcija

Tudi letos smo pripravili skupno – tradicionalno! – bralnospodbujevalno akcijo. Tokrat s knjigami obeh ustvarjalcev poslanice: obogatimo torej praznovanje 2. aprila sknjigami Petra Svetina in Damijana Stepančiča! Med njimi jih je veliko prejelo zlato hruško!

Oba ustvarjalca sta tudi nominiranca za Andersenovo nagrado 2020: Slikanica ARSENIJE! Damijana in Lucije Stepančič se je uvrstila na seznam izjemnih mladinskih knjig, ki jih Andersenova žirija priporoča za prevajanje v tuje jezike. Peter Svetina pa je med šestimi finalisti za Andersenovo nagrado 2020! Andersenova nagrajenca bosta razglašena 4. maja 2020 na sejmu otroških knjig v Bologni, nagradi pa jima bosta podeljeni na 37. mednarodnem kongresu IBBY v Moskvi (5.–7. september 2020).

Pri promoviranju bralnospodbujevalne akcije s Slovensko sekcijo IBBY sodelujejo: MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (ki je prispevala tudi gradivo), Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, DSP – sekcija za mladinsko knjiiževnost, revija Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici in drugi, kajti k branju spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih. K branju spodbujamo otroke, mladino, odrasle in starejše; posameznike, skupine, javnost.

Seznama knjig in bralne spodbude, ki sta jih pripravili Slovenska sekcija IBBY in MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, so dostopni tukaj.

Bliža se mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni, ki bo letos potekal od 30. marca do 2. aprila. JAK bo na sejmu prisotna z doslej največjo, 80m2 veliko nacionalno stojnico in slovenskim programom. Pomembnih dogodkov na sejmu bo veliko, zato bomo letos organizirali dva enodnevna obiska sejma z avtobusom za vse zainteresirane:

• v ponedeljek,30. marca, na dan razglasiteve letošnjih prejemnikov Andersenove nagrade (Illustrators Cafe ob 14.00), za katero je letos nominiran tudi slovenski avtor Peter Svetina, in založniškega mreženja slovenskih in nemških urednikov na nemški nacionalni stojnici,
• v sredo,1. aprila, na dan, ko se bo Slovenija na posebnem dogodku ob 15.45 na lokaciji Illustrators Cafè predstavila kot prihodnja častna gostja sejma (2021), potekalo pa bo tudi založniško mreženje z mednarodnimi založniki v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje/Every story matters.

Prijava: prijavnico za organiziran prevoz najdete natej povezavi. Prijave zbiramo do 28. 2. 2020 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov:bologna.jak@gmail.com

Novinarji: za novinarje, ki jih v Bologno napoti njihova medijska hiša, je prevoz brezplačen. Potrebna je le prijava do 28. 2. 2020 na bologna.jak@gmail.com. Akreditacije so mogoče na tej povezavi.

Pripravljamo tudi dva dogodka z dolgoletnim likovnim urednikom Pavletom Učakarjem, ki kot mentor sodeluje v mentorskem programu projekta Vsaka zgodba šteje:

• v ponedeljek, 30. marca, med 16.00 in 17.30, Illustrators survival corner: pregled ilustratorskega portfelja za 12-15 ilustratorjev,
• v torek, 31. marca, med 11.30 in 12.45, Illustrators survival corner: delavnica za ilustratorje.

Za tiste, ki boste sejem obiskali za več dni: v torek, 31. marca, bo ob 13.00 preko neposrednega prenosa iz Stockholma razglašena letošnja prejemnica ali prejemnik nagrade Astrid Lindgren Memorial Award (ALMA), za katero sta letos nominirana slovenska avtorja Anja Štefan in Slavko Pregl.

Ustanovitev delovne skupine Bologna 2021

Konec leta 2019 je bila ustanovljena delovna skupina Bologna 2021, v katero so bili imenovani naslednji člani na predlog relevantnih stanovskih društev, Ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo:

• Judita Krivec Dragan, kustosinja, likovna kritičarka, članica s področja vizualne umetnosti,
• Tina Bilban, raziskovalka, kritičarka, avtorica, predsednica slovenske sekcije IBBY,
• Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, članica ZDSLU sekcije za ilustracijo
• Zvonko Čoh, akademski slikar in ilustrator, član žirije 14. Bienala slovenske ilustracije, član ZDSLU sekcije za ilustracijo,
• Helena Kraljič, založnica, članica Društva slovenskih založnikov,
• Anže Miš, založnik, član Zbornice slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS,
• Majda Koren, avtorica, predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP,
• Igor Saksida, raziskovalec in poznavalec mladinske književnosti,
• Andrej Ilc, urednik,
• Pavle Učakar, likovni urednik s področja knjižne ilustracije,
• Zdravko Duša, avtor in dolgoletni urednik, 
• Katja Stergar, Javna agencija za knjigo RS – vodja projektne skupine.

Člani delovne skupine so že opravili prvi sestanek.

Odprt je Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021

Natečaj je pod oznako CGP Bologna 2021 odprt do 2. marca. Predlog znaka, ki ga bo strokovna žirija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.400,00 EUR bruto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga.

Povezava do natečaja: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/

Več o projektu Bologna 2021: https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v-bologni-2021/

Prestižni filmski festival v Cannesu je največji festival filmske industrije na svetu, v okviru katerega poteka program 'Shoot the Book!', ki ga organizirata SCELF (Société Civile des Editeurs de Langue Française) in Francoski inštitut. Frankfurtski knjižni sejem založnikom ponuja akreditacijo za festival, možnost sodelovanja na ekskluzivnih mreženjih s filmskimi producenti in priložnost, da v okviru programa 'Shoot the Book!' na festivalu predstavijo knjige s potencialom za filmsko adaptacijo. Kako svoje vsebine predstaviti kar najbolj profesionalno bodo založnikom svetovali strokovnjaki s področja filma.

Rok za prijave: 14. februar 2020

Več informacij na: www.buchmesse.de/en/film-cannes

Založniki lahko prijavnico izpolnijo tukaj.

Kontakt za dodatne informacije: Niki Théron, film@buchmesse.de ali +49 (69) 21 02 167.

Goethe inštitut v sodelovanju s fundacijo Alfred Toepfer Stiftung in kulturno fundacijo nemške zvezne dežele Saške razpisuje delovno štipendijo za profesionalne literarne prevajalke in prevajalce iz nemščine v tuje jezike. Štipendija obsega bivanje v eni izmed dveh prevajalskih rezidenc v krajih Gut Siggen (dežela Schleswig-Holstein) ali Dresden-Hellerau (dežela Saška). Prijave so mogoče do 6. marca na tej povezavi.

Graz – Writer in residence program

Do 31. marca so odprte prijave na Graz – Writer in residence program, ki je namenjen tujim avtoricam in avtorjem. Štipendija vključuje 8-mesečno bivanje v rezidenci Cerinni-Schloessl (Schlossberg) in mesečno štipendijo v višini 1.300€.

Več informacij in prijave na tej povezavi.

Wels - Writer in residence program

Avstrijsko mesto Wels razpisuje trimesečno rezidenco za mestnega pisatelja ali pisateljico. Poleg bivanja v Welsu med 1. julijem in 30. septembrom letos mesto ponuja tudi mesečno štipendijo v višini 1.100€. Prijava je mogoča do 3. aprila 2020. Osnovno znanje nemščine zaželeno. Več informacij najdete tukaj.

Razpisane so registracije za SalTo Rights Centre in prijave za dva fellowship programa – oboje v okviru Torinskega knjižnega sejma

V času od 13. do 16. maja letos bo v Centru Congressi Lingotto v Torinu deloval center za literarne agente, založnike, producente in skavte, ki se bodo udeležili torinskega mednarodnega knjižnega sejma (14.-16. maj). Po early bird ceni 200€ ponujajo najem mize z vso potrebno opremo.

Odprte so tudi prijave za dva fellowship programa in sicer:

• BOOK TO BOOK za urednike in založnike ter
• BOOK TO SCREEN za strokovnjake s področja filma

Rok za prijave: 28. februar 2020

Več informacij na:

https://www.salonelibro.it/en/visit/rights-centre-en.html in rightscentre@salonelibro.it    

Razpisana so sredstva za promocijo švicarske literature v tujini

Švicarska kulturna organizacija Pro Helvetia razpisuje sredstva v višini 200.000 švicarskih frankov za promocijo švicarske literature v tujini s poudarkom na knjigah na temo umetnosti, fotografije in oblikovanja ter otroških knjigah, za sofinanciranje pa primerne tudi knjige s področja leposlovja in humanistike, stripi in grafični romani. Prijavijo se lahko tako švicarski kot tuji prijavitelji in sicer do 2. marca na www.myprohelvetia.ch.

Razpis je primeren za vse založnike, ki izdajajo prevode švicarskih avtorjev ali kako drugače sodelujejo s švicarskim knjižnim trgom.

Več informacij na:

Beni Muhl, Literature

Tel. +41 44 267 76 67, bmuhl@prohelvetia.ch

• Javni dvoletni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige za obdobje 2020–2021(oznaka: JR3–KNJIGA–2020–2021, odprt do 2. 3. 2020)
• Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021 (oznaka: CGP Bologna 2021, odprt do 2. 3. 2020)
• Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2020« (oznaka: JR2-RSK OŠ in SŠ-2020, odprt do 17. 2. 2020)
• Javni dvoletni razpis za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v knjigarnah za obdobje 2020–2021 (oznaka: JR1–KG–2020–2021, odprt do 17. 2. 2020)

Napovedujemo še prvi letošnji poziv za mobilnost in razpis za izvedbo prevajalskih seminarjev:

• Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2020 (oznaka: JP1-MOBILNOST 1-2020, odprt od 7. 2. do porabe sredstev oz. najkasneje do 1. 7. 2020)
• Javni razpis za izbor izvajalca mednarodnih prevajalskih seminarjev za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike za leto 2020 (oznaka: JR4-PS-2020, odprt med 7. 2. in 9. 3. 2020)

NASLOV NATEČAJA:
Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021 (oznaka CGP Bologna 2021)

PREDMET JAVNEGA NATEČAJA:
Izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021.

NAMEN JAVNEGA NATEČAJA:
Projekt »Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021« je nacionalni projekt za promocijo in krepitev izvoznega potenciala slovenske knjižne ustvarjalnosti na področju otroške in mladinske literature in slovenske ilustracije. Vloga častne države gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni bo pomembno okrepila mednarodni potencial domačih otroških knjig in predvsem slovenske ilustracije, spodbujala prevode slovenskih otroških in mladinskih knjig, povečevala vidnost, ugled in prepoznavnost slovenskih avtorjev in krepila vlogo ilustracije. Tak nastop je enkratna priložnost v kontekstu mednarodnega sejma, ki uživa stalen in visok ugled ter je deležen pozornosti tako založniške in knjigotrške kot tudi medijske panoge. V letu 2021 bo potekal že 57 sejem, ki traja 4 dni in je namenjen izključno (odrasli) strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V zadnjih letih sejem obišče okoli 30.000 strokovnih obiskovalcev, v šestih sejemskih halah se predstavlja več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta, v sklopu sejma pa se zgodi več kot 600 dogodkov; ob tem o sejmu poroča več kot 800 novinarjev iz 40 držav sveta. Hkrati se Slovenija s projektom predstavlja tudi splošni publiki z dogodki na različnih prizoriščih v mestu (spremljevalni kulturni program). S tem javnim natečajem Javna agencija za knjigo RS (organizator) izbira celostno grafično podobo za ta projekt.

NAGRADA:
Predlog CGP, ki ga bo strokovna komisija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.000,00 EUR neto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga CGP.

CELOTNO BESEDILO NATEČAJA: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/

Mednarodna žirija, v kateri je sodelovala tudi predstavnica slovenske sekcije IBBY, Tina Bilban, je finaliste izbrala med 34 nominiranimi avtorji in 36 nominiranimi ilustratorji. Žirija ocenjuje celotne opuse avtorjev in ilustratorjev in nagradi ustvarjalcema podeli za celosten prispevek k otroški literaturi v njunih državah. Letošnji nagradi bosta podeljeni 30. marca na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni.

Pripenjamo celoten seznam nominirancev in sporočilo za medije.

Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna s stojnico in obsežnim slovenskim programom z avtoricami in avtorji Renato Salecl, Dragom Jančarjem, Ano Schnabl, Mirtom Komelom, Marto Bartolj – predstavljajo se z novimi prevodi v nemščino – pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica, ki bodo svojo poezijo brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser) in Vladom Kreslinom, ki bo poskrbel za glasbeni program. Več o programu v prihodnjem novičniku.

Bruseljski program pripravljamo v sodelovanju s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju in je del priprav na kulturni program v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, leipziškega pa v sodelovanju z založbami, pri katerih so izšli nemški prevodi knjig, mrežo Traduki in Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu.

- izbor pesmi Tomaža Šalamuna v nizozemskem prevodu, ki sta ga pripravila Staša Pavlović in Tom Van de Voorde, je z naslovom Ik weet izšel pri nizozemski založbi Uitgeverij Vleugels. 
- roman Mirta Komela Pianistov dotik, ki ga je v italijanščino prevedla Patrizia Raveggi, je pod naslovom Il tocco dell pianista izšel pri založbi Carbonio Editore. Skoraj istočasno je roman pod naslovom Goldman oder Der Klang der Welt izšel tudi v Avstriji, kjer je prevod Sebastiana Walcherja izdala založba Hollitzer Verlag.
- izid knjige Gorana Vojnovića Figa(Under fikonträdet) na Švedskem. Izšla je pri založbi Rámus publishing house. Prevedla jo je Christine Bredenkamp.
- izid knjige In ljubezen tudi Draga Jančarja v Beogradu. Knjiga je z naslovom Kao i ljubav izšla pri založbi Arhipelag. Prevedla jo je Ana Ristović.
- Izid knjige Ding dong zgodbe Jane Bauer pri založbi Ibis grafika. Hrvaški prevod z naslovom Ding Dong priče je pripravil Krešimir Krnic. 
- izid knjige Konec. Znova avtorja Dina Bauka (Istrosbooks). Roman The end. And again je izšel v angleškem prevodu Timothyja Pogačarja.
- izid knjige Dušana Šarotarja Bilijard v Dobrayu. Angleški prevod z naslovom Billiards at Hotel Dobray, ki ga je pripravil Rawley Grau, je izšel pri založbi Istrobooks.

V prihodnjih letih lahko med drugim pričakujemo naslednje naslove:
- Letos bo pri založbi Folio Verlag v prevodu Klausa Detlefa Olofa izšel nemški prevod zbirke kratkih zgodb Ane Schnabl Razvezani pod naslovom Grün wie ich dich liebe grün.
- Pri založbi Suhrkamp Verlag bo izšel izbor poezije Fabjana Hafnerja  Erste und letzte Gedichte, v nemščino jo prevaja aktualni Nobelov nagrajenec Peter Handke. 
- Pri založbi Arcipelago Books bo izšel drugi del romana Lojzeta Kovačiča Prišleki  z naslovom Newcomers: Book Two. Knjigo je v angleščino prevedel Michael Biggins. 
- Leta 2021 bo pri založbi Verbrecher Verlag izšel nemški prevod romana Nataše Kramberger Primerljivi hektarji.
- Izšel bo angleški prevod serije slikanic o Levu Rogiju avtorja Igorja Plohla. Serijo zgodb o invalidnem Levu Rogiju bo za celotno angleško govorno področje izdala založba Holiday House.
- V ZDA bo izšla tudi angleška izdaja slikanice brez besed Kje si? avtorice Marte Bartolj. Knjigo bo izdala založba Chronicle Books.
- Bolgarska založba List bo izdala roman Evalda FlisarjaČarovnikov Vajenec.
- Beijing Dandelion Children's Book House Co bo izdala slikanico Andreje Peklar Luna in jaz.
- Ruski Rosman publishing pa Groznovilco v Hudi hosti avtorice Jane Bauer.

Knjige Mirta Komela, Gorana Vojnovića, Draga Jančarja in Jane Bauer so izšle s podporo Javne agencije za knjigo, knjigi Dina Bauka in Dušana Šarotarja pa s podporo programa EU Ustvarjalna Evropa.

Bologna Book Fair, Sala Melodia - Centro Servizi, 1. nadstropje, blok B

Mreženje in individualni pogovori s tujimi založniki

Spoštovani založniki,

Javna agencija za knjigo kot del evropskega projekta Vsaka zgodba šteje/Every story matters  organizira B2B srečanje za založnike, ki jih zanima izmenjava kakovostnih knjig za otroke in mladino s poudarkom na inkluzivnosti, raznolikosti, multikulturnosti.

Vas zanima, kaj sploh je projekt Vsaka zgodba šteje?

Vas zanimajo kakovostne knjige iz drugih evropskih držav?

Iščete priložnost za povezovanje?

Bi radi spoznali tuje založnike in jim predstavili svoje knjige?

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pozitivno, si rezervirajte 1. april in izkoristite priložnost za spoznavanje novih založb s področja otroške in mladinske literature.

Na dveurnem dogodku vam bomo najprej predstavili projekt (15 minut), sledila bodo individualna srečanja z založniki/uredniki/literarnimi agenti.

Poskrbeli bomo tudi za kavo in prigrizke. 

Kako se prijavim?

Svojo prijavo pošljite po spletnem obrazcu.

Prijave so odprte za vse založnike/urednike/literarne agente s področja otroške in mladinske književnosti, prednost bodo imeli založniki iz dežel partneric – Flandrija (Belgija), Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Slovenija. Na dogodek bo sprejetih največ 30 sodelujočih.

Rok za prijavo

Ponedeljek, 3. februar 2020 do 12.00.

Izbrani prijavitelji bodo o svoji prijavi obveščeni najkasneje 10. februarja 2020.

Vprašanja lahko posredujete na nika.kovac@jakrs.si.

Javna agencija za knjigo RS skupaj z Acesso Cultura, Associação Cultural (PT), Bluedar (DE), Mediart International (HR), Stichting ROSE (NL) in Vlaams Fonds voor de Letteren (BE) sodeluje v projektu  EU Vsaka zgodba šteje – ustvarjajmo zgodbe za vse / Every story matters – making books more inclusive.

Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se vknjiževnih likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.

Spletna stran:  www.everystorymatters.eu

Facebook: www.facebook.com/ESMmakingbooksmoreinclusive/

Instagram: @every.story.matters.eu

Želimo vam prijetne praznike in srečno novo leto! 

POMEMBNE SO SPODBUDE K BRANJU IN KUPOVANJU KNJIG

Literatura je v stalnem dialogu z družbo in pomembno je, da tudi družba vstopa v dialog z literaturo. Predaja Knjigobežnice Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS ima večplasten pomen. Opozarja na nekatere podatke iz najnovejše nacionalne raziskave Knjiga in bralci, ki je pokazala, da knjige kupujemo in beremo vse manj, še posebej je padec viden v segmentu najbolj izobraženih članov naše družbe. Če izobraženci prenehajo brati in graditi osebne knjižnice, je to toliko bolj zaskrbljujoče.
Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, je tako opozorila: „Bralci se rodijo v družini, in glede na omenjeno raziskavo, so najbolj pozitiven zgled mladim še zmeraj starši in obdanost s knjigami doma. Po raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih je Slovenija na repu držav glede velikosti domače knjižnice - marsikdo pa ne pozna dejstva, da ob lahko domači knjižnici, ki obsega najmanj 80 knjig, otrok deloma nadoknadi deprivilegiranost, ki izhaja iz nižje izobrazbe staršev.„

MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST IN ŠPORT - POMEMBEN PARTNER PRI SPODBUJANJU BRANJA

Pomembno je izpostaviti tudi pomen branja tiskanih knjig - noben ekran nam ne posreduje tako poglobljene izkušnje branja kot fizična knjiga.
Renata Zamida je ob tem dodala: „V tem kontekstu se nam zdi pomembno, da se tudi uslužbenci ministrstva, ki kroji politiko na področju izobraževanja in znanosti, vsak dan na poti v pisarno srečajo s knjigami in imajo možnost poseči po njih. Knjigobežnica že domuje na Ministrstvu za kulturo, na Javni agenciji pa menimo, da bi jih morali vzpostaviti na vseh ministrstvih in v Državnem zboru. Knjigobežnica naj bo spodbuda k branju in nakupovanju knjig v slovenščini. Posebej spodbudno pa se nam zdi, da je Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, katere nosilec je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, že v potrjevanju na Vladi RS in nam bo v letu 2020 že omogočena priprava akcijskega načrta, ki bo zagotovo prispeval k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji.„

Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se v likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.

Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih skušali zaznati želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.

Ena izmed aktivnosti projekta je tudi mentorski program za še neuveljavljene in nadarjene talente. V njem bo sodelovalo šest izbranih nadarjenih avtorjev ali avtoric iz šestih različnih držav EU.

Aktivnosti mentorskega programa: 

• kontinuirano enoletno delo z izbranim mentorjem na področju priprave slikanice brez besed, 
• dostop do brezplačnih spletnih masterclassov, namenjenih poglabljanju znanja na področju promocije inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti v otroških slikanicah, 
• gostovanje na 2-tedenski rezidenci v eni izmed sodelujočih držav, 
• kritje potnih stroškov in stroškov bivanja za obisk knjižnih sejmov v Bologni in Frankfurtu v letih 2020 in 2021, kjer boste predstavljali svoje delo, 
• plačilo v vrednosti 1000 evrov bruto,
• ohranitev avtorskih pravic za pripravljeno delo.

Na razpis se lahko prijavijo:

• ilustratorji, ki niso izdali več kot ene knjige,
• ilustratorji, ki že imajo nekaj izkušenj na področju ilustracije za otroke in mladino,
• ilustratorji, ki inkluzivnost razumejo kot enake možnosti za vse in želijo s svojim delom prispevati h raznolikosti današnje družbe, 
• avtorji inovativnih ilustracij visoke kakovosti,
• ilustratorji s tekočim znanjem angleščine.

Prijava je zaveza za dejavno sodelovanje v vseh aktivnostih mentorskega programa.

OKVIRNA ČASOVNICA:

Program se bo začel februarja 2020. 

Prvo srečanje tečajnikov bo potekalo na knjižnem sejmu v Bologni med 30. marcem in 4. aprilom 2020. 

Med majem in decembrom 2020 bodo potekali online masterclassi. 

Med januarjem 2021 in junijem 2021 se bodo tečajniki in tečajnice udeležili izbranih dvotedenskih rezidenc. 

Rok za oddajo končane neme slikanice je 30. junij 2021. 

20. – 24. oktobra 2021 in 19. – 23. oktobra 2022 boste svoje delo predstavili na knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Svoje delo bo del ilustratorjev predstavil tudi na Zagreb Book Festival 2021 (21. – 27. maj) in vsi na Zagreb Book Festival 2022 (21. – 27. maj).

PRIJAVA:

Vsi elementi prijave morajo obvezno biti napisani v angleškem jeziku. Prijava naj vsebuje:

• motivacijsko pismo, v katerem opredelite, zakaj bi radi sodelovali v projektu Vsaka zgodba šteje (pismo naj bo dolgo največ eno (1) A4 stran),
• vaš življenjepis (največ dve (2) A4 strani),
• portfolio preteklega dela (najmanj pet ilustracij v velikosti A4 in skupno največ 20 ilustracij v velikost A4),
• potrdilo, da ste se pripravljeni udeležiti vseh aktivnosti programa.

Prijave pošljite na: talent@everystorymatters.eu. V vrstici zadeva navedite: Application Talent Programme. Vse priloge morajo biti vključene v eno priponko.

Vprašanja lahko naslovite na: nika.kovac@jakrs.si ali katja.stergar@jakrs.si.

Končni rok za prijave: Sreda, 15. januar, ob 12.00, odločitev o izbiri bo znana do 10. februarja 2020.

Bine

Javna agencija za knjigo je s projektom »Vključujemo in aktiviramo!« odpirala vrata v svetove literature in v boljša življenja 

Javna agencija za knjigo RS je v zadnjih štirih letih izvajala projekt »Vključujemo in aktiviramo«. Projekt je povezal dva pola: slovenske ustvarjalce s področja književnosti in štiri ranljive družbene skupine. Udeleženci projekta iz ranljivih družbenih skupin so pridobivali kompetence, ki so pomagale pri njihovi ponovni socialni aktivaciji. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, zato poudarja: »Projekt je dokazal, da literatura resnično premika meje in ruši stereotipe. Obenem pa odpira vrata v boljše življenje.«

Eden izmed rezultatov projekta je tudi knjiga »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma«, v kateri je popisanih 11 zgodb moških na prestajanju zaporne kazni. Gre za neke vrste nadaljevanje, saj je lani izšla knjiga z zgodbami zapornic z Iga, »Začasno bivališče: Na grad 25, Ig. Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora«.

Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga, ki predstavi zgodbe moških za vrati zapora

»Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma« je knjiga, ki prinaša zgodbe 11 moških zapornikov na prestajanju kazni zapora, zgodbe, o katerih navadno beremo le v črnih kronikah ali poročilih iz sodnih dvoran, a nanje hitro pozabimo. Nastala je pod uredniškim vodstvom dr. Milice Antić Gaber, s sodelavkami Nino Pergar, Darjo Tadič, Jasno Podreka in Dejo Crnović so v njej popisale življenjske zgodbe zapornikov. Izpovedovalce spoznamo kot posameznike z različno osebno preteklostjo in z morda boljšimi možnostmi za drugačno prihodnost. »Podpora Javne agencije za knjigo temu projektu je izrednega pomena. Brez tega najbrž takšna knjiga ne bi izšla. Pa ne gre samo za izid knjige. S projektom so pridobili vsi; tako tisti, ki so se znašli v zaporu, ker so prekinili monotono rutino dneva, kot so nam dejali naši sogovorniki, me, ki smo imele izjemno možnost pogovora z njimi, in nenazadnje tudi javnost, ki je s knjigo dobila možnost vpogleda v to, kakšno je življenje v zaporu skozi oči zapornikov.« poudarja dr. Milica Antić Gaber. Predgovor za knjigo je napisal Tone Partljič, ki je bil v okviru projekta »Vključujemo in aktiviramo!« dve leti mentor v zaporu v Mariboru. 

O nastanku knjige 

Zgodbe, o katerih lahko beremo v knjigi, so nastale v pogovorih z zaporniki, ki so kazen prestajali ali jo še prestajajo na Dobu in v Mariboru. Raziskovalke so v uvodnih pogovorih posameznike povabile k sodelovanju pri projektu. Sprva jih je bilo pripravljenih sodelovati 13, pozneje sta dva odstopila. Raziskovalke so se s sogovorniki srečale vsaj trikrat. Prisluhnile so njihovi zgodbi, jo zapisale in na koncu s pomočjo pripovedovalca avtorizirale. Cilj nastale knjige je jasen: širši družbi ponuditi možnost za drugačno, bolj informirano razumevanje zapornikov, njihovih življenjskih izkušenj in pogledov na nekatera delovanja. 

Predstavitev knjige bo v ponedeljek 9.12. ob 17.00 v  atriju ZRC SAZU. Na predstavitvi bodo nastopile avtorice Milica Antić Gaber, Jasna Podreka, Nina Pergar, Deja Crnović, Darja Tadič in Lucija Božikov. Pogovor bo uvedla direktorica JAK RS Renata Zamida, dogodek bo moderirala Nika Kovač. Odlomke bosta brala Nataša Barbara Gračner in Jernej Gašperin.

Več informacij na: nika.kovac@jakrs.si 

Raziskava je v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI izšla pri založbi UMco, v PDF obliki pa so rezultati na voljo tukaj.

Na javni razpis »Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019« (v nadaljevanju: JR1–RSK OŠ in SŠ–2019) se lahko prijavijo vse založbe, ki izpolnjujejo pogoj, da kandidirajo s posamično knjigo izvirnega slovenskega leposlovnega, humanističnega ali poljudnoznanstvenega dela, primernega za ciljno skupino, katerega pisec (ali avtor izbora) je živeči slovenski avtor in je prvič izšlo v obdobju 2014–2019. Za leto 2019 velja, da mora biti knjiga izdana najkasneje do poteka roka prijave na razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019. V letu 2019 je bilo na javnem razpisurazpisanih skupaj 75.000 EUR proračunskih sredstev za obe področji (OŠ in SŠ) skupaj. Za projekt RSK OŠ in izbrano knjigo Miš založbe je bilo namenjenih 37.000 EUR za celoten projekt na področju OŠ.  Prijavljeno knjigo na javni razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019 je na podlagi razpisnih kriterijev ocenila in izbrala strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture na JAK RS (predsednik Jaroslav Skrušny, članici Mateja Komel Snoj in Kristina Picco) z utemeljitvijo, dostopno na spletni strani JAK:

https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/anotacije-izbranih-knjig/

Menimo, da je utemeljitev za izbor knjige zapisana dovolj natančno in strokovno. Na JAK deluje 8 različnih strokovnih komisij, člani in članice komisij so na predloge stroke in stanovskih društev izbrani in potrjeni s strani Sveta JAK, vsi pa so strokovnjaki na svojih področjih, v dotični komisiji tako sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja leposlovja, humanistike in mladinske književnosti.

Na predstavitvi projekta Rastem s knjigo na Strokovni sredi v MKL – Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v septembru 2019 v Ljubljani, z avtorico izbrane knjige, strokovnjaki, predstavniki JAK in Miš založbe, so bili izbor knjige, njena vsebina in primernost za mlade bralce, predstavljeni poglobljeno, argumentirano, predstavljeno je bilo celotno gradivo, vključno s predstavitvenim filmom projekta. Mladostniki knjigo sicer prejmejo ob obisku splošne knjižnice, ki je del kurikuluma v osnovnih in srednjih šolah v okviru knjižnično-informacijskih znanj.

(Več najdete na tem linku: https://www.youtube.com/watch?v=yEuUhPfQNRE; Povezava je dostopna tudi na spletni strani JAK: https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/letosnje-solsko-leto/).

V šolskem letu 2019/2020 v projektu Rastem s knjigo OŠ sodeluje 445 rednih osnovnih šol in 32 OŠ s prilagojenim programom. 11 OŠ se ni odločilo za sodelovanje pri projektu, vse iz iste, gorenjske regije. V  redne OŠ smo razdelili 19.890 izvodov, 361 izvodov smo razdelili OŠ s prilagojenim programom in 515 zamejskim šolam.

JAK je na to temo dobila tudi nekaj pisem posameznikov, med temi jih je nekaj izrazilo navdušenje nad izbrano knjigo in projektom, tisti, ki so redni bralci in so prebrali tudi knjigo Elvis Škorc, genialni štor, so seveda povlekli vzporednico s kultnimi knjigami iz serije Skrivni dnevnik Jadrana Krta Sue Townsend (vseh osem knjig imamo v slovenskem prevodu). Dobili pa smo tudi nekaj mnenj, ki se navezujejo na zapise na posameznih spletnih portalih in zaradi katerih objavljamo pojasnilo na spletni strani JAK.

Na JAK se zavedamo, da celotna populacija, ki ji je knjiga namenjena, ni homogena, da vključuje otroke z različnimi bralnimi interesi in sposobnostmi, zato ni moč pričakovati, da bo izbrana knjiga vsem enako všeč. Zato knjig ne podarjamo in razdeljujemo po šolskih klopeh, temveč projekt Rastem s knjigo z namenom poteka v šolah in knjižnicah, kjer knjižničarji in šolski delavci otrokom knjige pobližje predstavijo, se o njih pogovorijo in jih obravnavajo celostno. Problemska literatura o vprašanjih osebnostnega razvoja je bila vedno v ospredju priporočenih in izbranih literarnih tekstov, saj je njen namen spodbujati otroke k razmišljanju in sprejemanju sveta okoli sebe ter jih hkrati soočiti z različnimi problemi našega vsakdana. Na JAK se zavedamo raznolikosti publike, zato z informacijami in izobraževanji vsebinsko podpiramo problemsko obravnavane tematike izbrane literature, kar bomo  v prihodnje še intenzivirali. Razvijanje kritičnega mišljenja otrok, tudi skozi problemsko literaturo, vidimo kot pozitivno spodbudo za njihov osebnostni razvoj.

Dodajamo še dve (2) prilogi - recenzije strokovnjakov in priporočila k branju ter zapis o pisateljici Janji Vidmar, ki je v slovenskem prostoru prepoznana kot vrhunska ustvarjalka na področju mladinske in otroške književnosti, o čemer pričajo številne  nagrade in priznanja v zadnjih desetih letih, med drugimi tudi aktualna, zlata hruška 2019, ki jo podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).

Naj poudarimo, da so knjige iz projekta Rastem s knjigo, ki so jih v preteklih letih izbrale strokovne komisije JAK, prejemale številne nagrade in nominacije za nagrade, kar priča o relevantnosti izbora komisij JAK, saj so jih potrdile druge eminentne komisije, zlasti na področju najvišjih nagrad za otroško mladinsko književnost (Desetnica in Večernica) ter celo nagrade kresnik, najvišje nagrade za roman v Sloveniji. Naj za primer navedemo nekaj knjig, izbranih za projekt Rastem s knjigo v OŠ in SŠ, v zadnjih letih:

Vinko Moderndorfer: Kot v filmu, nagradi Desetnica in Večernica leta 2014

Marjana Moškrič: Sanje o belem štrpedu, Desetnica 2016

Damijan Šinigoj: Iskanje Eve, nominacija za desetnico 2016

Vinko Moderndorfer: Kit na plaži, Desetnica 2017

Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela, nagrada Kresnik za najboljši slovenski roman 2013

Suzana Tratnik: Noben glas, nagrada Novo mesto Short  2017

Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič: Živalska kmetija (nominacija ilustratorja za Astrid Lindgren Award, nagrada Hinka Smrekarja, Častna lista IBBY, nagrada Kristine Brenkove za izvirno slikanico in še več drugih pomembnih nagrad).

Pripravila strokovna služba JAK.

PRILOGA:

Recenzije in priporočila k branju za knjigo Elvis Škorc, genialni štor

Dobre knjige, portal Slovenskih splošnih knjižnic, na katerem knjićžničarji priporočajo v branje izbrane knjige, najvišja ocena (5 zvezdic)

Kratka zgodovina reči, ki jih Elvis nima pod nadzorom

Mariborska pisateljica Janja Vidmar je avtorica številnih mladinskih romanov. Njen zadnji, Elvis Škorc, genialni štor je res zabavno branje. Glavni junak Elvis Škorc v knjigi ves čas nagovarja še nerojenega otroka, ki bo njegov brat ali sestra. Prav s pripovedovanjem nam razprostre svojo zgodbo in vse težave, napake in dogajanja. Zaradi ločitve staršev ima Elvis kar naporno življenje in kot sam pravi je zaradi ločitve »ubitačno zamorjen«. Ves ta stres pa se mu pozna prav na kilogramih, saj le ti vztrajno rastejo in kmalu ga vsi kličejo »Bajs«. Elvis si srčno želi postati izumitelj in vedno skuša narediti ali izumiti kaj novega. Za pestrost doma pa poskrbi njegova mlajša sestra Ela. Elvisu skozi poglavja sledimo z vsemi njegovimi zabavnimi in nerodnimi dogodki. Od načrta pobega, do hujšanja s pomočjo cigaret, seveda ne gre brez nesojene ljubezni do najlepše punce na svetu Hanne, pa tudi medvrstniško nasilje s spletnim nadlegovanjem ne manjka. Ko mama razkrije, da pričakuje otroka z drugim moškim, pa se stvari še dodatno zapletejo. Humorna uporaba jezika in najstniške dogodivščine nas pritegnejo k branju. Knjiga je prava zmešnjava najstniškega življenja in resnih tem, s katerimi se mladostniki soočajo. Samoironija pa je odličen način, da se spoprimeš s težavami.

Revija Sodobnost, osrednja literarna revija, ki edina vključuje tudi blok kritike mladinske književnosti, kritika Sabina Burkeljca

Janja Vidmar, uveljavljena in večkrat nagrajena mladinska pisateljica, se po daljšem premoru vrača z mladinskim romanom Elvis Škorc, genialni štor, ki je nekoliko drugačen od njenih poprejšnjih del. Pisateljica je najbolj poznana po svojih mladinskih problemskih romanih; spomnimo se samo njenega pred dvajsetimi leti izdanega dela Princeska z napako, ki je vzbudilo nemalo odzivov. Svoj čas je namreč pri pisanju za otroke in mladino veljalo predvsem pedagoško načelo, potekal je diskurz o definiranju in vrednotenju žanra mladinskega problemskega romana ter o tem, ali v mladinski literaturi obstajajo teme, o katerih se ne bi smelo govoriti. Čeprav dandanes tako med laiki kot med strokovnjaki še potekajo polemike o primernosti določenih knjig za mlade, pa v mladinski literaturi praktično ni tabu/problemske teme, o kateri se ne bi pisalo – vsekakor pa je pri tem ključen odnos pisatelja ter upoštevanje starosti in razvojne stopnje bralca.

Tudi tokratni roman Janje Vidmar se sicer razrašča iz problemske osnove: njegov osrednji junak, Elvis Škorc, ima vrsto težav: mama in oče sta ločena, živi z mamo in problematično mlajšo sestro Elo, ki mora obiskovati šolsko psihologinjo. V šoli ni posebej priljubljen, med sovrstniki se ga je prijel slabšalni vzdevek Bajs. Zaljubljen je v Hanno, šolsko lepotico, ki se zanj ne zmeni, vse dokler ji ne pride prav kot »varuška« za njenega bratca. Je nesamozavesten in se ne zna postaviti zase, kadar je žrtev medvrstniškega nasilja. Šola mu sicer ne dela večjih težav, pri kemiji recimo prav blesti s svojimi genialnimi poskusi, kar mu vsaj malo pomaga pri soočanju s težavami. Na prvi pogled se torej zdi, da gre za še en problemski roman, vendar je pisateljica probleme ovila z dobršno mero situacijskega in besednega humorja ter jih začinila z odrezavo samoironijo glavnega junaka. Prevladujoče razpoloženje v besedilu je torej humorno, Elvisovi problemi pa zato niso zaostreni in radikalni, temveč so zmehčani in omiljeni s poudarjeno duhovitostjo. »Poetično oz. humorno in optimistično oblikovana problemska zgodba je torej praviloma manj problemska in posledično tudi manj tabujska od neposrednega in nazornega (ali celo strašljivega) realizma ali fantastike …« (Igor Saksida, Otrok in Knjiga 91). Ena temeljnih odlik knjige je prav iskriva komika, ki je nakazana že v samem naslovu, med branjem pa včasih izzove glasen krohot.

Roman je napisan kot Elvisova prvoosebna pripoved, s katero (tako se zdi na začetku) neposredno nagovarja bralca (pozneje izvemo, da je namenjena njegovi še nerojeni polsestri). Junakova bistrost se kaže v izboru besed, humorju in pristopu do življenja samega. Na primer: »Babica je bila neusmiljena: ‘Polona, za boga milega, fant se redi! Zmoli tri zdravamarije pa dve limoni mu stisni, razbijajo maščobe!’ Počakaj, da jo spoznaš, pri njej je vse na hard!« Elvis govori o sebi in svojem življenju zelo odkrito, pri tem pa pride do izraza tudi njegova ranljivost ( »Moji domači. Smotani so, ampak jih imam rad.«). Ena od pomenskih niti zgodbe torej poudari misel, da morajo tudi fantje o svojih težavah govoriti ali pisati, saj je ubeseditev velikokrat najhitrejša pot do rešitve. Posredovanje zgodbe je zdravilno, če je pri tem prisoten humor (ki ustvari določeno distanco), še toliko bolj. Elvisa se ločitev staršev seveda zelo dotakne, vendar si o svojih strahovih upa spregovoriti, upa si jih priznati (npr. »Jaz sem bolj lene sorte po mami, ampak sem stisnil zobe, kaj pa drugega. V primerjavi z njuno ločitvijo so bili deseturni pohodi in skakljanje nad prepadi mala malica.«).

Elvisova velika strast je prebiranje stripov, želi si celo odpreti bralno hišo. S tem pisateljica v roman vplete idejo o pomenu branja, predvsem pa zavest o tem, da je branje nekaj kulskega in potrebnega, čeprav »punce ne marajo knjižnih moljev«. /…/

Revija Bukla, brezplačna revija o dobrih knjigah, ki predstavlja knjižne novosti, o svojem odnosu do knjig in branja pa pišejo slovenski kulturniki in strokovnjaki.

Janja Vidmar se po daljšem premoru znova vrača z mladinskim romanom, a tokrat nekoliko drugače. Ne z delom, ki bi ga smeli šteti med mladinske problemske romane, pač pa z lahkotnim, neobremenjenim najstniškim besedilom, ki se gladko bere in je podloženo tako s situacijskim kot tudi besednim humorjem. Res je, da tudi s problemi, a ti niso zaostreni, radikalni, usodni, so problemi, ki pač tarejo marsikaterega najstnika. Elvis Škorc, genialni štor namreč predstavlja izsek iz nekoliko bolj dinamičnega obdobja najstnika Elvisa. Pred bralca torej prihaja kratkočasno, dinamično, včasih tudi rahlo napeto in zabavno branje o najstniku z bolj ali manj problematičnimi sošolci in z mislimi o nadvse problematični punci.

Tilka Jamnik, ena najuglednejših strokovnjakinj za področje mladinske književnosti ter promotorka branja in knjige, v letu 2019 dobitnica mednarodne nagrade Maryann Manning Special Service Award, ki jo podeljuje International Literacy Association za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti, za priporočila Bralne značke in pogovor ob branju

Spodbuda za branje: - Morda bo dovolj spodbudno delovala že naslovna in hrbtna stran knjige. - Besedilo je jezikovno privlačno in imenitno členjeno (= fino se da brat!). Nekaj naslovov poglavij: 1. Bajs, 2. Kile gor, 3. Genij ... 7. V šoli, 8. V riti, 9. Faradayeva kletka ... takole do 27. Norišnica. Morda glasno preberem eno teh poglavij. - Ko roman preberejo, najprej prisluhnem mladim bralcem. Pričakujem, da bo iz njih kar vrelo. (Z nekaterimi Elvisovimi problemi se najbrž zlahka poistovetijo.) V resnici ima najstnik Elvis en kup problemov in niso vsi zgolj običajni najstniški ... (Drezam, ničesar ne bomo izpustili, glej vsebinska gesla! Z vsemi osebami ima probleme, imam prav?) - Nekje na polovici tudi izvemo, komu pripoveduje o svojih problemih ... in zakaj. Kaj se zgodi na koncu knjige? - Na kakšen način Elvis pripoveduje o svojih problemih? Kako jih razume in kako se spoprime z njimi? Je Elvis občutljiv in bister fant? Zakaj je v naslovu genialni štor? - Kako pisateljica doseže humornost? (Ravno prav pretirava z opisi? ????) Kakšen jezik uporablja, na kakšen način Elvis pripoveduje? (Mladi bralci danes res govorijo tako? Po vsej Sloveniji?) - Elvis je tudi bralec stripov in načrtuje bralno hišo! Kaj bi mu moji mladi bralci priporočili v branje poleg stripov? - Še kaj? Se domislite še česa? (Saj kakšno predlagano alinejo lahko izpustite. ☺ Moji predlogi za pogovor so zgolj priporočila.) - In na koncu pogovora: katere probleme imajo tudi mladi bralci? V čem vse se lahko poistovetijo z Elvisom? (Tu pa ne drezam.)

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, ki ga vsako leto pripravijo strokovnjaki Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo) Mestna knjižnica Ljubljana  in je nepogrešljiv pri strokovnem delu, knjižnični vzgoji in v pomoč pri naročanju knjig za knjižnice. Namenjen je tudi posameznikom, ki jim ni vseeno, kaj njihovi otroci berejo.

Po mnenju uredniškega odbora, ki vsako leto pripravlja Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične izdaje leta in pridobijo pravico do znaka Zlata hruška.. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).

Iz anotacije v Priročniku:

Avtor/ica: Janja Vidmar                         

Založba: Miš, 210 str.

Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca. Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ. (KP)

| 3 - za napredno samostojno branje | M | ODLIČNO | za pogovore o knjigah

| družina - ločitev, fantje - odraščanje, matere - nosečnost, bratje in sestre, humor, konflikti, mladostniki, odraščanje, puberteta

PRILOGA -  O pisateljici - Janja Vidmar

Janja Vidmar je ena najvidnejših in uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljic. Rojena je bila leta 1962 na Ptuju, kmalu pa se je družina preselila v Maribor, kjer pisateljica živi še danes. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in pozneje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2016 je diplomirala na Pedagoški fakulteti Maribor na smeri slovenščina in pedagogika.

S pisateljevanjem je začela v začetku 90. let, od leta 1996 ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica Društva slovenskih pisateljev ter pobudnica ustanovitve in prva predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP. Prav tako je bila pobudnica in ustanoviteljica nagrade desetnica. Kot svobodna umetnica piše tudi scenarije, drame, kolumne, radijske igre in scenarije za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala scenarij za slovenski celovečerni film Blues za Saro. Njena dela izhajajo tudi v revijah in časopisih kot podlistkih.

Napisala je več kot 60 mladinskih knjig, mnoge so prevedene v hrvaški, nemški in italijanski jezik. Najraje posega po naslednjih žanrih: socialno-psihološki roman, avanturistična realistična povest, otroška kriminalka/grozljivka in fantazijska pripoved. Skozi zgodbo opozarja na številne tabu teme ali težave, ki pestijo današnjo družbo, kot so ksenofobija, drugačnost, družinsko nasilje, bolezenske motnje hranjenja, osamljenost, nerazumevanje z odraslimi ali vrstniki. Zaradi tekočega in napetega pripovednega sloga ter pomembne sporočilne vrednosti so knjige Janje Vidmar odlično branje za mlade in starejše bralce.^[1]

Nagrade in nominacije (po letih podelitve in nominacije):

1998     Nominacija za večernico za delo Moj prijatelj Arnold

1999     Nagrada večernica za delo Princeska z napako

Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Princeska z napako

Nominacija za nagrado večernica za delo Aknožer

2000     2. mesto v akciji Moja najljubša knjiga za delo Debeluška

2003     Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Sence poletja

2004     Nominacija za nagrado desetnica za delo Baraba

Nominacija za nagrado večernica za delo Prijatelja

2005     Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja

Nominacija za Slovenko leta

2006     Nagrada desetnica za delo ZOO

Posebno priznanje na Parole senza frontiere za delo Prijatelja

Nominacija za nagrado večernica za delo Fantje iz gline

2007     Glazerjeva listina

Nominacija za nagrado desetnica za delo Nimaš pojma

Nominacija za nagrado večernica za delo Uspavanka za mladega očka

2008     Nominacija za nagrado desetnica za delo Fantje iz gline

2009     Nagrada večernica za delo Pink

Knjiga Moja Nina je bila sprejeta v IBBY Dokumentacijski center za otroke s posebnimi potrebami na Norveškem

Nominacija za nagrado desetnica za delo Angie

2010     Zlata paličica za najboljše mladinsko dramsko besedilo za delo Brez

Častna lista IBBY za knjigo Angie

Uvrstitev knjige Pink med Bele vrane »White ravens 2010«

Nominacija za nagrado desetnica za delo Pink

2011     Nominacija za nagrado večernica za delo Kebarie

2013     Nagrada desetnica za delo Kebarie

Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2014     Nominacija za nagrado večernica za delo Otroci sveta

Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2015     Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2017     Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja

2019     Nominacija za nagrado desetnica za delo Črna vrana

Zlata hruška za delo Elvis Škorc, genialni štor

[1] Delno povzeto s spletne strani: https://www.miszalozba.com/avtorji/janja-vidmar/

Poleg stojnice JAK v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju – SKICA v sklopu Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019-2020 na sejmu in v mestu prireja tudi 10 dogodkov s slovenskimi avtoricami in avtorji. Knjižnega sejma se bodo tako udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili: Mojca Kumerdej, Drago Jančar, Mirt Komel, Aleš Šteger, Žiga X Gombač, David Krančan in Anja Štefan s celotno zasedbo literarno-glasbene predstave Svet je kakor ringaraja.

Teden se je začel z otvoritvijo razstave slovenske ilustracije v osrednji mestni knjižnici Hauptbücherei am Gürtel v ponedeljek, 4. novembra, in dvema otroškima delavnicama (5. in 6. november) v okviru projekta Pot knjige v hotelu Korotan. Teden slovenske književnosti 2019 pa bo odmev doživel še v decembru, ko bo na sejmu neodvisnih in malih založb BuchQuartier 8. decembra gostoval Mirt Komel.

Ob JAK in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodi gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).

Oglejte si celoten program Tedna slovenske književnosti.

Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.

Več o sejmu Buch Wien 2019.

Za podporo se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.

Ljubljanski simpozij bo poskušal nadaljevati in nadgraditi teme Museal Episodes, in to še zlasti z vidika aktualnih pogojev, v katerih živimo v Evropi in v svetu in ki jih opisujemo z vse bolj dramatičnimi besedami. Na simpoziju bodo sodelovali:

Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, Ljubljana; 

Jekaterina Djogot, direktorica in glavna kustosinja steirischer herbst (v prevodu Štajerska jesen) v Gradcu; 

Iris Dressler, direktorica Württembergischer Kunstverein v Stuttgartu; 

Övül Ö. Durmusoglu, kustosinja in teoretičarka (Berlin, Istanbul), 

Marina Fokidis, direktorica Kunsthalle Athena v Atenah; 

Anna-Catharina Gebbers, kustosinja v Hamburger Bahnhof / Nationalgalerie / Staatliche Museen zu Berlin; 

Matthias Mühling; direktor muzeja Lenbachhaus v Münchnu; 

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij Mesta Ljubljana; 

Philippe Pirotte, direktor Städelschule in galerije Portikus, Frankfurt am Main (sodeluje preko skypa); 

Luiza Proença, kustosinja, teoretičarka in urednica iz São Paula; 

Marcelo Rezende, direktor arhiva avantgardne umetnosti 20. stoletja v Dresdnu; 

Jelena Vesić, kustosinja, teoretičarka, urednica in predavateljica iz Beograda

Uvodno predavanje: Rastko Močnik, sociolog, Ljubljana

Moderatorja: Jela Krečič, publicistka in filozofinja, in Holger Volland, podpredsednik Knjižnega sejma Frankfurt in kurator razstavno-vsebinske platforme ARTS+ na tem knjižnem sejmu

Celoten program simpozija in biografije sodelujočih so na voljo tukaj.

Na srečanje v Ljubljano tako prihajajo:

Ulla Krauss-Nussbaumer, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres

Karin Cervenka, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres

Angelika Salvisberg, Schweizer Kulturstiftung Pro Helvetia

Brigitte Burgmann, KulturKontakt Austria

Claudia Amthor-Croft, Goethe-Institut e. V. // München

Christel Mahnke, Goethe-Institut e. V. // Athens

Antje Contius, S. Fischer Stiftung

Hana Stojić, S. Fischer Stiftung

Aylin Rieger, S. Fischer Stiftung

Richard Swartz, S. Fischer Stiftung

Dubravka Đurić-Nemec, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske

Elisabeth Stoekler, Kulturstiftung Liechtenstein

Alma Mile, Ministry of Culture of Albania

Sofjan Jaupaj, Ministry of Culture of Albania

Mladen Vesković, Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije                                            

Alexandru Popescu, Ministry of Culture of Romania

Ilija Subotić, Ministry of Culture of Montenegro

Biljana Tudzarovska, Ministry of Culture of North Macedonia

Oliver Zille, Leipziger Buchmesse

Laura Büching, Leipziger Buchmesse

Daniela Kaneva, Ministry of Culture of Bulgaria

Svetlozar Zhelev, Bulgarian Book Centre

Radmila Radovanović, S. Fischer Stiftung

Susanne Meierheinrich, Leipziger Buchmesse

Jens Schüring, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland

Janine Köpfli, Regierung des Fürstentums Liechtenstein, Ressort Kultur

Frau Drexler, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland

Karin Zimmer, Bundeskanzleramt der Republik Österreich

Mreža literarnih hiš iz nemškega govornega področja, ki združuje 14 literarnih hiš v Nemčiji, Švici in Avstriji, se bo tokrat prvič sestala izven svojega prostora in obisk v Ljubljani, ki je primarno namenjen snovanju njihovega prihodnjega programa sodelovanja, izkoristila za spoznavanje aktualne slovenske literarne ponudbe. Udeležence bodo predvsem zanimali inovativni formati literarnih dogodkov, literarna prizorišča v Ljubljani, slovenski literarni producenti in njihovi načini plasiranja literature v javnost. Pester dvodnevni program, ki bo sestavljen iz strokovnega programa na Vodnikovi domačiji v Šiški ter ogledov in srečanj v mestu, JAK pripravlja v sodelovanju z Inštitutom Divja misel. Nemškim gostom se bodo pridružili tudi predstavniki sorodnih institucij iz Osla, Londona in Sofije.

Srečanja se bodo udeležili naslednji predstavniki literarnih hiš:

Florian Höllerer, LCB

Tomas Friedmann, Literaturhaus Salzburg

Claudia Dathe, Universität Tübingen/Projektkoordination

Christine Wagner, LCB

Aurélie Maurin, Übersetzerfonds

Yana Genova, Next Page, Sofia

Tone Lunde, Litteraturhuset Oslo

Roma Backhouse, Free Word Centre, London

Pascal Seil, Centre national de littérature, Luxemburg

Roman Banzer, Literaturhaus Liechtenstein

Hansjörg Quaderer, Literaturhaus Liechtenstein

Gesa Schneider, Literaturhaus Zürich

Anja Johannsen, Literarisches Zentrum Göttingen

Ursula Steffens, Netzwerk der Literaturhäuser/Projektkoordination

Carolin Löher, Literaturhaus Hamburg

Srečanji sta namenoma organizirani istočasno, da se lahko udeleženci med seboj spoznajo in izmenjajo ideje in izkušnje ter zasnujejo prihodnja sodelovanja.

Več informacij na: anja.kovac@jakrs.si in 01 230 05 75.

Na fotografiji: družina Traduki na letošnjem majskem srečanju v Liechtensteinu

Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodu gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).

Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.

Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.

Oglejte si celoten program:

Ponedeljek, 4. november

Otvoritev razstave: Slovenska ilustracija in otvoritveni koncert

19.00 Hauptbücherei am Gürtel / Veranstaltungssaal

Literarno-glasbena prireditev Svet je kakor ringaraja (Die Welt ist wie ein Ringelreihen) z Anjo Štefan, Boštjanom Gombačem, Blažem Ceralcem, Andražem Mazijem, Severo Gjurin, Joštom Drašlerjem in Metodom Bankom.

Trajanje razstave: 4. do 30. november 2019

Torek, 5. november

16:30-18:00, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt

Pot knjige

Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)

Sreda, 6. november

17:00-18:30, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt

Pot knjige

Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)

Četrtek, 7. november

14:30-15:00, Donaulounge, Buch Wien

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)

Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Cornelius Hell. Nemški glas: Claudia Carus.

15:30-16:00, Der Standard Bühne, Buch Wien

Drago Jančar: In ljubezen tudi(Wenn die Liebe ruht)

Predstavitev knjige in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Wolfgang Popp (Ö1).

16:00-16:30, Der Standard Bühne, Buch Wien

Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)

Predstavitev knjige in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Cornelius Hell.

16:30-17:00, Der Standard Bühne, Buch Wien

Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (Chronos erntet)

Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Mojco Kumerdej in prevajalcem Erwinom Köstlerjem, vodi Cornelius Hell.

19:00, Alte Schmiede, Schönlaterngasse 9

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)

Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Johanna Öttl. Nemški glas: Johannes Tröndle.

19:00, Österreichische Gesellschaft für Literatur, Herrengasse 5

Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)

Branje in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Ronald Pohl (Der Standard). Nemški glas: Aimie Rehburg.

Petek, 8. november

12:00-12:45, Donaulounge, Buch Wien

Mirt Komel: Pianistov dotik (Goldman oder Der Klang der Welt)

Branje in pogovor z avtorjem Mirtom Komelom, vodi Sebastian Walcher, nemški glas: Claudia Carus.

Več o sejmu Buch Wien 2019.

Rok za oddajo vlog je 27. november 2019 do 17.00 (CET). Več o razpisu EACEA 32/2019 tukaj.

Razpis Kultura za projekte sodelovanja 2020 (EACEA 32/2019) je zadnji tovrstni razpis v okviru trenutne generacije Ustvarjalne Evrope, možne so prijave s projekti sodelovanja manjšega obsega (Kategorija 1) in s projekti sodelovanja večjega obsega (Kategorija 2).

Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji ob tej priložnosti pripravlja tehnično delavnico za prijavitelje, ki bo potekala v sredo, 6. novembra. Rok za prijavo udeležbe je do torka, 5. nov. 2019 do 12. ure preko info@ced-slovenia.eu s pripisom »Delavnica Kultura«.

Več informacij na spletni strani CED Slovenija.

Prav tako se je še vedno mogoče prijaviti na 5. Istanbul fellowship program, ki bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Rok za prijavo je 31. oktober, prijavite pa se lahko tukaj.

Obveščamo vas tudi, da bo naslednji fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma oktobra 2020 (prijave bodo odprte ves marec in april, o tem vas bomo še obvestili) namenjen izključno predstavnikom otroške in mladinske literature.

Letos smo se odločili, da bomo o naših aktivnostih obveščali tudi preko podcasta z naslovom Skrivno življenje knjig in prva dva prispevka smo posneli ravno v času pred in med Frankfurtskim knjižnim sejmom, kjer se nam je pridružil tudi Drago Jančar. Lahko ju poslušate tukaj.

Nekaj foto utrinkov si lahko ogledate v priponkah.

Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih detektirali želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.

Projekt se bo uradno začel s konferenco Every Story Matters in partnerskim srečanjem organizacij v Lizboni 18. in 19. novembra. Na njej bodo različni predavatelji in predavateljice predstavili prakse razbijanja predsodkov in stereotipov v družbi in predstavili svoje konkretne projekte.

Končen program konference bo znan kmalu. Vse zainteresirane vabimo k prijavi: https://www.everystorymatters.eu/event-details/opening-conference?fbclid=IwAR38-OHqsloX6tv5LoqV0rMbBAgvoiKocm0Van837K-sWq4owOQafx19gzA

Po predogledu sejma v letošnjem letu bi JAK v letu 2020 slovensko prisotnost na sejmu rada okrepila še s slovensko stojnico.

Več o sejmu: http://www.ccbookfair.com

Posnetek predstavitve si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu Rastem s knjigo si lahko preberete tukaj.

Otvoritev sejma (torek, 15. oktober) in prvi sejemski dan bo obiskal tudi minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo v družbi veleposlanika v Berlinu, g. Franca Buta, vodje Slovenskega kulturnega centra v Berlinu, direktorice JAK ter še sedemnajstih predstavnikov različnih resorjev in institucij (MK, MGRT, MZZ, UKOM, MOL) udeležil vodenega ogleda po sejmu v spremstvu g. Tobiasa Vossa, podpredsednika sejma za mednarodne zadeve. Ogledali si bomo najrazličnejša področja sejma, na katerih se predstavljajo tudi države častne gostje: t. i. »Weltempfang« - center za politiko, literaturo in prevajanje, ki ga sooblikuje nemško Zunanje ministrstvo, izobraževalno platformo Frankfurt EDU, platformo za večmedijsko umetnost The Arts+,Gourmet galerijo in potovalni salon, LitCam – kampanjo za opismenjevanje in sejemsko Agoro – zunanji prostor, na katerem se tekom sejma odvije nepregledno število dogodkov in kjer je lani začelo delovati novo prizorišče, t. i. Frankfurtski paviljon. Voden ogled paviljona letošnje častne gostje – Norveške – nam bo pripravila direktorica Norle, Margot Walstrom. Minister se bo udeležil tudi slovenskega sprejema na nacionalni stojnici, ki ga JAK organizira za svoje mednarodne partnerje ter si ogledal tudi samostojne stojnice slovenskih razstavljavcev na sejmu (Mladinska knjiga, Beletrina, DZS Grafika). V luči priprav na predstavitev Slovenije kot častne gostje leta 2022 bodo potekali številni sestanki s soorganizatorji dogodkov in predstavitev v Frankfurtu in v širšem nemškem prostoru.

Program dogodkov s slovenskimi avtorji si lahko ogledate TUKAJ.

Na kratko o programu 2019:

Drago Jančar bo med drugim gost najuglednejšega sejemskega prizorišča, odra Das blaue Sofa (Modra zofa), ki ga skupaj kurirajo štirje medijski partnerji: Bertelsmann, ZDF, Deutschlandfunk kultur in 3sat. Na tem odru svoje nove prevode predstavljajo najpomembnejši avtorji sejma – Jančar bo predstavljal prevod s kresnikom nagrajenega romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut). Aleš Šteger bo predstavljal Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart: Aufbrechen, Haymon Verlag 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Jurij Hudolin prevod romana Pastorek (Der Stiefsohn, Septime Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut), Glorjana Veber pa bo na večeru platforme Versopolis brala svoje nove, še neobjavljene prevode poezije.

Letos nadaljujemo tudi z aktivnostmi na kulinaričnem področju, saj se bo v prestižnem Gourmet & Travel Salonu predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija, ki je na Gourmand World Cookbooks Awards letos slavila v dveh kategorijah: Kruh in Zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa). Lani se je na tem prizorišču predstavljal vinski poznavalec Robert Gorjak, njegova knjiga Slovenija, vinska dežela pa je na podlagi predstavitve že našla nemškega založnika (Conte Verlag).

Na odru Weltempfang, ki ga omogoča nemško zunanje ministrstvo, z mrežo Enlit, katere članica je JAK, soorganiziramo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem sodeluje prevajalka Tanja Petrič. Na letošnjem fellowshipu za prevajalce, ki ga Frankfurtski sejem prireja prvič, sicer sodelujejo kar tri slovenske prevajalke iz nemščine v slovenščino – Tanja Petrič, Amalija Maček in Neža Božič.

Slovenske otroške knjige se bodo predstavile na otroškem prizorišču Frankfurt Kids: 26 naslovov, ki jih je JAK izbral v sodelovanju z založniki, bo vključenih v pregledno razstavo otroških knjig založnikov z vsega sveta, t. i. Walkable Catalogue.

Na slovenski stojnici bo letos šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36), ter tiskarsko podjetje DZS Grafika (hala 5.0., A 74).  Želimo jim uspešno posredovanje prevodnih pravic in licenc, pri čemer bo intenzivno sodelovala tudi ekipa JAK s številnimi individualnimi založniki iz mednarodnega okolja.

Za podporo se tudi letos zahvaljujemo Slovenski turistični organizaciji, ki na slovenski stojnici predstavlja turistični in kulinarični potencial Slovenije.

Celotna izjava za javnost v wordovem formatu je na voljo TUKAJ.

***

Dodatne informacije in slikovni material: Anja Kovač, JAK (anja.kovac@jakrs.si), v času sejma: 051 304 089

Informacije, vezane na obisk in program ministra Zorana Pozniča: Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose z javnostmi, Tjaša A. Razdevšek (pr.mk@gov.si), 041 321 929

Letošnja mentorica za francoščino Aurélie Maurin in mentor za nemščino Matthias Göritz sta mali delovni skupini vodila skozi seminar, pri čemer sta skupini jezikovno ločeno delali na besedilih, ki so jih udeleženke in udeleženci prinesli s seboj ter združeno govorili o poeziji in prevajanju poezije. Po seminarju so vabili na nedeljsko literarno matinejo, na kateri so ob glasbeni spremljavi Benoîta Moreau skupaj brali izvirne in prevedene pesmi.

Seminarja se je letos udeležilo deset izbranih prevajalk in prevajalcev. V francoščino so prevajale in prevajali: Frédéric Balmès (nemščina), Nicola Pozza (hindijščina), Evelyne Noygues (albanščina), Karin Leuenberger (nemščina) in Pierre Fankhauser (španščina); v nemščino: Lydia Dimitrow (francoščina), Ruth Karzel (italijanščina), Liza Linde (slovenščina), Stefan Wieczorek (nizozemščina) in Maria Wuchse (češčina).

Slovenska udeleženka Liza Linde, ki jo je na delavnico napotil JAK, je na delavnici delala na svojih nemških prevode pesmi iz najnovejše pesniške zbirke Anje Golob da ne, da ne bo več prišla ...

Delavnico, ki je potekala v Château de Lavigny ob Ženevskem jezeru v Švici, organizira Centre de traduction littéraire v Lausanne, Fondation H. M. & J. Ledig-Rowohlt, Château de Lavigny, s podporo švicarske kulturne ustanove Pro Helvetia.

Več na:

http://www.chateaudelavigny.ch/  

https://www.unil.ch/ctl/fr/home.html

Petra Wenzel iz knjigarne v Berlinu pojasnjuje, da norveška književnost za otroke in mladino teme obravnava iz nenavadnih zornih kotov in vrednote posreduje na zelo nekonvencionalen način: “Norveške knjige za otroke didaktično niso tako stroge kot knjige drugih narodov.” “Veliko vlogo igra humor, avtorji kršijo tabuje,” Ines Galling prepoznava norveško nagnjenost k nekonvencionalnemu ter poseben pogled na pomen otroške književnosti. “Norveške knjige prežema temeljno zaupanje v otroško avtonomijo, spoštovanje otrok in njihovega pogleda na svet. Ker otroke jemljejo resno, se tudi ne izogibajo resnim temam,” zato obravnavajo problematike, ki kje drugje veljajo za tabu. Ingrid Ovedie Volden v svojem romanu Vse, kar je pomembno (norv. Alt som teller) pripoveduje o dekletu, ki ima obsesivne motnje. Slikanica Zlobnež (norv. Sinna Mann), katere avtorja sta Fro Dahle in Svein Nyhus, obravnava nasilje v družini.

Ines Galling pove: “Slikanice so neverjetno pestre, s številnimi presenetljivimi idejami, so visoko umetniško kakovostne, izkoriščajo vse možnosti svojega medija.” Izstopajo neobičajne ilustracije, na primer divje čačke, ki jih je Gry Morsund naslikal za serijo slikanic ljudske pravljice o treh kozličkih in neumnem trolu Kozličkova banda (norv. Bukkene Bruse).

Tudi nagrajeni ilustrator Øyvind Torseter posega po tradicionalnih temah: “Z bizarnimi domislicami in striparskimi risbami, zgodbarskim talentom in jezikovno spretnostjo klasičnim vsebinam iz zakladnice legend in pravljic podeljuje novo preobleko,” pravi lektorica. Najlepši dokaz je novi risoroman Mulysses (norv: Mulysses). Njegove ilustracije na slovenskem trgu najdemo v prevodu slikanice Toreja Renberga: Dajmo Ine (Sodobnost 2012), in prevodu romana za otroke Håkona Øvreåsa: Super Rjavko (Založba Zala 2016).

Poleg trolov in vil knjige obravnavajo nadvse aktualne teme: “Konkretni izzivi v družbi – migracije, vključevanje, ekologija, družbena neenakost, družabna omrežja – vse to se že nekaj časa ponovno pojavlja tudi v književnosti, kar nam pomaga izostriti pogled za protislovja in pluralizem norveške družbe,” pojasnjuje Ines Galling. Mina Lystad v Sever (norv. Nørd) obravnava nevarnosti družabnih omrežij in s tem povezano vse večjo potrebo po odobravanju. Znanstvenofantastična serija Kepler 62, avtorjev Bjørn Sortland in Timo Parvela, pa se dogaja v svetu tik pred apokalipso, kar se navezuje na aktualne okoljske razprave. Timo Parvela se je na nemškem trgu pojavil že pred leti s serijo Ela in prijatelji – dva dela sta izšla tudi v slovenščini (Mladinska knjiga 2012 in 2013).

Vse bolj so prepoznavne tudi avtorice iz druge generacije priseljencev: “Pripovedujejo o razklanosti med zahtevami svojih družin in zapovedmi norveške večinske družbe ter o medsebojnih predsodkih,” pravi Ines Galling. Amina Bile, Nancy Herz in Sofia Nesrine Srour v knjigi Brezsramno (norv. Skamløs) pripovedujejo o položaju muslimanskih deklet. V Nemčiji se prvič predstavljata tudi Espen Dekko s knjigo P+E (norv. P+E) ali Taran Bjørnstad s knjigo Kdo je ukradel krokodila (norv. Krokodilletyven).

Dva od novih prevodov se posvečata drugi svetovni vojni in nemški okupaciji Norveške. Marianne Kaurin v knjigi Skoraj jesen (norv: Nærmere høst) in Maja Lunde v knjigi Čez mejo (norv. Over grensen) posredujeta osupljivo nov pogled na preteklosti. Maja Lunde je sicer ena bolj uveljavljenih norveških avtoric, njena najbolj prevajana knjiga za otroke je Snežna sestra (norv. Snøsøsteren), v slovenščino je preveden njen roman za odrasle Zgodovina čebel (Učila International 2017), prvi izmed štirih delov serije o podnebnih spremembah.

Nekatere avtorice in avtorji so tako v Nemčiji kot Sloveniji že dobro znani, tako na primer izjemna Maria Parr, katere tretji roman za otroke Golmanka in morje je pred kratkim izšel tako v nemškem kot slovenskem prevodu. Na obeh trgih pa sta odmevna tudi njena prejšnja romana, in sicer Tonja iz Hudega brega (2014) in Vafljevi srčki (2016, vse tri Mladinska knjiga). Avtor uspešnic Jostein Gaarder se na nemškem trgu pojavlja z zadnjim prevedenim delom Ravno prav (norv. Akkurat passe). V slovenščini pa je zadnji prevod njegovega dela iz leta 2007 (Zofijin svet : roman o zgodovini filozofije, Obzorja 1997; V ogledalu, v uganki, Vale-Novak 1998; Lepotica s pomarančami, Vale-Novak 2005; Skrivnost igralnih kart, Obzorja 2007).

Prevod iz nemščine: Amalija Maček

Priredba: Katja Stergar

Članek je bil originalno najprej objavljen v nemški publikaciji Börsenblatt 22. septembra 2019.

Rastem s knjigo je projekt namenjen spodbujanju branja in obiskovanja knjižnic, ki ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, z osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter z osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu vodi Javna agencija z knjigo RS. Strokovna komisija Javne agencije za knjigo vsako leto izbere dve mladinski leposlovni ali poljudnoznanstveni deli slovenskih avtorjev, ki so namenjeni sedmošolcem in dijakom prvih letnikov srednjih šol. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo poudarja: “Za otroke je ključno, da imajo svojo domačo knjižnico, in projekt Rastem s knjigo jim podarja prav to – knjigo za njihovo osebno knjižno polico.Otroci, ki odraščajo brez lastnih knjig in pozitivnih impulzov okoli branja so že v izhodišču v slabšem položaju kar se tiče njihovih kompetenc v odrasli dobi. Živimo v svetu, kjer so pomembne različne vrste pismenosti, na čelu z digitalno, medijsko in funkcionalno, osnova za vse pa je bralna pismenost in bralna kultura.”  

Na knjižno polico mladostnikov Elvis Škorc, genialni štor (Janja Vidmar) in V napačni zgodbi (Cvetka Sokolov)

Strokovna komisija je v letošnjem letu za osnovnošolce izbrala knjigo pisateljice Janje Vidmar, Elvis Škorc, genialni štor. Knjiga je izšla pri založbi MIŠ  in je bila v okviru projekta Rastem s knjigo ponatisnjena v 22.600 izvodov.

Za srednješolce je bila izbrana knjiga pisateljice Cvetke Sokolov, V napačni zgodbi. Knjiga je bila prav tako izdana pri založbi MIŠ in bila ponatisnjena v  19.700 izvodih.

Knjige pa ne bodo brali samo učenci in dijaki v Sloveniji.  Tudi letos jih bodo dobili učenci šol v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). JAK prav tako sodeluje z učitelji, ki poučujejo slovenščino na t. i. sobotnih šolah (Severna in Južna Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BIH, Srbija, Hrvaška, Francija itd.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt itd.).

Učenci in dijaki pa bodo tekom šolskega leta pisateljici obeh knjig tudi spoznali! Na šolah bosta gostovali  v okviru programov Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in Društva slovenskih pisateljev.

Prva predstavitev programa Rastem s knjigo: Mestna knjižnica Ljubljana

Prva javna predstavitev letošnjega nacionalnega projekta Rastem s knjigo je potekala 18. septembra v Mestni knjižnici Ljubljana v okviru strokovne srede (Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo), ob pogovoru z izbranima pisateljicama ter predstavniki založbe in JAK.

Tjaša Urankar, koordinatorica projekta na JAK: “ S projektom Rastem s knjigo začnemo vsako leto septembra. V šolskem letu 2019/20 poteka projekt za učence 7. razredov osnovnih šol že štirinajstič, za dijake 1. letnikov srednjih šol pa desetič.Na JAK smo veseli vseh projektov, ki navdušujejo za branje in spodbujajo kupovanje knjig, številne podpiramo tudi v okviru naših javnih razpisov; od medgeneracijskega branja do projektov, ki povezujejo branje in šport. ”

Celoten posnetek prve predstavitve si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu Rastem s knjigo:

www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/

Dodatne informacije: Tjaša Urankar, T: (01) 369 58 25 E: tjasa.urankar@jakrs.si

Na stojnici bo letos kar šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in letos prvič – Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36). 

Na prvi sejemski dan, v sredo, 16. oktobra, ob 13.00 že tradicionalno organiziramo sprejem za mednarodne partnerje. Vabljeni, da se sprejema udeležite in nanj povabite tudi svoje mednarodne partnerje! Vabilo v angleškem jeziku najdete v priponki oz. fotografiji ob novici. Otvoritev sejma, kjer letos častno gostuje Norveška, in prvi sejemski dan, bo obiskal minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo skupaj s člani delegacije z več ministrstev mudil tudi na našem sprejemu.

Slovenski založniki lahko v prihodnjih dneh pričakujete poziv za dostavo svojih knjig in katalogov za slovensko stojnico.

Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj:

Sreda, 16. oktober

13:00 Slovenska stojnica / 5.0., C103: slovenski sprejem

V sodelovanju z STO in Drožomanijo.

15:30-16:00 Lesezelt / Agora: Na kraju zapisano z Alešem Štegrom (ob izidu nemškega prevoda knjige)

V sodelovanju z založbo Haymon.

Četrtek, 17. oktober

10:00-11:00 Gourmet Gallery Show Kitchen / 3.1 L99: Drožomanija z Anito Šumer – peka dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

19:00 Kunstverein Familie Montez / Honsellbrücke am Hafenpark, Honsellstraße 7: Jurij Hudolin bere iz nemškega prevoda romana Pastorek ob 10-letnici založbe Septime.

V sodelovanju z založbo Septime.

20:00 Romanfabrik / Hanauer Landstraße 186: pesniško branje platforme Versopolis s slovensko pesnico Glorjano Veber.

Dogodek prireja Versopolis.

Petek, 18. oktober

10:30 Das Blaue Sofa / dvorana 3.1: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

13:00-14:00 Weltempfang Salon / Hall 4.1 B81: Literary Translation: profession, art, labour of love?

Sodelujejo: Tanja Petrič, prevajalka iz nemščine v slovenščino, Bel Olid, avtor in prevajalec v katalonščino iz Barcelone, Holger Fock, prevajalec v nemščino in nekdanji predsednik CEATL in Tiziano Perez z Nizozemske fundacije za literaturo.

V sodelovanju z mrežo ENLIT (European Network for Literary Translation)

Sobota, 19. oktober

18:30 Open Books / Evangelische Akademie Frankfurt, Römerberg 9: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

Moderatorka: Katja Gasser (ORF)

V sodelovanju z založbo Zsolnay.

Nedelja, 20. oktober

13:00-14:00 Gourmet Gallery Gourmet & Travel Salon / Hall 3.1 L135: predstavitev knjige Drožomanija in pokušina dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

Po frankfurtskem knjižnem sejmu nas v novembru čaka še dunajski knjižni sejem Buch Wien, ter številne druge aktivnosti, o katerih boste lahko brali v oktobrskem novičniku!

Med potovanjem so udeleženci spoznali slovenske avtorice in avtorje Bronjo Žakelj, Veroniko Simoniti, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja, obiskali številne knjigarne v Ljubljani, NUK, Švicarijo, Trubarjev antikvariat, Knjižnico pod krošnjami, Plečnikovo hišo in številne druge z literaturo povezane lokacije. V Plečnikovi hiši so prisluhnili pogovoru avtorice Veronike Simoniti z urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovom in spoznali skupino prevajalcev, ki so letos sodelovali na 9. Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti.

Na Švicariji so sodelovali v mreženju s slovenskimi založniki, ki se ga je udeležilo lepo število slovenskih založb: poleg tistih, ki redno sodelujejo na tovrstnih dogodkih (Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, Pivec, Goga, Sodobnost International, Beletrina in LUD Literatura), smo tokrat k sodelovanju pritegnili tudi Znanstveno založbo FF v Ljubljani, Založbo ZRC in *cf. Slovenski založniki bodo imeli priložnost z začetimi pogovori nadaljevati oktobra na sejmu v Frankfurtu, ki se ga bo udeležila večina sodelujočih tujih in slovenskih založnikov.

Ker se je potovanje deloma prekrivalo z obiskom direktorja frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgena Boosa, in vodjo programa država častna gostja, Simone Bühler, so se udeleženci srečali tudi z njima.

Zadnji dan potovanja je bil namenjen obisku vzhodne Slovenije, kjer smo obiskali festival Dnevi poezije in vina, atelje fotografskega mojstra Stojana Kerblerja na Ptujski gori in prenovljeno domačijo Janževina v Halozah, kjer so se udeleženci srečali z avtorjema Natašo Kramberger in Dušanom Šarotarjem.

Udeleženci študijskega potovanja so Slovenijo zapuščali polni novih vtisov (večina je bila v naših krajih prvič) in odločeni, da je bilo študijsko potovanje šele začetek sodelovanja s slovenskih trgom, k čemur jih dodatno spodbuja prihajajoče častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu 2022, pa tudi spodbude, ki jih nudi Javna agencija za knjigo.

Seznam vseh udeležencev:

Nekaj fotografskih utrinkov fotografinje Nine Medved pa si lahko ogledate tukaj.

V sredo, 18. septembra, pripravljamo skupni strokovni program:

• med 14.00 in 15:30 bo v zeleni dvorani v moderaciji Marcela Štefančiča, jr. potekala okrogla miza na temo filmskih upodobitev slovenskih knjižnih del, na kateri bodo sodelovali producent Danijel Hočevar, režiserja Barbara Zemljič in RokBiček, Renata Zamida (JAK) in JaniVirk (TV Slovenija), prisotni pa bodo tudi vsi založniki, ki bodo v nadaljevanju izvajali knjižne pitche.
• med 16.00 in 17.00 bo sledil pitching knjižnih predlog za filmske producente. Knjige, ki bodo predstavljene: Spovin Anje Mugerli (Orlando Uršič, Litera), Razred Nike Matanović (Zala Stanonik, Pivec), Zlati zob Tadeja Goloba (Alenka Veler, Mladinska knjiga), Balerina, balerina Marka Sosiča (Petra Kavčič, Beletrina), Medsočje Mirta Komela (Katja Urbanija, Goga) in Igranje Stanke Hrastelj (Nela Malečkar, Mladinska knjiga).

Uredniki in založniki bodo v 10-minutnih predstavitvah predočili knjižna dela, ki nestrpno čakajo upodobitev na filmskem platnu. Dogodek, ki bo v ospredje postavil pet obetavnih novosti slovenskih avtorjev, je namenjen spodbujanju stika med producenti na eni strani ter založniki in literarnimi agenti ali samimi avtorji, imetniki pravic, na drugi strani. 10-minutne predstavitve so nastale v okviru 3-urne delavnice priprave pitcha za slovenske založnike pod vodstvom producenta Danijela Hočevarja, ki jo je v septembru kot predpripravo na FSF organizirala JAK.

Ker bo Slovenija leta 2022 častna gostja na globalno najpomembnejšem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je tudi partner obeh zgoraj omenjenih programov na festivalih v Cannesu in Berlinu, se slovenskim ustvarjalcem obeta veliko možnosti za predstavitev »filmičnih« knjižnih predlog. To je priložnost, da tudi v Sloveniji ustvarimo platformo, ki lahko oživi trg adaptacij slovenske literature za film, in animiramo slovenske in mednarodne filmske ustvarjalce.

Več informacij in prijava na tej povezavi.

Letos dodajamo še kratek film kampanje EURead, katerega prevod je bil pripravljen v okviru projekta Nacionalni mesec skupnega branja.

Javna agencija za knjigo RS je del projekta Nacionalni mesec skupnega branja.

Predavanje bo potekalo v soboto, 28. septembra, med 12:00 in 13:15. Več informacij in prijave so na voljo na tej povezavi: http://traduzione-editoria.fusp.it/giornate-della-traduzione-letteraria_41.html

Na povabilo Javne agencije za knjigo se bosta med 20. in 23. avgustom v Sloveniji mudila direktor Frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgen Boos, in vodja sejemskega programa častna gostja, Simone Bühler, sprejel ju bo tudi kulturni minister Zoran Poznič. V sredo, 21. avgusta, bosta predstavnikom različnih vladnih resorjev (MK, MZZ, MGRT, MZIŠ, MKGP), predstavnikom različnih poslanskih skupin, Urada vlade za komuniciranje, Slovenske turistične organizacije, Mestne občine Ljubljana in predstavnikom številnih zainteresiranih nevladnih institucij v konferenčni dvorani Narodnega muzeja na Muzejski ploščadi Metelkova predstavila potencial in multiplikatorne učinke, ki ga državi prinaša naziv častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma. Spomnimo: naziv, katerega nosilka bo Slovenija leta 2022, ima močno tradicijo, zato v nemškem prostoru ter širše vsako leto doseže izjemen medijski odmev in odpira številna vrata in ustvarja priložnosti za različna področja kulture in kreativnih industrij, za gospodarstvo, turizem, kulinariko, izobraževanje.

Dan zatem, v četrtek, 22. avgusta, se v Ljubljani začenja študijsko potovanje, ki se ga bo udeležilo 17 založnikov in novinarjev iz šestih različnih držav. V treh dneh intenzivnega programa bodo spoznali številne slovenske avtorice in avtorje, med drugim Veroniko Simoniti, Bronjo Žakelj, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja (slednja na popotovanju po SV Sloveniji, ki vključuje tudi obisk fotografa Stojana Kerblerja in Ptujske gore), na individualnih srečanjih z desetimi slovenskimi uredniki, založniki in prevajalci pa bodo gostje podrobno spoznali aktualno slovensko knjižno produkcijo, obiskali bodo več knjigarn v središču Ljubljane, NUK, Plečnikovo hišo, Švicarijo, za konec pa še festival Dnevi poezije in vina na Ptuju.

Gre za že četrto tovrstno študijsko potovanje v organizaciji Javne agencije za knjigo, ki so skozi leta stkala številne uspešne stike med založniki, prav vsako med njimi pa je obrodilo sklenitev konkretnih pogodb za prevode slovenske literature.  Lani so nas tako v času Slovenskega knjižnega sejma obiskali založniki otroške in mladinske literature, predtem pa dvakrat založniki in novinarji pretežno iz nemškega govornega področja.

Več informacij: Nika Kovač, nika.kovac@jakrs.si ali 01 369 58 20

Na fotografijah: prevajalski seminar za prevajalce v nemški jezik 2018, udeleženci študijskega potovanja 2016 ter Simone Bühler in Jürgen Boos v družbi direktorice JAK Renate Zamida in takratnega kulturnega ministra Antona Peršaka ob podpisu pogodbe o častnem gostovanju februarja 2018, ko sta se nazadnje mudila v Sloveniji (foto: JAK in STA)

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Ob strokovnih večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program, namenjeni vsej zainteresirani javnosti, na katerih bomo gostili uveljavljeno romanopisko in avtorico (literarnih) reportaž Natašo Kramberger, mladinsko pisateljico Majdo Koren, ki se je s svojo prebrisano in nagajivo Mici prikupila tako otrokom kot odraslim, ter večkrat nagrajenega kriminalkarja Tadeja Goloba.

9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je MKC Maribor.

Nagrada Fabjana Hafnerja za leto 2019 za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik bo podeljena novembra 2019 v okviru Slovenskega knjižnega sejma za izredne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti (celotno nemško govorno področje). Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov) in branje s pogovorom v Musil-Institutu.

Več informacij na: https://www.goethe.de/ins/si/sl/kul/ser/sti.html

Nagrada v obratno smer - za najboljši prevod zadnjih dveh let iz slovenščine v nemščino - bo podeljena na Leipziškem knjižnem sejmu marca 2020. Prijave bodo odprte predvidoma jeseni.

V naslednjem novičniku vas bomo obvestili o urniku študijskega potovanja in možnostih za srečanje z založniki oziroma uredniki, ki je predvideno v petek, 23. avgusta, zato nas spremljajte še naprej!

Seznam udeležencev:

Intervju z Noackovo, ki je bil objavljen v Delu, lahko preberete tukaj.

Predavanju   Noackove   je  sledila  okrogla  miza  o  možni slovenski nacionalni  kampanji ozaveščanja  javnosti  o  pomenu  branja  in nakupovanja knjig, v kateri so sodelovali  direktorica  JAK  Renata  Zamida, predsednica DSZ Nataša Detič, založnik in predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Janez  Miš,  glavni  urednik pri Mladinski knjigi Bojan Švigelj in dr. Miha Kovač  s  Filozofske  fakultete.  V  pogovoru,  ki  ga  je  vodila Andreja Kavčič, so govorci ugotovili, da se je mogoče  v  veliki  meri  zgledovati pri nemški kampanji in da bi pri nas že desetina  njihovih  začetnih  sredstev,  torej 100.000€, zadostovalo za prvo leto  delovanja.  Vsi  prisotni,  vključno s publiko, so bili mnenja, da je takšna  kampanja  že  dolgo  potrebna  in  bi jo bilo potrebno zasnovati in začeti čim prej, saj slovensko založništvo vidno usiha. To je  bilo  nenazadnje razvidno tudi iz udeležbe na kongresu, ki se iz leta v leto manjša.

Celoten       program       kongresa      je      na      voljo      tukaj: http://www.drustvo-zaloznikov.si/letni-kongres-dsz/

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Na dopoldanskih prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij ukvarjali z izbranim odlomki iz knjig Tadeja Goloba, Nataše Kramberger in Majde Koren. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda. Ob delavnicah bodo seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov na teme prevajanja in prevodoslovja, sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature, srečali pa se bodo tudi s tujimi založniki in novinarji, ki se bodo v Sloveniji mudili v okviru študijskega potovanja v organizaciji Javne agencije za knjigo.  

9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je Mladinski kulturni center Maribor.

Šestdnevni program, ki se bo odvijal med 11. in 16. novembrom 2019, je namenjen založnikom in urednikom, ki jih zanima kitajski trg otroških knjig, nekaj mest pa je rezervirano tudi za tiste, ki pravice kupujejo, literarne agente in skavte.

Vsem sprejetim organizatorji krijejo potne stroške do Šanghaja, šest nočitev, možnost razstavljanja petih naslovov po lastni izbiri na CCBF Copyright Great Wall in sodelovanje v intenzivnem programu (po meri narejen program obiskov založnikov, knjigarn in drugih pomembnih lokacij v Šanghaju in okolici, dostop do vseh match-making dogodkov in mreženj, SHVIP Book Pitch Party  ter dostop do CCBF-BCBF Fellowships Alumni network).

Več informacij lahko najdete tukaj:

http://ccbookfair.com/en/index/programme/shvip

Rok za prijave je 24. junij.

https://plpl.it/rights-centre/invitation-program/

Založniki, specializirani za leposlovje za odrasle, se lahko prijavite na dodatni Fellowship Program, ki vključuje zgoraj omenjene ugodnosti ter dodatna dva dneva sestankov in obiskov pri založnikih v Rimu (2. in 3. december).

Več na: https://plpl.it/rights-centre/fellowship-program/

Prijave zbirajo na rights@plpl.itdo 12. julija.

V kratkem uvodnem programu sta slovenski knjižni trg in svoje delo v dialogu z moderatorko predstavila avtorja in urednika Anja Golob in Aleš Šteger, slovenski prevajalci v nemščino Lydia Nagel, Lars Felgner in Liza Linde, ter prevajalka v slovenščino, Amalija Maček, so predstavili svoje najljubše še neprevedene naslove, med katerimi niso bili samo sveži leposlovni naslovi, ampak tudi klasiki ter humanistika. Za konec sta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častnih gostij Frankfurtskega knjižnega sejma, Karina Goldberg, nemškim založnikom dali nekaj namigov za sodelovanje v letu 2022, ko bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem sejmu.

V uvodnem delu smo založnikom premierno predvajali tudi kratki film o petih slovenskih avtoricah, Anji Golob, Ani Schnabl, Anji Mugerli, Nataši Kramberger in Katji Perat, ki je nastal v produkciji JAK in si ga lahko ogledate tukaj.

V filmu predstavljene avtorice so požele veliko zanimanja, zato je bilo v drugem delu srečanja, t.i. speed datingu veliko povpraševanja po njihovih naslovih. Živahno srečanje se je zaključilo s slovensko penino in potico (zahvaljujemo se slovenskemu konzulatu v Münchnu!), sproščenim klepetom in dogovarjanjem za prihodnja srečanja, za katera bo priložnost že na jesenskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki bo letos potekal med 16. in 20. oktobrom.

V priponki najdete vse potrebne informacije, med katerimi je letos tudi nekaj novosti.

Pomembna datuma sta 30. junij, ko se izteče rok za prijavo, in 15. oktober, ki je rok za plačilo razstavnega prostora.

Prijavnico za sodelovanje najdete na spletnem naslovu:

https://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/za-razstavljavce

Video, ki ga bomo uporabljali tudi na prihodnjih dogodkih v tujini, je na voljo v dveh različicah:

- nemška z angleškimi podnapisi,

- slovenska s slovenskimi podnapisi

Več o avtoricah in videu:

Anja Golob, Ana Schnabl, Anja Mugerli, Nataša Kramberger in Katja Perat so slovenske pesnice in pisateljice ter prejemnice številnih nagrad. Njihovi videoportreti so bili premierno predstavljeni na mednarodnem srečanju založnikov maja 2019 v Münchnu.

Anja Golob (1976) je avtorica štirih pesniških zbirk, od tega dve obstajata v nemškem prevodu. Dvakrat je prejela Jenkovo nagrado 2014 & 2016. Deluje tudi kot publicistka, dramaturginja in prevajalka. Leta 2013 je soustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer zdaj dela kot glavna urednica. Živi med Mariborom in Brusljem. Trenutno piše dramski tekst in roman. Tekoče govori nemško in angleško.

Ana Schnabl (1985) je doktorska študentka filozofije. Piše za več slovenskih literarnih revij in dnevnih časopisov. Od leta 2016 je urednica kulturne revije www.Versopolis.com. Za zbirko kratkih zgodb Razvezani je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec leta 2017, po prevodu zbirke v srbščino pa leta 2019 še regionalno nagrado, ki jo podeljujejo mladim avtorjem iz JV Evrope. Trenutno končuje svoj prvi roman in že snuje naslednjega. Živi v Kamniku pri Ljubljani. Tekoče govori nemško in angleško.

Anja Mugerli (1984) je pisateljica in lektorica. Leta 2015 je izšel njen prvenec, kratkoprozna zbirka Zeleni fotelj, leta 2017 pa roman Spovin, ki je bil nominiran za roman leta. Piše tudi dramska besedila, dve sta bili nagrajeni na mednarodnem natečaju v Italiji. Živi v Novi Gorici. Tekoče govori angleško, špansko in italijansko.

Nataša Kramberger (1983) je pisateljica, kmetica in novinarka. Za romaneskni prvenec Nebesa v robidah je prejela nagrado EUPL ter nominacijo za slovenski roman leta. Med drugim je avtorica zbirke esejev Brez zidu: časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014. Njen najnovejši roman Primerljivi hektarji (2018) popisuje njene izkušnje v vlogi kmetice. Živi med vasico Jurovski Dol in Berlinom, kjer vodi društvo Periskop. Tekoče govori nemško, angleško in italijansko.

Katja Perat (1988) je doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu, novinarka in publicistka, avtorica pesniških zbirk Najboljši so padli (2011), za katero je prejela nagrado za najboljši prvenec, in Davek na dodano vrednost (2014). Obe sta doživeli več ponatisov. Napisala je tudi roman Mazohistka (2018), ki je bil nominiran za slovenski roman leta, ter zbirko esejev Naredite Ameriko spet obvladljivo (2019). Tekoče govori angleško in hrvaško.

Naročnik: Javna agencija za knjigo RS

Produkcija: Milosmilos.si

Režiserka: Irena Gatej

Scenaristka: Manca G. Renko

Koordinatorka projekta: Anja Kovač

Maskerka: Eva Uršič

Zahvale: Drama kavarna v SNG Drama, Vinoteka Movia, kmetija Peršin, Kolibri Cocktail Bar

Maj 2019

Mednarodni prevajalski seminar bo predvidoma 12 izbranim uveljavljenim in perspektivnim prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranim odlomkom. Cilj tovrstnega dela je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.

Izbrani avtorji in avtorica ter njihova dela so:

1. Tadej Golob: Jezero. Novo mesto: Založba Goga 2016. (kriminalni roman)
2. Majda Koren: Mala pošast Mici. Ljubljana: Mladinska knjiga 2014. Mici iz 2. a. Ljubljana: Mladinska knjiga 2017, 1. ponatis. (zgodbe za otroke)
3. Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji. Ljubljana: LUD Literatura 2017. (roman)

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature. Ob večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program.

Vse prireditve, predavanja in diskusije bodo potekali v slovenskem jeziku.

Dokončen program s terminsko razdelitvijo po dnevih bodo izbrani kandidati prejeli najpozneje 14 dni pred pričetkom seminarja.  

Odlomke iz besedil (ok. 7–10 strani na vsako od izbranih del, skupaj ok. 30 strani) bodo izbrani kandidati prejeli po izteku izbora po elektronski in/ali navadni pošti. Vsa besedila je treba prevesti najpozneje do petka, 9. avgusta 2019, in jih poslati na elektronski naslov jak.seminar@yahoo.com.

Komu je seminar namenjen?

Ciljna skupina mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti so književni prevajalci z vsega sveta, ki se ukvarjajo s prevajanjem slovenske književnosti.

Prevajalci so lahko za mednarodni prevajalski seminar izbrani le vsako drugo leto. Prednostno bodo glede na strokovne reference obravnavani književni prevajalci, ki se na seminar prijavljajo prvič, in prevajalci, ki prevajajo v angleščino, francoščino, italijanščino, kitajščino, nemščino in španščino.   

Izbrani prevajalci se zavežejo, da bodo:

• pred začetkom seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali prevode vseh obravnavanih besedil;
• po zaključku seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali popravljene prevode vseh obravnavanih besedil;
• v roku dveh let po izteku seminarja v relevantnem tiskanem ali spletnem mediju objavili prevod vsaj enega od obravnavanih in na seminarju dodelanih besedil oziroma odlomkov; dokazila o objavi bodo v vednost posredovali na elektronski naslov jak.seminar@yahoo.com oz. Javni agenciji za knjigo RS.

Izbranim udeležencem ponujamo:

• brezplačno udeležbo na seminarju in dogodkih po programu,
• brezplačno nastanitev s polnim penzionom v času seminarja,
• kritje potnih stroškov do višine 500 evrov za Evropo in do 1000 evrov zunaj Evrope. Med upravičene stroške sodijo potni stroški v mednarodnem prometu, in sicer za vlak (2. razred), avtobus,  letalo (ekonomski razred) ali kilometrina*, vendar se kilometrina lahko uveljavlja samo za relacije do največ 500 km. Upravičeni stroški so tudi stroški vinjet, drugih javnih prevozov v tujini in stroški vizumov.

Rok in način prijave

Prijava mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku na predpisanem prijavnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge (motivacijsko pismo in tabelarični življenjepis) ter vse podatke, določene v dokumentaciji.

Kandidati morajo v celoti izpolnjeno vlogo poslati na elektronski naslov:

jak.seminar@yahoo.com.

Rok za zbiranje prijav prične teči na dan objave vabila na spletni strani DSKP, tj. v petek, 17. maj 2019, in traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo prijav, ki je petek, 31. maj 2019.

Dokumentacija (povezavi spodaj) obsega:

- besedilo vabila,

- prijavni obrazec.

Vso dokumentacijo je treba oddati v wordovi datoteki (tudi prijavni obrazec).

Dokumentacija je na voljo na spletni strani DSKP (http://www.dskp-drustvo.si/).

Kontaktna oseba

Tanja Petrič

Elektronski naslov: jak.seminar@yahoo.com  

Obveščanje o izboru

Prijavljeni kandidati in kandidatke bodo o izboru obveščeni najpozneje v 10 dneh po zaključku prijavnega roka.

Izvedbo prevajalskega seminarja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

* Kilometrina je povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila in se obračuna v višini 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov na dan izvedene poti.

Europäisches Festival des Debütromans v Kielu je potekal od 2. do 5. maja, gostil je 12 avtorjev in 11 založnikov, začel pa se je z otvoritvenim branjem v Literaturhaus (tu so potekali vsi dogodki festivala), kjer sta nas sprejela glavna organizatorja Alisa Woronow in Wolfgang Sandfuchs. Petkovo in sobotno dopoldne sta bili rezervirani za predstavitve knjig. Moderatorja sta glede na tematike in vsebino romanov zelo uspešno izpeljala šest pogovorov z dvema avtorjema skupaj. Spovin sem predstavila v paru z italijanskim pisateljem Emanuelejem Altissimom ter urednikom založbe Litera Orlandom Uršičem in italijansko založnico. Popoldnevi so bili rezervirani za druženje (na plaži) in delavnico (v Literaturhaus), na kateri smo si avtorji izmenjali izkušnje na področju pisanja. Intimno okolje Literaturhaus v prelepem botaničnem vrtu je ponudilo veliko priložnosti za spoznavanje, izmenjevanje izkušenj, stikov in tudi smeh. Morda bo festival komu izmed avtorjev prinesel tudi prevod romana, nedvomno pa smo Kiel vsi udeleženci zapustili z lepimi spomini in željo, da se gotovo še kdaj srečamo. Festival se je zaključil v nedeljo dopoldne z izmenjavo vtisov in mnenj ter občutkom, da je minil kar prehitro.

- Anja Mugerli

Foto: Europäisches Festival des Debütromans in Európai Elsőkönyvesek Fesztiválja

…

Oba festivala, ki sta sicer organizacijsko nepovezana, že tradicionalno vsako leto med številnimi gosti iz vse Evrope gostita tudi slovensko avtorico ali avtorja. Ob obeh festivalih izideta večjezični publikaciji z vzorčnimi prevodi odlomkov iz izbranih romanov v angleščino, nemščino in francoščino (Kiel) ter angleščino in madžarščino (Budimpešta). Pri izboru slovenskih avtorjev, ki poteka vsako leto v decembru, sodeluje JAK, zato založnike pozivamo, da nam konec letošnjega leta na anja.kovac@jakrs.si sporočijo predloge svojih avtorjev romanesknih prvencev, ki bi jih želeli poslati na gostovanje v Kiel ali Budimpešto v letu 2020.

- JAK

Zbornica s kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, kjer se trudi oživiti lokalno knjigotrško sceno.

Več o projektu lahko preberete tukaj: https://www.jetzteinbuch.de/aktionen/

Foto: Anne-Mette Noack in plakat iz kampanije Jetzt ein Buch!

Poziv za digitalni marketing med drugim omogoča prijavo naslednjih upravičenih stroškov:

- Stroški izdelave nove spletne strani (vključno z mobilno prilagoditvijo) in izvedba testiranja spletne strani s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za spletno stran (vključno z mobilno prilagoditvijo) in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 1.500 EUR.

- Stroški izdelave nove mobilne aplikacije in izvedba testiranja mobilne aplikacije s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za mobilno aplikacijo in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.000 EUR.

- Stroški vzpostavitve lastne spletne trgovine. Minimalna višina subvencije za vzpostavitev lastne spletne trgovine je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.500 EUR.

Opozarjamo na naslednjo omejitev - podjetje lahko po tem javnem pozivu pridobi za posamezno aktivnost sredstva samo enkrat v celotnem obdobju (do leta 2023).

V vlogi mora prijavitelj navesti zunanjega izvajalca izbranega iz kataloga strokovnjakov za področje digitalnega marketinga, ki bo za prijavitelja izdelal novo spletno stran in/ali mobilno aplikacijo in/ali spletno trgovino in/ali rezervacijske platformo. Katalog strokovnjakov vodi Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (v nadaljevanju DIH Slovenija) in bo objavljen na spletni strani DIH Slovenija http://dihslovenia.si/katalogi/.

VAVČER ZA DIGITANI MARKETING JE TRENUTNO ODPRT SAMO ZA VZHODNO KOHEZIJSKO REGIJO.

Vsi javni pozivi so odprti do porabe sredstev oziroma do konca marca 2023.

Več na: https://www.podjetniskisklad.si/sl/razpisi

Od leta 2016, ko so prvič gostili založnike iz 14 držav, se je program razvil v mesto druženja za skoraj 200 založnikov iz kar 68 držav. V tridnevnem programu je bilo realiziranih nepredstavljivih 2778 sestankov.

Organizacijska ekipa istanbulskega fellowshipa je pred začetkom pripravila uporabno spletno aplikacijo s predstavitvami založb, prek katere smo si na podlagi opisov organizirali sestanke. Za vsakega je bilo predvidenih trideset terminov, ki smo jih udeleženci s pridom izkoristili. Vsak večer je TBYM organiziral neformalno druženje, s tem pa ponudil možnost, da se povežemo tudi s preostalimi založniki.

Intenzivno tridnevno druženje prinaša veliko pozitivnih učinkov predvsem v tkanju profesionalnih in osebnih vezi, ter ponuja odlične možnosti za prodor slovenskih avtorjev na tuje trge. Odpira pa tudi nove povezave z velikimi založbami, ki jih na evropskih sejmih ne srečujemo pogosto. Sadovi plodovitega druženja so se pokazali že kmalu po sejmu, saj smo si izmenjali prevode knjižnih izdaj in naredili načrt za prihodnje sodelovanje. Z nekaterimi novimi znanci smo pogovore nadaljevali že na sejmu v Bologni, nadaljujemo pa na jesenskih mednarodnih knjižnih sejmih.

Prihodnji Istanbul Fellowship bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Prijave bodo odprte med avgustom in oktobrom 2019. Vabljeni k prijavi, za več informacij pa spremljajte spletno stran organizatorja.

Srečanje se bo začelo s projekcijo kratkega filma o petih slovenskih nagrajevanih avtoricah, Nataši Kramberger, Anji Mugerli, Katji Perat, Ani Schnabl in Anji Golob, ki bo na srečanju tudi sodelovala – z njo se bo o slovenskem literarnem okolju pogovarjala Kristine Listau iz založbe Verbrecher Verlag. Njunemu pogovoru bo sledil pogovor z Alešem Štegrom, avtorjem in založnikom, ki enako dobro pozna slovenski in nemški knjižni trg ter njune možnosti povezovanja. V nadaljevanju bomo prisluhnili štirim prevajalcem iz slovenščine v nemščino (ali obratno), Lizi Linde, Lydii Nagel, Amaliji Maček in Larsu Felgnerju, ki bodo gostom predstavili svoje sezname želja – knjige slovenskih avtoric in avtorjev, ki bi jih bilo po njihovem mnenju nujno prevesti v nemščino. Za konec strokovnega dela programa bosta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častne gostje pri Frankfurtskem knjižnem sejmu, Karina Goldberg, predstavili vse finančne in druge spodbude, ki si jih lahko obetajo založniki iz nemškega govornega prostora, če se odločijo za izdajo slovenske knjige – knjige države bodoče častne gostje (Frankfurt 2022). an bomo zaključili z najpomembnejšim delom programa, t.i. Speed Datingom slovenskih in nemških založnikov, ki se bo izteklo v sprejem s slovensko penino.

Med doslej potrjenimi nemškimi založbami, ki se bodo udeležile srečanja, so:

Denise Schweida, Droemer-Knaur
Helga Frese Resch, KiWi
Jessica Beer, Residenz
Johanna Links, Aufbau
Wanda Jacob, Kunstmann
Linda Walz, Bertelsmann
Sabine Cramer, Dumont
Maren Kröger, btb
Pierro Salabe, Hanser
Urte Schröder, C. H. Beck
Laura Jacobi, homunculus verlag
Silke Weniger, edition fünf
Loan Nguyen, Matthes & seitz
Hella Reese, dtv
Tim Müller, Heyne
Monika Lustig, Edition Converso
Hans Koch, Karl Rauch Verlag
Barbara Weidle, Weidle Verlag
Maren Arzt, C. Bertelsmann
Dr. Susanne Krones, Luchterhand
Franziska Zintzsch, Piper Verlag

Srečanja se bodo udeležili tudi vabljeni kulturni novinarji in kulturni producenti.

Prijave na srečanje so možne še do 15. maja na anja.kovac(at)jakrs.si ali 01 230 05 75. S slovenske strani so sodelovanje doslej potrdile založbe Litera, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Goga, Pivec, Beletrina, LUD Literatura, Sanje in Sidarta.

Za vse zainteresirane založnike JAK organizira prevoz s kombijem (odhod 23. 5. zjutraj, povratek 24. 5. popoldan). Cena prevoza je 30€, nočitev si založniki krijejo sami. Trenutno je na voljo še nekaj prostih mest.

Partnerji dogodka so Frankfurtski knjižni sejem, Literaturhaus München, Slovenska turistična organizacija – predstavništvo v Münchnu in generalni konzulat RS v Münchnu.

Vabljeni k prijavi!

Foto: Literaturhaus München

V pogovoru bodo sodelovali:
- Nika Kovač, avtorica, direktorica Inštituta 8. marec
- Jasmin B. Frelih, avtor, prevajalec in prejemnik nagrade Evropske unije za književnost
- Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR)
- Anja Kovač, sodelavka mednarodnega sodelovanja in vodja projekta Frankfurt 2022 pri Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS)

Dogodek bo povezovala Alenka Štrukelj, avtorica spletnega bloga Literarna lekarna --> https://www.literarnalekarna.com/ 

Vstop je prost, prosimo vas le, da udeležbo potrdite na ------>
http://bit.ly/odidejedopravice. 

Razpis je objavljen na spletni strani EACEA: https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe/funding/support-to-literary-translation-projects-2019_en 

Za slovenske interesente je razpis podrobneje predstavljen na spletni strani Motovile, ki vodi Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji: http://ced-slovenia.eu/call/projekti-literarnega-prevajanja-2019/

Motovila v petek, 10. maja organizira Delavnico za pripravo projektov literarnega prevajanja za leto 2019. Delavnica je namenjena založbam in založniškim hišam, ki izpolnjujejo pogoje in pripravljajo prijavo na razpis.
Potekala bo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani od 10. do 13. ure. Prijave zbirajo do četrtka, 9. maja do 12. ure na naslov: info@ced-slovenia.eu 

Vabljeni!

Posebno priznanje sejma je letos doživela slovenska ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu. Zato z Ano Zavadlav organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila, ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic. Ana Zavadlav je ena izmed šestih slovenskih ilustratork in ilustratorjev, ki so bili doslej uvrščeni na to prestižno razstavo – pred njo so slovenske barve zastopali Andreja Peklar, Maja Kastelic, Peter Škerl, Lila Prap in Alenka Sotler. Na slovenski stojnici si bodo obiskovalci lahko ogledali mini razstavo njihovih ilustracij in polistali po spremljajočem katalogu.

JAK je v tednih pred sejmov izvedel tudi spletni natečaj, preko katerega smo izbrali šest ilustracij, ki bodo v formatu razglednice na voljo obiskovalcem sejma. Avtorice izbranih ilustracij so Manica Klenovšek Musil, Andreja Peklar, Polona Kosec, Marija Prelog, Maja Lubi in Hana Stupica, ki je minuli teden prejela plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije, ki jih je ustvarila za etikete vin Fedora. 

V sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu v sredo, 3. aprila, JAK pripravlja poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki, s posebnim poudarkom na švicarskih založbah, Švica je namreč letos častna gostja sejma. Spomnimo: Slovenija se bo na sejmu v Bologni v vlogi častne gostje predstavila leta 2021.

Na fotografijah: slovenska stojnica v Bologni.

Več informacij na 051 304 089.

Na razpisu za sofinanciranje razvoja scenarija lahko sodelujejo producenti, registrirani za dejavnosti produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj (J59.110), in fizične osebe, ki so glavni pisci prijavljenega scenarija.

Ena od možnosti je razvoj scenarija po literarni predlogi. Zavedamo se, da so filmarji, scenaristi, producenti tudi sami odlični bralci, ki spremljajo knjižno produkcijo, a za vse, ki morda v tem trenutku nimajo idej, smo na Javni agenciji za knjigo RS pripravili nekaj priporočil, ki jih je vredno prebrati - morda bodo filmski ustvarjalci našli potencial tudi v teh delih.  Pri navedenih naslovih ne gre za priporočilni seznam, smo pa poskušali upoštevati omejene produkcijske pogoje, v katerih delujejo slovenski filmski ustvarjalci. Deloma se izbor naslovov navezuje na izbor, ki je bil predstavljen na dogodku "Matching Books and Film" na filmskem festivalu v Pulju poleti 2018.

Leposlovje za odrasle in žanrska literatura

Mirt Komel: Medsočje (Goga, 2017)

Anja Mugerli: Spovin(Litera, 2017)

Mojca Širok:Pogodba (Mladinska knjiga, 2018)

Bronja Žakelj: Belo se pere na 90 (Beletrina, 2018)

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči (Litera, 2018)

Agata Tomažič: Tik pod nebom (Goga, 2017)

Jurij Hudolin: Pastorek (Beletrina, 2008)

Tomo Podstenšek: Dvigalo(Litera, 2011)

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Beletrina, 2018)

Evald Flisar: Besede nad oblaki (Cankarjeva založba, 2015)

Jani Virk: Brez imena (Cankarjeva založba, 2018)

Jani Virk: Med drevesi; zbirka kratke proze (Beletrina, 2016)

Mladinski romani

Vinko Möderndorfer:Kit na plaži (Mladinska knjiga, 2016)

Nika Matanovič:Razred (Založba Pivec, 2016)

V primeru razvoja scenarija po literarni predlogi je potrebno prijavi priložiti tudi dokazilo o urejenih avtorskih pravicah (opcijska pogodba ali pogodba; izjava ne zadostuje). Poleg zgoraj navedenih obrazcev so obvezne priloge tudi:

- sinopsis;

- načrt razvoja scenarija;

- reference scenarista (odmevnost ustvarjalnega dela na avdiovizualnem področju).

Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za razvoj scenarijev po tem razpisu, je 70.000,00 EUR, od tega okvirno 40.000,00 EUR za razvoj scenarijev po literarnih predlogah slovenskih avtorjev. Najvišji možni znesek za posamezni projekt, ki bo sofinanciran na podlagi tega razpisa, znaša 7.000,00 EUR za izvirni scenarij ter 10.000,00 EUR za scenarij po literarni predlogi slovenskega avtorja.

Rok oddaje je23. april.

Več na: https://www.film-center.si/sl/javni-razpisi/

Še en tovrsten razpis bo objavljen predvidoma v septembru.

Upamo, da bodo filmski ustvarjalci našli čimveč navdiha v slovenski literaturi ...

Prvi sejemski dan sta se na dogodkih v sodelovanju z mrežo Traduki predstavili Mojca Kumerdej s še svežim prevodom romana Kronosova žetev (Chronos erntet, založba Wallstein, prevod: Erwin Köstler) in Ana Schnabl z vzorčnimi prevodi iz svoje nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani. Na otroškem odru sta v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga nastopili naša mednarodno najbolj prepoznavna avtorica in ilustratorka Lila Prap ter avtorica in pripovedovalka Anja Štefan. Na Forumu OstSüdOst je nemški prevod knjige Slovenija - Kulturna dediščina v sodelovanju z založbo Hart predstavljal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je dan predtem v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom nastopil v Berlinu. V razpravi o stripih iz Jugovzhodne Evrope je slovenske barve zastopala Tanja Skale iz Foruma Ljubljana, ki se v teh dneh udeležuje tudi vzporednega stripovskega festivala The Millionaires Club, o vplivu naziva država častna gostja na sejmu otroških knjig v Bologni pa so na prevajalskem odru z gostjami švicarske organizacije Pro Helvetia razpravljale urednica Alenka Veler (Mladinska knjiga), avtorica Anja Štefan in direktorica JAK Renata Zamida.

Danes bo svoj novi prevod knjige Groznovilca v Hudi hosti (Die kleine Gruselfee, založba S. Fischer, prevod: Ann Catrin Bolton) na sejmu in v mestu predstavila Jana Bauer, s prevodom mladinskega romana Zlati zob (Der goldene Zahn, Schruf & Stipetic, prevod: Ann Catrin Bolton) bo sejem obiskal Tadej Golob, ki bo dan predtem nastopil v Berlinu, prvo iz serije predstavitev pa bo doživela tudi čisto nova izdaja potopisa Alme M. Karlin Samotno potovanje (Einsame Weltreise, založba AvivA, predgovor: Jerneja Jezernik).

Vrsta slovenskih dogodkov se bo zaključila v nedeljo, ko bosta drugi del stripa Meksikajnarji (Die Mexikaner, bahoe books, prevod: Erwin Köstler) na sejmu predstavila avtor Marijan Pušavec in ilustrator Zoran Smiljanić.

Leipziški knjižni sejem je prvenstveno namenjen predstavitvam avtorjev in njihovih del ter vsako leto pritegne množice obiskovalcev. Organizatorji letos tako pričakujejo skoraj 300.000 obiskovalcev, ki bodo lahko do nedelje, ko se sejem zaključi, obiskali okrog 3.600 dogodkov na 550 različnih lokacijah na sejmu in v mestu. Častna gostja letošnje edicije sejma je Češka.

Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj.

Na fotografijah: slovenska stojnica in dogodki z Anjo štefan, Lilo Prap, Mojco Kumerdej in dr. Janezom Bogatajem.

Renata Zamida, direktorica JAK, je zatem predstavila primerljivo interno raziskavo, ki jo je pred časom opravila mreža Enlit (European Network for Literary Translations), namenjena spodbujanju literarnega prevajanja, ki trenutno vključuje že več kot 20 organizacij iz različnih evropskih držav, med drugim tudi JAK (povzetek raziskave v priponki). Veliko vključenih institucij ima za seboj tudi nastop v vlogi častnih gostij Frankfurtskega sejma (Francija, Nizozemska, Finska), zato so izmenjave teh izkušenj dragocene, prav tako kot vpogled v dolgoročne pozitivne učinke tega projekta. Direktorica je za letos napovedala tudi novo Raziskavo o bralnih in nakupnih navadah Slovencev, ki osvežuje istoimensko raziskavo iz leta 2014 in katere naročnika sta JAK ter Ministrstvo za kulturo.

Anja Kovač, pristojna za mednarodno sodelovanje in projekt Frankfurt 2022 pri JAK je nato predstavila aktivnosti, ki jih JAK pripravlja na sejmih v Parizu (15.-18. marec), Leipzigu (21.-24. marec) in Bologni (1.-4. april). Pri tem so se ji pridružili založniki, s katerimi bo JAK na omenjenih sejmih sodeloval in jim nudil servisne storitve, ter dve izmed številnih avtoric in avtorjev, s katerimi JAK na prihajajočih sejmih prireja dogodke ob izidih njihovih prevodov.

Katja Urbanija, literarna agentka pri založbi Goga, je povedala, da znotraj Goge deluje prva literarna agencija v pravem pomenu besede na Slovenskem, ki ne zastopa le svojih avtorjev, temveč tudi avtorje, ki izdajajo pri drugih založbah, in nekatere tuje avtorje, zaenkrat s področja nekdanje Jugoslavije. Pri nastopu v tujini je literarno posredništvo nepogrešljivo, zato bomo morali v prihodnosti na tem področju storiti še veliko in vlagati v znanje, da bo slovenska literatura v tujini ustrezno zastopana.

Agata Tomažič, avtorica, katere zbirka kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015) bo prihodnjo pomlad v prevodu Stéphane Baldeck izšla pri Belleville éditions v Parizu, je poudarila, da je podpis pogodbe s francosko založbo izjemen dogodek, saj je francoski trg tradicionalno precej zaprt in je nanj težko prodreti, ima pa veliko potenciala.

Luka Novak, avtor in založnik (založba Totaliteta), je dober poznavalec francoskega knjižnega trga, nedavno pa sta mu pri založbiLéo Scheer v Parizu izšli dve knjigi: Le Metro – Inconscient urbain ter Phenomenologie de la Mayonnaise – prva v prevodu Andrée Lück-Gaye, drugo pa je sam spisal v francoščini. Novak pravi, da so francoske založbe zelo profilirane, zato je ključno, da s pravim naslovom pristopiš k pravi založbi.

Avtorici Mojca Kumerdej in Jana Bauer, ki sta jima pravkar izšla prevoda knjig v nemščino (Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu, in Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee, prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), bosta knjigi predstavljali na knjižnem sejmu v Leipzigu. Obe sta povedali, da sta prevoda sad dolgoletnih prizadevanj založb Beletrina in Sodobnost (kjer sta izšla izvirnika del) in da je izkušnja sodelovanja s tujimi založbami zelo dobra, nivo profesionalnosti pa visok. Kumerdej je še poudarila kako pomembni so v procesu kvalitetni prevajalci in da ima sama nabor prevajalcev s katerimi redno in dobro sodeluje.

Tanja Skale, literarna agentka pri založbi Forum Ljubljana, ki med drugim izdaja revijo Stripburger, se bo udeležila sejmov v Leipzigu in Bologni, pri čemer bo v Leipzigu istočasno sodelovala na striparskem festivalu The Millionaires Club. Orisala je specifike trženja pravic za stripe, kjer več uspeha kot na velikih splošnih knjižnih sejmih beleži na manjših, za strip specializiranih sejmih.

Orlando Uršič, direktor in glavni urednik pri založbi Litera, katere avtorica Anja Mugerli bo po posredovanju JAK maja nastopila na Festivalu prvega romana v nemškem Kielu, je poudaril, da se Litera trudi, da bi na področju trženja pravic v tujino začeli aktivneje delati, kar brez nacionalnih finančnih spodbud, da lahko razvijajo in izobražujejo kader in izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo dogodki mreženja v tujini, ne gre. Denarna sredstva za razvoj tega področja so ključna, saj traja precej časa, preden ima založba tudi ekonomsko korist od trženja prevodnih pravic, a je istočasno nujno krepiti domačo sceno, ker brez založniške podstati in profesionalne panoge doma tudi v tujini ne moremo delovati.

Senja Požar, vodja prodaje pravic pri Mladinski knjigi, je povedala, da se na MK s trženjem pravic kontinuirano ukvarjajo že dlje časa in tržijo naslove tako iz vrst literature kot humanistike, priročnikov in otroških knjig. Prav na slednjem področju so zelo uspešni, pri čemer je njihovo paradno ime avtorica in ilustratorka Lila Prap, ki bo letos praznovala 20. obletnico delovanja, zato ji bodo tematsko posvetili svojo stojnico na Bolonjskem knjižnem sejmu. Veselijo se, verjame da skupaj z ostalimi založniki, avtorji in ilustratorji, da bo Slovenija svojo bogato tradicijo in aktualno produkcijo lahko predstavila kot častna gostja v Bologni leta 2021.

Za konec je Anže Miš, direktor založbe Miš, ki je kot ena redkih založb v Sloveniji specializirana za otroško in mladinsko literaturo, povedal, da so se za vstop na tuje trge opogumili pred nekaj leti in da iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Pri tem se mu zdi ključen servis JAK v obliki možnosti najema založniške mize na nacionalnih stojnicah na mednarodnih sejmih, organizacija dogodkov mreženja s tujimi založniki, izvedbe študijskih potovanj za tuje urednike in založnike v Sloveniji ter številne druge aktivnosti.

Po omenjenih treh mednarodnih sejmih v prvi polovici leta JAK načrtuje še srečanje nemških in slovenskih založnikov, ki bo potekalo 23. maja v Literaturhaus München. Na tovrstnih srečanjih želimo nemškim založnikom predstaviti slovenski knjižni trg, najvidnejše avtorje in pa mehanizme finančne podpore, slovenskim založnikom pa ponuditi možnost za intenzivno mreženje in trženje pravic. Osredotočanje na nemški govorni prostor je v dejavnostih JAK pomembno predvsem v perspektivi slovenskega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Več informacij:

Poročilo o raznolikosti 2018: https://www.wischenbart.com/page-10

Knjižni sejem v Parizu: http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=975&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=57b206aa58e0ff8ec7728808eb2be877

Knjižni sejem v Leipzigu:  http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=974&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1d108e6d04adc69c2ae81540f9fdd5e9

Knjižni sejem v Bologni: http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=977&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e2db1988275ded69b53d302372f86b11

-    raziskavo Poročilo o raznolikosti (Diversity Report 2018),
-    slovenske aktivnosti na knjižnih sejmih v Parizu (15-18 marec), Leipzigu (21-24 marec) in Bologni (1-4 april),
-    aktualno stanje prevodov slovenskih avtoric in avtorjev v tuje jezike.

Novinarska konferenca bo v četrtek, 7. marca, ob 11.00 v prostorih Javne agencije za knjigo (Metelkova 2b, pritličje, Ljubljana)

Govorci:

Renata Zamida, direktorica JAK

dr. Miha Kovač, profesor založniških znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

Mojca Kumerdej, avtorica

Barbara Beškovnik, Sodobnost

Agata Tomažič, avtorica

Tanja Skale, Forum Ljubljana

Orlando Uršič, založba Litera

Katja Urbanija, založba Goga

Na novinarski konferenci bomo predstavili izsledke aktualnega Poročila o raznolikosti, ki je izšlo konec leta 2018, ter načrtovane mednarodne aktivnosti Javne agencije za knjigo v prvi polovici leta 2019. Avtorici Mojca Kumerdej (Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu) in Agata Tomažič (Česar ne moreš povedati frizerki / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur, prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz) bosta delili izkušnje z delom s tujimi založbami, predstavniki založb pa bodo predstavili svoje mednarodne aktivnosti in izkušnje in sodelovanje z JAK na tem področju.

Vabljeni!

***

O Poročilu o raznolikosti (Diversity Report 2018)

Prvo Poročilo o raznolikosti je izšlo leta 2008, ko je Rüdiger Wischenbart s sodelavci analiziral gibanje knjižnih prevodov po letu 1975, s posebnim oziroma na književnostih srednje Evrope. Odtlej Poročilo izhaja v rednih presledkih, poleg samih prevodov pa se ukvarja tudi z analizami knjižnih uspešnic na evropskih trgih. V letošnjem Poročilu o raznolikosti so avtorji nekoliko podrobneje analizirali vidik prevodov slovenskih avtorjev, z željo bolje razumeti omejitve, s katerimi se ta dela srečujejo v boju za vidnost na največjih evropskih trgih. Razumevanje in preseganje teh omejitev bo ena od strategij slovenske predstavitve v okviru programa države gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Najnovejše Poročilo so pod okriljem Zveze za kulturne transferje iz Avstrije pripravili štirje avtorji: Rüdiger Wischenbart (AT), Miha Kovač (SI), Yana Genova (BG) in Michaela Anna Fleischhacker (AT). Poročilo je deloma sofinancirala Javna agencija za knjigo RS.

Več na: 01 369 58 20 ali anja.kovac@jakrs.si

Več o projektu POT KNJIGE: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/pot-knjige/

Vsi prijavljeni razstavljavci in sorazstavljavci ne zamudite priložnosti, da se brezplačno udeležite dogodka »In Other Words«, ki ga prireja britanska organizacija Book Trust. Na dogodku, ki se bo odvijal v torek, 2. aprila, med 11.30 in 12.30 v prevajalskem centru na sejmišču, bo 10 britanskih urednikov in založnikov predstavilo primere dobre prakse in namige za prodajo pravic v angleščino. Potrebne so vnaprejšnje prijave na translation@booktrust.org.uk.

Poleg tega v sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu načrtujemo poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki. Srečanje bo v sredo, 3. aprila, v dvorani Sala Melodia, potrebne so prijave na anja.kovac@jakrs.si.

Vabljeni k udeležbi!

Tradicionalni organizirani enodnevni obisk sejma bo letos 2. aprila

Za predstavnike strokovne javnosti in druge zainteresirane pa bomo že tradicionalno organizirali enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila.

Cena (vključen je povratni prevoz iz Ljubljane in vstopnica za sejem) obiska knjižnega sejma znaša 60 EUR /osebo, za študente s statusom 50 EUR /osebo.

Prijave zbiramo do 22. marca 2019 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov: bologna.jak@gmail.com

Vse dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici v priponki in na bologna.jak@gmail.com.

Svoje knjižne naslove lahko v tednih pred sejmom nominirajo vsi založniki, ki so na sejmu prijavljeni kot samostojni založniki ali sozaložniki, torej tudi založbe, ki so sozaložniki Javne agencije za knjigo. Med 1.500 predlaganimi naslovi so bile letos tudi tri knjige slovenskih založb:

Neža Maurer, Barbara Ogrič Markež: Nekaj zelo lepega (Založba Sanje, 2018)

Anja Štefan, Alenka Sottler: Drobtine iz mišje doline (Mladinska knjiga, 2017)

Ivan Cankar, Peter Škerl: Skodelica kave (Miš, 2018)

Več o nagradi in njenih prejemnikih si lahko preberete tukaj.

*Katarina Marinčič: O treh / Trois (prevod Florence Gacoin Marks, izšlo v zbirki Litterae Slovenicae, DSP), Agata Tomažič: Česar ne moreš povedati frizerju / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz), Luka Novak: Metro / Le Metro – Inconscient urbain (prevod Andrée Lück-Gaye, izšlo pri Léo Scheer, Pariz) in pri isti založbi Phenomenologie de la Mayonnaise

Celoten program je objavljen tukaj.

11.30-12.00, forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309
Kronosova žetev
Gosta: Mojca Kumerdej (avtorica) in Erwin Köstler (prevajalec v nemščino)
Moderator: Florian Welling

12.30-13.00, Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H410/G411
Drobtine iz mišje doline
Pripovedovalka zgodb Anja Štefan ob glasbeni spremljavi predstavlja svojo zbirko otroških pesmi in ilustracije Alenke Sottler.
Gostji: Anja Štefan (avtorica) in Alenka Veler (urednica)
Primerno za otroke od 4. leta dalje

12.30-13.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Odštevanje: Sedaj je vse odvisno od nas
Dve mlada ženska glasova in njun pogled na sedanjost
Gostji: Frosina Parmakovska (Makedonija), Ana Schnabl (Slovenija)
Moderator: Ismar Hačam

13.00-13.30, Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H410/G411
Okoli sveta z Lilo Prap
Kraca? Je mešanec med kravo in opico! To vedo otroci iz že več kot desetih držav …
Gostji: Lila Prap (avtorica) in Alenka Veler (urednica)

14.00-14.30, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Podzemlje & odpor
Stripi iz Jugosfere
Gostje: Ivan Petrović (Avstrija), Tanja Skale (Slovenija), Beate Wild (Nemčija)
Moderator: Axel Halling

16.00-16.30, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica E501    
Slovenija ima vse: Alpe, Sredozemlje, Balkan
Gosta: prof. dr. Janez Bogataj (etnolog) in Martin Reichert (novinar)  
Pogovor, fotoprojekcija in pokušina potice

17.00-18.00, Forum International und Übersetzerzentrum, dvorana 4, stojnica C505
Ko otroške knjige potujejo. Vloga častne gostje v Bologni odpira vrata prevodom 
Gostje: Alenka Veler (urednica, Slovenija), Vanessa Maus (agentka, Italija), Anja Štefan (avtorica, Slovenija)
Moderiranje: Renata Zamida (JAK) in Angelika Salvisberg (ProHelvetia, Švica)

20.00-22.00, Kaiserbad, Karl-Heine-Straße 93, Leipzig
In molče poslušamo kdo smo
Novo iz Jugovzhodne Evrope
Gostje: Saša Ilić (Srbija), Kapka Kassabova (Bolgarija), Mojca Kumerdej (Slovenija), Ardiana Shala Prishtina (Kosovo), Slobodan Šnajder (Hrvaška)
Moderiranje: Jörg Plath in Annemarie Türk

21.00-22.30, Café Telegraph, Dittrichring 18–20, Leipzig
Večer založbe Wallstein
Gostje: Mojca Kumerdej (Slovenija), Emmanuel Maeß (Nemčija), Steffen Mensching (Nemčija)
Moderiranje: Thedel v. Wallmoden

Petek, 22. marec

9.00-10.00, Otroški športni center Springmäuschen, Kregelstraße 6, 04317 Leipzig
Počeši se z ježem!
Otroci, pozor! Mala groznovilca komaj čaka, da vam pove o svojih dogodivščinah.
Gostja: Jana Bauer
Moderiranje: Stefanie Ericke-Keidtel

17.00-17.30, Lesebude 2, dvorana 2, stojnica H600
Predrzni in brez vrtoglavice – nepozabna bralna doživetja za male in velike
Ena predrzna vila in dva pogumna prijatelja plezalca: junaki otroških in mladinskih knjig is Slovenije, ki jih sedaj lahko berete tudi v nemškem prevodu.
Gosta: Jana Bauer in Tadej Golob
Moderiranje: Dagmar Schruf

17.00-17.30, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica D401
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Veliko ponovno odkritje – potopis iz dvajsetih let, napet kot pustolovski roman!
Gostji: Amalija Maček (poznavalka Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

Sobota, 23. marec

11.00-12.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Kronosova žetev
O junaštvu in svetohlinstvu
Gostji: Ioana Baetica Morpurgo (Romunija), Mojca Kumerdej (Slovenija)
Moderiranje: Barbara Anderlič (Traduki)

14.45-15.15, TAZ oder, dvorana 5
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Veliko ponovno odkritje – potopis iz dvajsetih let, napet kot pustolovski roman!
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)
Moderiranje: Doris Akrap

16.30-17.00, forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Branje in pogovor
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

19.30, reds | Friseur, Hainstrasse 10, 1.OG, Leipzig
Alma M. Karlin: Okoli sveta s frizuro na paža in pisalnim strojem
Branje in pogovor
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

20.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Straße 12 a, Leipzig
Najdeno s prevodom ('Balkannacht')
Gostje: Gabriela Adameşteanu (Romunija), Pavle Goranović (Črna Gora), Gary Kaufmann (Liechtenstein), Lisandri Kola (Albanija), Frosina Parmakovska (Makedonija), Ana Ristović (Srbija), Ana Schnabl (Slovenija), Faruk Šehić (Bosna), Tijan Sila (Nemčija)
Moderiranje: Aylin Rieger in Hana Stojić (Traduki)
Band: Andrra 

21.00, naTo, Karl-Liebknecht-Str. 46, Leipzig
Kronosova žetev
Mojca Kumerdej prepleta dejstva in fikcijo v osupljivo sliko preteklih časov.
Gosta: Mojca Kumerdej (avtorica) in Erwin Köstler (prevajalec)

Nedelja, 24. marec

12.30-13.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Dva Slovenca v Mexico Cityju in Valter v Sarajevu
Dva stripa iz Jugovzhodne Evrope
Gostje: Leo Gürtler (Avstrija), Marijan Pušavec (Slovenija), Zoran Smiljanić (Slovenija)
Moderiranje: Axel Halling

Sobota in nedelja (23. in 24. marec)
Revija Stripburger na festivalu The Millionaires Club (Conne Island, Koburger Str. 3, Leipzig), ki poteka vzporedno s knjižnim sejmom

Partnerji programa: Traduki, Slovenski kulturni center Berlin, Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, Wallstein Verlag, Schruf & Stipetic, AvivA Verlag, bahoe books, Mladinska knjiga, Beletrina, Goga, Forum Ljubljana

*Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet (prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu), Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee (prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), Janez Bogataj: Slovenija – Kulturna dediščina / Slowenien – das Kulturerbe (prevod Alexandra Natalie Zaleznik, izšlo pri založbi Hart ob podpori Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Tadej Golob: Zlati zob / Der Goldene Zahn (prevod Ann Catrin Apstein-Müller, izšlo pri Schruf & Stipetic v Berlinu), Lila Prap: Zmaji?! / Drachen?! (prevod Sebastian Walcher, izšlo pri Mladinski knjigi), Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji / Die Mexikaner (prevod Erwin Köstler, izšlo pri Bahoe books na Dunaju), Alma M. Karlin: Einsame Weltreise / Samotno potovanje (izšlo pri založbi AvivA s predgovorom Jerneje Jezernik)
 

Avtorja stripa POT KNJIGE, od avtorja do bralca, David Krančan in Žiga X. Gombač sta naslednji dan (v soboto, 9. februarja 2019) v prostoru Narodnih manjšin v Banja Luki izvedla dve pisateljsko-striparski delavnici za učence OŠ in SŠ. V obeh delavnicah je sodelovalo preko 30 učencev. Žiga X Gombač je predstavil zgodbo stripa POT KNJIGE in poklic pisatelja ter nagovoril mlade k branju. David Krančan je prikazal nastanek stripa, spodbudil mlade k ustvarjanju stripa in vodil delavnico risanja.

POT KNJIGE, od avtorja do bralca je prikaz procesa nastanka knjige. Kratka zgodba, zapisana v stripu, avtorja Žige X. Gombača z ilustracijami Davida Krančana nas popelje v svet knjige z glavnim junakom, simpatičnim knjižnim moljem.

Več o projektu POT KNJIGE: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/pot-knjige/

Več o Društvu Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka: http://www.udruzenjetriglav.com/sl/ 

Zapisala: Tjaša Urankar

Na letošnjem bruseljskem sejmu sodeluje tudi slovenski pisatelj Drago Jančar, ki bo v pogovoru s Hubertom Artusom predstavil svoj ustvarjalni opus, s poudarkom na zadnji knjigi, ki je pred kratkim izšla v francoščini pri založbi Phebus – roman In ljubezen tudi.

Pogovor bo potekal v nedeljo, 17. februarja, med 15. in 16. uro na stojnici Evropske komisije bruseljskega knjižnega sejma, po njem bo pisatelj podpisoval svoje knjige.

V sodelovanju s Slovenskim predstavništvom v Bruslju, bruseljskim knjižnim sejmom, grozdom mreže kulturnih institutov EUNIC,  Evropsko komisijo in knjigarno Librebook.

Mednarodni knjižni sejem v Parizu (Salon du Livre de Paris, 15.-18. marec 2019)

Z nacionalno stojnico se bomo letos prvič udeležili mednarodnega knjižnega sejma v Parizu, kjer v središče postavljajo Evropo kot regijo, zato se bo tudi Slovenija občinstvu predstavila v okviru Evropskega paviljona (stojnica K114).

Poleg slovenske stojnice, ki jo bomo opremili v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Parizu, JAK s slovenskimi partnerji – založbo Goga in Društvom slovenskih pisateljev, ter nekaterimi tujimi partnerji, organizira dva dogodka v petek in soboto popoldne, saj je sejem ob koncu tedna posebej živahen. Na evropskem odru bodo trije slovenski avtorji, Agata Tomažič, Katarina Marinčič in Luka Novak v pogovoru z Mathiasom Rambaudom, naslovljenem Kaj pomeni živeti in pisati v slovenščini?  delili svoje doživljanje tega, kako je živeti in ustvarjati v slovenščini ter predstavili svoja dela v francoščini.* V soboto pa bo v naši organizaciji na odru Connexion razprava o pisateljih kot državljanih Evrope z naslovom Nezavedni drugi: tujci v tujih državah, pisatelji kot državljani Evrope. K pogovoru smo povabili slovensko pisateljico Brino Svit, ki že vrsto let živi v Franciji ter piše v obeh jezikih, pisatelja Veliborja Čolića, ki je med vojno kot begunec zapustil BiH in se naselil v Franciji in začel pisati v francoščini ter pisateljico, profesorico in aktivistko Svetlano Slapšak, ki je svoj beograjski dom zamenjala za ljubljanskega, vmes pa delovala in bivala v mnogih drugih državah in svoje poliglotstvo prenesla tudi v pisanje. Z njimi se bo pogovarjal Luka Novak.

*Katarina Marinčič: O treh / Trois (prevod Florence Gacoin Marks, izšlo v zbirki Litterae Slovenicae, DSP), Agata Tomažič: Česar ne moreš povedati frizerju / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz), Luka Novak: Metro / Le Metro – Inconscient urbain (prevod Andrée Lück-Gaye, izšlo pri Léo Scheer, Pariz) in pri isti založbi Phenomenologie de la Mayonnaise

Mednarodni knjižni sejem v Leipzigu (Leipziger Buchmesse, 21. - 24. marec 2019)

Med 21. in 24. marcem se bomo z nacionalno stojnico že tradicionalno udeležili knjižnega sejma v Leipzigu (dvorana 4, stojnica D503). Program, ki ga tudi tokrat delno soustvarjamo z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve številnih avtoric in avtorjev z novimi prevodi v nemščino* ter 20 dogodkov z njimi, na sejmu in v mestu (natančen program bo objavljen na spletni strani JAK). V Leipzig tako potujejo Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Zoran Smiljanić, Ana Schnabl in Anja Štefan. Predstavili bomo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki bo tik pred sejmom izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Država v fokusu letošnjega knjižnega sejma v Leipzigu bo Češka.

*Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet (prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu), Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee (prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), Janez Bogataj: Slovenija – Kulturna dediščina / Slowenien – das Kulturerbe (prevod Alexandra Natalie Zaleznik, izšlo pri založbi Hart ob podpori Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Tadej Golob: Zlati zob / Der Goldene Zahn (prevod Ann Catrin Apstein-Müller, izšlo pri Schruf & Stipetic v Berlinu), Lila Prap: Zmaji?! / Drachen?! (prevod Sebastian Walcher, izšlo pri Mladinski knjigi), Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji / Die Mexikaner (prevod Erwin Köstler, izšlo pri Bahoe books na Dunaju), Alma M. Karlin: Einsame Weltreise / Samotno potovanje (izšlo pri založbi AvivA s predgovorom Jerneje Jezernik)

Sejem otroških knjig v Bologni (Bologna Children's Book Fair, 1.- 4. april 2019)

Med 1. in 4. aprilom bomo z nacionalno stojnico, tokrat na kar 64 kvadratnih metrih in v družbi odličnih slovenskih založnikov (dvorana 29, stojnica C34-D33) prisotni na sejmu otroških knjig v Bologni. S samostojno stojnico se v Bologni predstavljata tudi založbi Mladinska knjiga in Morfem. Posebno priznanje sejma je letos doživela ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu (lani je bila v razstavo vključena Andreja Peklar). Zato z Ano Zavadlav letos organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic.

Poleg tega v sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu načrtujemo poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki (v sredo, 3. aprila, Sala Melodia, potrebne so prijave), za predstavnike strokovne javnosti in druge zainteresirane pa bomo že tradicionalno organizirali enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila. Z zbiranjem prijav bomo začeli predvidoma konec februarja.

Spomnimo: leta 2021 bo Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Bologni! Letos bo ta vloga pripadla Švici.

Več informacij na anja.kovac@jakrs.si ali na 01 230 05 75.

V ta namen k sodelovanju vabimo ilustratorje in ilustratorke, ki so na slovenskem trgu v obdobju 2015-2019 izdali vsaj eno ilustrirano knjigo, da nam pošljejo ilustracijo, ki bi jo želeli pokazati mednarodni javnosti na knjižnem sejmu v Bologni. Pri tem ni potrebno, da je prav ilustracija, predlagana za razglednico, že doživela knjižno objavo – lahko gre za še neobjavljene motive! Med prispelimi ilustracijami bomo izbrali 5  motivov različnih avtorjev in razglednice s posamičnimi motivi natisnili v nakladi 150 komadov. Avtorjem izbranih motivov bo JAK podarila vstopnico za obisk letošnjega knjižnega sejma v Bologni, prav tako jim pripada 15 razglednic, ki jih lahko dvignejo na sedežu JAK kadarkoli po 4. aprilu 2019.

Dodatne informacije in navodila:

Vsak avtor lahko pošlje en (1) motiv po svojem izboru, pri čemer lahko gre tudi za detajl večje ilustracije. Pazite na ustrezno vidnost motiva na spodaj navedenem formatu razglednice. Ilustracija naj bo opremljena s podpisom avtorja. Za uvrstitev v izbor še ni potrebno poslati ilustracije v resoluciji za tisk.

Velikost razglednice: 10,5 x14,8 cm.

Specifikacije tiska: barvni digitalni tisk, mat papir

Oddaja materiala:

Enotno PDF datoteko s spodaj navedeno vsebino pošljite na elektronski naslov tjasa.urankar@jakrs.sido vključno 12. 2. 2019. O izboru vas bomo obvestili do 28. 2. 2019.

PDF datoteka naj vključuje:

- ilustracijo/motiv s podpisom, kot naj bo natisnjena na razglednici,

- izjavo o avtorstvu ilustracije,

- avtorjeve podatke (ime, priimek, elektronski naslov, morebitno spletno stran ali link na spletno predstavljeni ilustratorjev portfelj oziroma agencijo, ki ga zastopa). Navedeni podatki bodo natisnjeni na zadnji strani razglednice z namenom lažje vzpostavitve neposrednega stika z avtorji.

- navedbo, ali je bila poslana ilustracija že objavljena v knjižni obliki ali ne, navedbo naslova in založbe ter letnice izida za že objavljeno ilustracijo.

- navedbo naslova, založbe in letnico izdaje že izdane ilustrirane knjige v obdobju 2015-2019, kar je pogoj za sodelovanje.

Z avtorji izbranih ilustracij bo JAK sklenila ustrezno avtorsko pogodbo o brezplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic javnega prikazovanja in dajanja na voljo javnosti.

Med 21. in 24. marcem 2019 se bomo z nacionalno stojnico že tradicionalno udeležili knjižnega sejma v Leipzigu, in sicer v hali 4, stojnica D503.

Program, ki ga tudi tokrat soustvarjamo z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter številnimi slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve naslednjih avtoric in avtorjev ter dogodke z njimi: Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Ana Schnabl, Zoran Smiljanić in Anja Štefan. Predstavili bomo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki bo v kratkem izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Podrobnosti o programu izveste v našem naslednjem novičniku.

Med 1. in 4. aprilom bomo s slovensko nacionalno stojnico prisotni na knjižnem sejmu v Bologni, kjer bomo leta 2021 nastopili kot častna gostja. Vse registrirane sorazstavljalce vabimo, da svoje knjige do 6. 2. nominirate za nagrado Bologna Ragazzi. Več informacij na spletni strani sejma.

Na letošnji stojnici bodo za najem na voljo štiri individualne mize za sestanke založnikov. Poleg tega v sredo 3. aprila med 11.30 in 13.30 v sodelovanju s švicarsko organizacijo Pro Helvetia na sejmu organiziramo B2B srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki. Vsi zainteresirani založniki, ki bi želeli najeti mizo in/ali sodelovati v B2B srečanju, čim prej pišite na jana.bales@jakrs.si.

Tako kot v preteklih letih bo Javna agencija za knjigo tudi letos za predstavnike strokovne javnosti (avtorji, ilustratorji, prevajalci, založniki, uredniki, knjigarnarji, knjižničarji, mentorji Bralne značke itd.) organizirala enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila 2019. Z zbiranjem prijav bomo začeli predvidoma konec februarja.

Čestitamo tudi ilustratorki Ani Zavadlav, ki je bila za leto 2019 uvrščena na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu!

Zbrane bosta nagovorila Dejan Prešiček, minister za kulturo RS, in Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS.

Fotografije so delo fotografinje Jane Jocif.

Na otvoritvi se bo s kratkim recitalom del, ki so nastala tekom celoletnega usposabljanja, predstavila tudi skupina udeležencev iz CIRIUS Kamnik z mentorico Neli Filipić.

Razstava bo na ogled do 15. februarja 2019.

Prisrčno vabljeni!

Spremljajte nas tudi na Facebooku.

V angleščini so izšle še zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Fragma (Dalkey Archive Press, prevod: Rawley Grau), roman Jasmina B. Freliha Na/Pol (Oneworld Publications, prevod: Jason Blake), v kratkem pa pričakujemo še knjigo Boštjana Videmška Dispatches from the frontlines of humanity: A book of reportage (Cambridge Scholars Publishing, 2019), ki pa ni prevod, temveč jo je avtor izvirno napisal v angleščini za angleški trg. 

S kresnikom nagrajena romana Gorana Vojnovića sta izšla v nemščini (Figa pri Folio Verlag v prevodu Klausa Detleva Olofa) in litvanščini (Jugoslavija, moja dežela pri Kytos Knygos v prevodu Laime Masytė). Italijanski prevod romana Jugoslavija, moja dežela (Forum editrice, 2018, prevod: Patrizia Raveggi) je jeseni prejel nagrado Latisana per il Nord-Est, ki jo podeljuje italijansko mesto Latisana.

Dobili smo italijanski prevod nagrajene pesniške zbirke Bine Štampe Žmavc Pesem za liro (Bibliotheka Editioni, prevod: Michele Obit).

V nemščini sta med drugim izšla prevod pesniške zbirke Anje Golob Didaskalije k dihanju (Edition Korrespondenzen, prevod: Uljana Wolf in Urška P. Černe) in avtobiografija Alme M. Karlin Sama: Iz otroštva in mladosti (AvivA Verlag) s spremno besedo Jerneje Jezernik.

V francoščini je pri založbi Hoëbeke Gallimard izšel roman Dušana Šarotarja Panorama v prevodu Frédérica Le Berreja. Pri založbi Léo Scheer je izšla sociološka in filozofska analiza razvoja gastronomije Luke Novaka Phénoménologie de la mayonnaise, ki jo je avtor napisal v francoščini in že prejema odlične recenzije. V pripravi sta tudi slovenska in angleška izdaja.

Roman Ferija Lainščka Nedotakljivi je izšel v španščini (Eda Libros, prevod: Ana Fras) in poljščini (Sedno, prevod: Joanna Pomorska).

Dobili smo prvi prevod kateregakoli slovenskega avtorja ali avtorice v vietnamščino: Velika žival samote Evalda Flisarja je izšla pri Nha Nam Publications.

V kitajščini je izšla zbirka esejev Aleša Štegra Berlin (East China Normal University Press, prevod: Lizhen Liang), v Mehiki pa sta v španskem prevodu izšla roman Odpusti (Arlequin) in izbrane pesmi (Circulo de Poesia Ediciones). Oboje je prevedel Pablo Fajdiga.

Izšlo je tudi nekaj zanimivih prevodov otroške literature: Groznovilca Jane Bauer (S. Fischer Verlag) v nemščini, Manica Musil ima tri nove prevode knjige Slon Stane (v nemščini, ruščini in hindiju), v Rusiji in Kanadi je izšla slikanica Deček in hiša Maje Kastelic, dela Lile Prap pa so izšla pri kitajskih in kanadskih založbah.

V začetku novega leta pričakujemo še nemški prevod Kronosove žetve Mojce Kumerdej (Wallstein Verlag, prevod: Erwin Köstler), prevod Zupanovega Menueta za kitaro v italijanščino (Voland Edicioni, prevod: Patrizia Raveggi) in nekatere druge naslove.

-      Pariški knjižni sejemSalon du Livre, kjer bomo v okviru evropskega paviljona gostovali med 15. in 18. 3. 2019

-      Leipziški knjižni sejemLeipziger Buchmesse – 21.-24. 3. 2019

-      Knjižni sejem otroške literature v BologniBologna Children's Book Fair – 1.-4. 4. 2019

Na naštetih knjižnih sejmih se lahko založniki prijavite kot naši sorazstavljavci, zato vas vabimo, da nam sporočite, ali se nameravate udeležiti katerega izmed zgoraj naštetih sejmov.

V Leipzigu bo Traduki, evropska povezava za literaturo in knjige, v kateri sodelujejo Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Liechtenstein, Makedonija, Nemčija, Romunija, Slovenija, Srbija in Švica, organiziral B2B srečanje za založnike, ki bo potekalo na romunski nacionalni stojnici v dvorani št. štiri. Podrobnosti sledijo v naslednjem novičniku.

V Bologni bo potekalo več aktivnosti:

• mogoč bo najem mize za individualne sestanke, pri čemer cena najema znaša 800€. Dve od štirih miz, ki bodo na voljo, sta že zasedeni, zato pohitite s prijavo na anja.kovac@jakrs.si.
• organiziran bo avtobusni prevoz za enodnevni obisk sejma. O podrobnostih vas bomo obvestili v naslednjem novičniku.
• B2B srečanje, ki ga JAK organizira v sodelovanju s švicarsko organizacijo Pro Helvetia, organizatorko nastopa Švice kot častne gostje sejma. Srečanje bomo pospremili s kosilom za vse sodelujoče.

Med 14. in 17. februarjem prihodnje leto bomo obiskali tudi bruseljski knjižni sejem (Foire Du Livre).

Po letošnjem uspešnem B2B srečanju slovenskih in nemških založnikov v Frankfurtu načrtujemo ponovitev srečanja, ki bo 23. maja v Münchnu. Vsi zainteresirani si rezervirajte datum!

Splošni prevajalski seminarji potekajo vsako poletje že osem let zapored in so namenjeni prevajalcem v različne jezike, tokratni specializirani seminar za prevajalce v nemščino pa se je zgodil prvič, saj so se v času priprav na gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2022 potrebe po kvalitetnih prevajalcih v nemški jezik bistveno povečale. Prevajalski seminarji po dosedanjih izkušnjah prevajalcem prinašajo dragocene informacije in so vir kvalitetnih prevodov.

PREDSTAVITEV BOGATE TRADICIJE OTROŠKE IN MLADINSKE PRODUKCIJE

Slovenija ima bogato tradicijo otroške in mladinske literature. Prva slovenska slikanica je izšla pred dobrimi šestdesetimi leti v zbirki Čebelica. Vse od takrat se razvija in krepi svojo prisotnost v zavesti domačih in tujih bralcev. “Za njeno priljubljenost pa so seveda zaslužni tudi mednarodno priznani ilustratorji in ilustratorke, kot so Alenka Sottler, Lila Prap, Maja Kastelic ali Zvonko Čoh. Na študijskem obisku smo tujim urednikom želeli predstaviti čim več biserov naše izjemno bogate produkcije,”še pojasnjuje Renata Zamida.

V sklopu študijskega obiska so uredniki in urednice obiskali Slovenski knjižni sejem, opravili sestanke z več kot petnajstimi slovenskimi založniki, si ogledali pripovedovalsko produkcijo Bratovščina Sinjega galeba na Vodnikovi domačiji, obiskali Muzej otroštva Celje, atelje Lile Prap, Postojnsko jamo in Predjamski grad. Na vseh srečanjih so prisluhnili tudi pogovorom s slovenskimi ilustratorkami, avtorji in avtoricami; med drugimi Anjo Štefan, Petrom Svetino, Aksinjo Kermauner, Barbaro Simoniti, Majo Kastelic ... Andrej Rozman Roza, ki je bil prav tako med njimi, je dodal, da so taki obiski izredno pomembni, ker avtorjem omogočajo boljši stik z založniki, saj jih ti lahko spoznajo v njihovem domačem okolju.

Gostujoči uredniki so tekom obiska opazili predvsem visoko kvaliteto slovenskih otroških knjig in raznolikost ilustratorskih stilov, navdušil pa jih je tudi Ilustratorski kot na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer so imeli priložnost na enem mestu spoznati delo skoraj dvajsetih različnih ilustratorjev.

Lucia Borrero iz založbe Ravensburger Verlag iz Nemčije je takole strnila svoje vtise: "Bili so čudoviti dnevi v Ljubljani in okolici, zelo jasno ste predstavili možnosti sodelovanja in sama imam že nekaj idej za sodelovanje s parimi založniki iz Slovenije, ki bi prišli v poštev za naš program. Vtisi avtorjev, ilustratorjev, drugih akterjev na področju kulture pri vas so vrhunski. Veselim se nadaljnih pogovorov z ljudmi, ki ste mi jih predstavili ali sem jih imela možnost na sejmu sama odkriti, želim si, da ostanemo v stikih!"

SEZNAM UDELEŽENCEV POTOVANJA:

Lena Frenzel (Mixtvision), Nemčija

Markus Weber (Moritz Verlag), Nemčija

François Martin (Actes Sud Jeunesse), Francija

Lucia Borrero (Ravensburger Buchverlag), Nemčija

Jadwiga Jędryas in Justyna Karpińska, (Wydawnictwo DWIE SIOSTRY), Poljska

Tanya Rosie (Walker), Združeno kraljestvo

Dalit Lev (Am Oved), Izrael

Anastasiia Denysenko (Osnovy Publishing), Ukrajina

Hazel Bilgen (YAPI KREDİ PUBLICATIONS), Turčija

Romana Bartáková (Albatros Media), Češka

Katarína Škorupová (SLOVART Publishing Ltd.), Slovaška

Sigthrudur Gunnarsdottir (Forlagid), Islandija

Poleg založnikov sta se potovanja udeležila tudi ga. Birgit Franz, vodja programa festivala Münchner Bücherschau, in Hendrik Hellige, vodja programa Frankfurt Kids na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

DODATNE INFORMACIJE:

Nika Kovač, 040 150 893

Četrtek, 22. 11., 12.00, Debatna kavarna
Pogovor o aktivnostih projekta “Vključujemo in aktiviramo!” z mentorjema in udeležencem iz mariborskega zapora
Sodelujoči: Ciril Horjak, Orlando Uršič, Boris Karlovšek iz ZPKZ Maribor, moderira: Sabina Zupan

Četrtek, 22. 11., ob 15.00, Forum za obiskovalce
Ko bralec začne pisati - literarno branje del, ki so nastala v okviru usposabljanja ViA
Sodelujoči: udeleženci iz delavnic iz CIRIUS Kamnik, SVZ Dutovlje (z mentorico Neli Filipić), Društvo Altra Ljubljana (z mentorjem Žigo Valetičem), SVZ Hrastovec (z mentorico Kristino Kočan) in ZPKZ Maribor (z mentorjem Orlandom Uršičem)

Veselimo se srečanja z vami!

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom in povečanja števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del v nemščino. Letošnji seminar bo potekal vzporedno s 34. slovenskim knjižnim sejmom, ki ponuja najširši prostor za mreženje med prevajalci, avtorji in založniki. Prevajalke in prevajalci se bodo srečali tudi z gostujočimi tujimi založniki in uredniki, ogledali si bodo postopek nastajanja knjig pri založbi Mladinska knjiga, srečali se bodo z uveljavljenima kulturnima posrednikoma in slovenskima prevajalcema iz nemščine, Amalijo Maček in Štefanom Vevarjem, ter poslušali predavanje direktorice Javne agencije za knjigo Renate ZamidaFrankfurt 2022 in mehanizmi podpore.

V okviru letošnjega seminarja vas vljudno vabimo na dva javna literarna dogodka:

V petek, 23. novembra 2018, bo ob 19.00 v dvorani M1/2 v Cankarjevem domu v Ljubljani, potekal portretni večer s Petrom Svetino, večkrat nagrajenim slovenskim avtorjem za otroke in mladino ter odrasle, ki ga bo povezovala Darka Tancer-Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga ter članica slovenske sekcije IBBY. Dogodek bo za mednarodne založnike, ki gostujejo v Ljubljani v okviru študijskega obiska JAK, simultano tolmačen v angleščino.

V soboto, 24. novembra 2018, pa ob zaključku seminarja ob 15.00 v Drama Kavarni (Erjavčeva cesta 1, Ljubljana)vabimo na pisateljsko-prevajalsko čajanko, na kateri bosta odškrnila vrata svojih delavnic nemški pisatelj, pesnik, prevajalec in mentor tokratnega nemškega prevajalskega seminarja Matthias Göritz ter uveljavljena prevajalka, prevodoslovka in kulturna posrednica Amalija Maček. Dogodek bo potekal v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in založbo Litera.  

Projekt je finančno podrla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. 

Florjan Lipuš – dobitnik avstrijske državne nagrade 2018

Glasbeno-literarni dogodek

Sodelujejo: Florjan Lipuš z branjem odlomkov iz romanov Zmote dijaka Tjaža, Mirne duše in Gramoz (vse založba Litera), Gabriel Lipuš (tenor), Kvartet 4Saxess (Lev Pupis, Oskar Laznik, Jan Gričar in Dejan Prešiček)

Dogodek organizirata JAK in založba Litera v sodelovanju s SKS. Prost vstop.

Nedelja, 25.11. ob 19.00, Klub CD

Zaključni dogodek sejma

10 let mreže Traduki, katere ustanovna članica je tudi Slovenija, praznujemo z literarnim dogodkom – pogovorom med avtorjema in prijateljema, Slobodanom Šnajderjem in Dušanom Jovanovićem.

Po predstavitvi romana Doba brona (Slobodan Šnajder, prevod Sonja Polanc, založba V.B.Z., 2018) vas vabimo na druženje, kjer bomo skupaj nazdravili obletnicama Tradukija in Javne agencije za knjigo ter se poslovili od Slovenskega knjižnega sejma 2018.

Dogodek organizirata Traduki in JAK v sodelovanju z založbo V.B.Z. in SKS. Prost vstop.

Veselimo se druženja z vami!

Poleg tega JAK na sejmu organizira tudi mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij. Srečanje bo v petek, 9. novembra, ob 13. uri v sejemski restavraciji, zato je za vse zainteresirane tega dne organiziran avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana-Dunaj-Ljubljana. Več informacij in prijave na anja.kovac@jakrs.si.

Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti sooblikujejo še založbe Folio, AvivA, Baeschlin, Jung und Jung, Sisyphus in Bahoe Books, Artikel –VII-Kulturverein für Steiermark, Wieser Verlag, Drava Verlag ter Slovenska turistična organizacija (predstavništvo na Dunaju).

Več o programu:

Ponedeljek, 5. november

Ob 19.00/ Cafe Korb/ Brandstätte 9, 1010 Dunaj

Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija)

Branje s slovenskimi "manjšinskimi avtorji"

Pojavljanje avtorjev, ki ustvarjajo v zamejstvu v Avstriji, Italiji in na Madžarskem po eni strani karakterizira prizadevanje za kvaliteten razvoj slovenskega besedišča, po drugi strani pa pripoveduje o specifičnih jezikovnih situacijah v katerih slovenski pisatelji nastopajo. Odlomke iz svojih del bosta brala: Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija).

Torek, 6. november

Ob 19.00/ Van Swieten-Saal/ Avstrijska nacionalna knjižnica/ Josefplatz 1/ 1010 Dunaj

Ivan Cankar na Dunaju – Film Amira Muratovića in pogovor z Amirom Muratovićem ter prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Ob Cankarjevem letu 2018.

Sreda, 7. november

Ob 19.00/ Avstrijsko društvo za literaturo/ Palais Wilczek/ Herrengasse 5/ 1010 Dunaj

Alma Karlin: Sama - iz otroštva in mladosti (Ein Mensch wird)

Predstavitev knjige, ki je letos izšla pri založbi AvivA Verlag, bodo spremljale fotografije iz življenja slavne svetovne popotnice Alme M. Karlin. Pogovor z biografinjo Jernejo Jezernik in prevajalko Amalijo Maček bo vodila Ursula Ebel (ÖGL).

Ob 19.30/ knjigarna Löwenherz/ Berggasse 8, 1090 Dunaj

Brane Mozetič: Umarmungen des Wahnsinns – Objemi norosti

Avtor Brane Mozetič in prevajalec Andrej Leben bosta brala z romana Objemi norosti, ki je nedavno izšel v nemškem prevodu pri založbi Sisyphus Verlag.

Voditelj: Aleksander Studen-Kirchner.

Četrtek, 8. november

Ob 12.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Brane Mozetič: Objemi norosti

Branje in pogovor z avtorjem romana

Voditelj: Dieter Sperl

Nemški bralec: Aleksander Studen-Kirchner

Ob 14.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Goran Vojnović: Unter dem Feigenbaum – Figa

Branje in pogovor z avtorjem romana Goran Vojnović

Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb s preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Goran Vojnović, enfant terrible in eden izmed najbolj talentiranih avtorjev svoje generacije, predstavlja svoj drugi v nemščino preveden roman.

Voditelj: Wolfgang Popp (ORF/Ö1)

Ob 16.15/ Sejem/ Otroški oder/ Dvorana D

Manica Musil: Theo der Elefant

Predstavitev knjige za otroke z avtorico in delavnico »Ustvarimo slona iz klobučevine« za otroke po 4. letu starosti

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theovo pozornost, saj so ji zgodbice izredno všeč, a Theo male živali preprosto ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je najboljši prijatelj vse, kar potrebujemo.

Na delavnici, namenjen otrokom po 4. letu starosti, bodo otroci skupaj z avtorico ustvarili velikega pisanega slona iz klobučevine.

Voditeljica: Daniela Syczek

Ob 19.00/ Knjigarna Leoporello/ Singerstraße 7/ 1010 Dunaj

Goran Vojnović: Figa

Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem romana Goranom Vojnovićem, voditeljica Katja Gasser (ORF).

Nemški bralec: Michael Köppel.

Petek, 9. november

Ob 13.00/ Sejem/ restavracija/ Dvorana D

Mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij.

Ob 14.00/ Sejem/ stojnica založbe Drava/ Dvorana D, B03

Eva Petrič: WEBbing in Deine Kopf ist voller Schmetterlinge

Predstavitev dveh umetniških monografij vizalne umetnice, performerke in pisateljice Eve Petrič

Sodelujoči: umetnostna zgodovinarka dr. Olga Butinar Čeh in podpredsednik PEN Avstrija dr. Harald Kolleger

Ob 17.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Meta Osredkar: Zločin v Stari Fužini

Pogovor z avtorico in branje

Sobota, 10. november

Ob 10.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj / Dvorana D

Cankar v stripu: Hlapec Jernej in pasja pravica (Jernej der Knecht und sein Recht)

Predstavitev grafičnega romana s prevajalcema Erwinom Köstlerjem in Karin Almasy

V letu 2018 se spominjamo 100. stoletnice smrti Ivana Cankarja (1876-1918), najpomembnejšega književnika slovenske literarne moderne. Pri založniku Pavelhaus (Artikel-VII-Kulturno društvo na Štajerskem) je ob tej priložnosti po motivih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica izšel prevod modernega in hudomušnega stripa izpod peresi Žige X Gombača in Igorja Šinkovca Hlapec Jernej in pasja pravica - Jernej der Knecht und sein Recht.

Voditelj: Sebastian Walcher

Ob 11.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj/ Dvorana D

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem, Zoranom Smiljanićem in prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Poleti leta 1865 se je v Avstriji 6000 prostovoljcev šlo borit za cesarja Ferdinanda Maksimilijana, brata Franca Jožefa v Mehiko. Med njimi je bilo veliko Slovencev, ki so jih privabile obeti bogastva in sreče, kar bi jih naj čakalo v obljubljeni deželi. Le-teh se je oprijelo ime meksikajnarji. Strip Marijana Pušavca (scenarij) in Zorana Smiljanića (ilustracije), zasnovan na zgodovinskih dogodkih, pripoveduje o spodletelem poskusu megalomanskega evropskega ekspanzionizma.

Voditelj: Gottfried Gusenbauer (Karikaturmuseum Krems)

Ob 20.00/ Statt-Beisl im WUK/ Währinger Straße 59/ 1090 Dunaj

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem in Zoranom Smiljanićem

Koncert: Bela&Dušan (Kontrabant) unplugged (harmonika in kitara)

Nedelja, 11. november

Ob 16.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Branje s Florjanom Lipušem, prejemnikom Velike avstrijske državne nagrade 2018

Prireditev organizira sejem Buch Wien

***

O avtoricah in avtorjih ter njihovih prevodih v nemški jezik:

Marko Kravos (roj. 1943 v Trstu) je pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec. Deloval je kot urednik pri založbi Mladika v Trstu in kot profesor slavistike na Univerzi v Trstu. V letih 1996 do 2000 je predsedoval slovenskemu centru PEN ter deloval pri Društvu slovenskih pisateljev. Je avtor 26 pesniških zbirk ter knjig za otroke in odrasle. Prevaja iz italijanščine, srbohrvaščine in španščine. Njegova dela so bila prevedena v 28 jezikov.

***

Florjan Lipuš (roj. 1937 v Lobnigu pri Železni Kapli), slovenski zamejski avtor in prejemnik Velike avstrijske državne nagrade za leto 2018, sodi med najpomembnejše sodobne slovenske pisatelje. Njegova literatura je tesno povezana s tragično zgodovino koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Njegova mati je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, medtem ko je bil oče vojak v nemški vojski. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi Prešernovo nagrado.

***

Jani Oswald (roj. 1957 v Celovcu) je slovenski zamejski pesnik, ki se ukvarja s poetiko slovenske in evropske moderne, z razsežnostmi jezika in njegovimi socialnimi konotacijami. V skladu z načelom jezikovnega razstavljanja in ponovne montaže, Oswald nenehno razvija svojo poetiko in odpira razpravo o nacionalizmu, krizi identitete, ksenofobiji in občutku brezdomstva. Naslov njegove jubilejne izdaje iz leta 2016 odraža njegovo poetično načelo: "Non minus ultra" – nič manj kot do skrajnosti.

***

Brane Mozetič (roj. 1958 v Ljubljani) je lirik, pripovedovalec, esejist in prevajalec. Doslej je objavil deset pesniških zbirk, knjigo kratkih zgodb in tri romane. Uredil je dve antologiji homoerotične literature, izbore sodobne slovenske poezije v angleščini, francoščini in španščini ter prevedel številne francoske avtorje. Njegovo delo so v prevodih objavili v revijah ali v izborih v dvajsetih državah. Dolga leta je bil pomemben akter gejevskega gibanja, zdaj pa je v prvi vrsti urednik dveh knjižnih zbirk (Aleph in Lambda) in promotor slovenske literature v tujini (pri Centru za slovensko književnost).

Die Umarmungen des Wahnsinns - Objemi norosti (Založba Sisyphus, 2018, prevajalec: Andrej Leben)

Prvoosebni pripovedovalec je prevajalec, ki išče mlajše ljubimce, s čimer naj bi premostil svoje probleme s staranjem. Izkaže se, da vselej naleti na duševno neuravnotežene ali motene fante, katerih podobe se medsebojno prepletajo, hkrati pa odražajo tudi pripovedovalčevo norost, ali širše norost sodobnega sveta.

***

Goran Vojnović  (roj. 1980 v Ljubljani)  je pisatelj in režiser. Za svoj prvenec Čefurji raus!, ki je preveden v osem jezikov, je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta. Tudi za svoja naslednja romana, Jugoslavija, moja dežela in Figa, je prejel nagrado kresnik. Romana Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela so uprizorili v gledališču. Je uspešen režiser številnih filmov. Njegove knjige so bile prevedene v mnoge jezike.

Unter dem Feigenbaum – Figa  (založba Folio, 2018, prevajalec: Klaus Detlef Olof)

Ganljiva družinska saga o izgubi domovine in novih začetkih. Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in si ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb iz preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Razpad države in meja sta vplivala tudi na razkroj družinskih vezi. Zdi se, da je le figovo drevo z dedkovega vrta neokrnjeno prestalo viharne čase.  

***

Manica Musil se je rodila na Ptuju. Po študiju arhitekture se je uveljavila kot grafična oblikovalka in zasnovala enajst slovenskih poštnih znamk. Odkar ima otroke, piše in ilustrira zgodbe in pesmi, katere pogosto izvaja v lutkovnih gledališčih ali v okviru instalacij v javnih prostorih. Theo der Elefant -Slon Stane je njena prva publikacija v nemškem jeziku.

Theo der Elefant – Slon Stane (založba Baeschlin, 2018, prevajalka: Urška P. Černe)

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theotovo pozornost, saj so ji pravljice izredno všeč. Theo pa male živali pred tem ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je namreč vse kar potrebujemo najboljši prijatelj.

***

Meta Osredkar (rojena 1981) je absolventka angleškega jezika in književnosti ter diplomirana arheologinja. Ukvarja se s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Doslej je pri Miš založbi izšlo že skoraj štirideset leposlovnih del v njenem prevodu. Je tudi avtorica dveh lastnih del, detektivk Umor v Šmihelski vasi in Zločin v Stari Fužini, ki sta v nemškem prevodu izšli pri založbi Wieser.

Mörderische Idylle – Zločin v Stari Fužini (založba Wieser, 2018, prevajalka: Metka Wakounig)

Roman Zločin v Stari Fužini kronološko in v duhu sledi Umoru v Šmihelski vasi, vendar pa ubere nekoliko drugačen koncept: trojica, ki smo jih spoznali že v prvem romanu, inšpektor Bojan Kos, policist Simon Kovačič in psiholog Edi Čeh tukaj ne nastopajo v funkciji policistov, saj bodo umor preiskovali kolegi iz Kranja, oni pa bodo zraven bolj ko ne za lastno veselje. To omogoča - še bolj kot v prvi knjigi - oddaljitev potrebe po približno realističnem opisu policijske preiskave iz prve roke in osredotočanje na tisto, kar je literarno zanimivo. Roman se še vedno sicer giblje med grotesko, parodijo in zajedljivostjo, v ospredje pa zopet postavi humor. Tudi ta knjiga se ne bere kot kriminalka, pač pa kot družbena satira, ki si za izhodišče vzame kriminalni žanr. Pri tem avtorica vešče uporablja elemente družbene realnosti.

***

Eva Petrič (rojena 1983 v Kranju) je diplomirala iz psihologije in vizualne umetnosti na Univerzi Webster (2005) ter magistrirala iz novih medijev na Transart Institutu New York/Berlin v sodelovanju z Donavsko univerzo Krems (2010). Živi in dela v New Yorku, na Dunaju in v Ljubljani. Mediji njenega ustvarjanja so poleg pisanja fotografija, video, performans in instalacije, ki jih v večini svojih projektov povezuje med seboj. Njena dela so bila doslej predstavljena na več kot 50 samostojnih in 70 skupinskih razstavah.

Dein Kopf ist voller Schmetterlinge – Tvoja glava je polna metuljev (Löcker Erhard Verlag, 2018, prevod: Ulrike Zimmermann) in WEBbing – monografija v angleškem jeziku (založba Drava, 2018)

Obe avtoričini knjigi se naslanjata na serijo njenih umetniških instalacij iz čipk in uporabljata koncept t. i. webbinga, ki ga bosta na dogodku predstavila dr. Olga Butinar Čeh in dr. Harald Kolleger.

***

Marijan Pušavec (roj. 1962) je delal kot gledališki lektor v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju in se nato zaposlil na domoznanskem oddelku celjske študijske knjižnice. Je literarni urednik revije Mentor. Sredi osemdesetih je začel objavljati knjižne recenzije in gledališke kritike – v tem času se je intenzivno ukvarjal z amatersko gledališko skupino Gledališče čez cesto iz Kranja – in začel pisati kratke zgodbe. Je soscenarist pri stripih Zorana Smiljanića Hardfuckers 2, 3 (1987-1990) in Meksikajnarji (2004 - ). Po njegovi pripovedi Morje ljubezni iz zbirke Zbiralci nasmehov je režiser Filip Robar Dorin posnel del svojega filmskega triptiha Striptih.

Zoran Smiljanić, roj. 1961, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, grafični oblikovalec, scenarist in publicist, kot tudi avtor treh knjig na temo filma. Prve publikacije je izdal leta 1980; med letoma 1987 in 2016 je za Mladino sam objavil okoli 1000 stripovskih strani. Snov za svoje politično angažirane in provokativne stripe črpa iz slovenske sedanjosti in nedavne preteklosti. Zaradi težav z vlado po razpadu Jugoslavije je nekaj časa objavljal pod psevdonimom Vittorio de la Croce.

Die Mexikaner - Meksikajnarji(Bahoe Books, 2018, prevajalec: Erwin Köstler)

Osnovni motiv grafičnega romana je posvečen delu slovenske zgodovine, ko je sredi šestdesetih let 19. stoletja okoli 100 prostovoljcev z ozemlja današnje Slovenije šlo v vojaško službo branit habsburško cesarstvo v Mehiki. Zanimivo je, da sta avtorja Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec skonstruirala vzporeden potek skorajda enakovrednih dveh življenjskih zgodb: glavnega junaka Antona Brusa, klenega slovenskega fanta kmečkega rodu, ki mu je oče omogočil študij medicine na Dunaju, ter drugega ključnega lika, nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega. Kdo od njiju igra glavno vlogo, niti ni pomembno. Grafična novela v petih zbirkah v širokem epskem loku razkriva tragično usodo udeležencev te absurdne ekspedicije. Letos je v nemščini izšla prva zbirka, sledijo še štiri.

***

Alma Maximiliana Karlin

(1889-1950) se je rodila nemško-govorečim staršem v Celju. Leta 1908 je odšla v London, kjer se je posvečala študiju jezikov in svoje preživetje zagotovila s prevodi in ponujanjem učnih ur. Hkrati je opravila izpite iz predmetov z norveščine, švedščine, danske, angleščine, francoščine, španščine, italijanščine in ruščine, ter se učila sanskrta, kitajščine in japonščine. Po izbruhu prve svetovne vojne 1914 je zapustila London in do leta 1918 živela na Norveškem in Švedskem, ter se nato za kratek čas vrnila v Celje. 1919 se je odpravila na svetovno potovanje, ki jo je v osmih letih vodilo po petih celinah. Z romanoma Samotno potovanje in Mistika Južnega morja, ki ju je napisala po vrnitvi v Celje, je postala ena izmed najbolj priljubljenih in občudovanih avtoric potopisov in eksotičnih literarnih del.

Ein Mensch wird – Sama: iz otroštva in mladosti(založba Aviva, 2018, spremna beseda: Jerneja Jezernik)

Roman Sama: iz otroštva in mladosti je bil prvič preveden v slovenščino leta 2010, leta 2018 pa je avtoričina avtobiografija s spremno besede biografinje Jerneje Jezernik ponovno izšla v nemškem originalu pri založbi AvivA. Avtobiografija Alme M. Karlin razkriva zgodbo nenavadne svetovne popotnice, hkrati pa na hudomušen in kritičen način popiše čas od začetka 20. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne.

Program si lahko v celoti ogledate tudi na spletu:

http://www.skica.at/Skica_slovensko#Artikel/Literatura_slo_Teden_slovenske_knji%C5%BEevnosti_na_Buch_Wien_2018_in_v_mestu

Za več informacij in slikovno gradivo pišite na: anja.kovac@jakrs.si.

Maja Jug Hartman iz založbe Hart se je med 9. in 14. septembrom udeležila fellowshipa, ki ga za tuje založnike v Barceloni organizira Institut Ramon Llull , Anže Miš iz založbe Miš se bo v začetku novembra udeležil založniškega foruma SIBF v okviru knjižnega sejma v emiratu Sharjah, kjer organizatorji letno (i)zberejo več kot 100 tujih založnikov, urednikov in agentov in omogočijo dva dni intenzivnega mreženja, Petra Kavčič iz založbe Beletrina pa je letos udeleženka 10-dnevnega  fellowshipa v Frankfurtu, ki ga organizira Frankfurtski knjižni sejem.

Avtorjema čestitamo in vas vabimo k branju članka o nagradah in nagrajencihter portreta Maje Haderlap, ki je na voljo TUKAJ.

Zanimivi projekti in dogodki, ki jih v ta namen pripravljamo širom po Sloveniji, so objavljeni na spletni strani(https://dogodkovnik.acs.si/nmsb2018/) Spletni dogodkovnik je zasnovan tako, da uporabnikom omogoča iskanje po različnih kriterijih (času, kraju, ciljni skupini …).

Pomembno vizualno podporo projektu dajejo dela vrhunskih slovenskih ilustratork in ilustratorjev  (prejemnikov nagrad, priznanj in plaket Hinka Smrekarja, podeljenih v okviru Slovenskega bienala ilustracije). Ilustracije so prispevali avtorji, ambasadorji NMSB 2018: Suzana Bricelj, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Marjan Manček, Matija Medved, Andreja Peklar, Peter Škerl in Ana Zavadlav.

Mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, je na današnji novinarski konferenci predstavila korake, ki so vodili do organizacije te pomembne kampanje. »V majhni Sloveniji se veliko ustanov in posameznikov ukvarja z branjem. Tokrat se po večletnih prizadevanjih prvič v tako velikem številu povezujemo v mrežo. Posebej veseli smo, da so med podporniki tudi ustanove, ki se sicer ukvarjajo s popolnoma drugačnimi vsebinami, med njimi na primer Nacionalni inštitut za javno zdravje in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Preverjeni rek »V slogi je moč« nas utrjuje v prepričanju, da bo letošnji projekt NMSB  prerastel v medresorski program,« je med drugim poudarila.

Petra Potočnik, Društvo Bralna Značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka projekta NMSB, je izrazila zadovoljstvo, ker jim je s pomočjo Andragoškega centra Slovenije v tako kratkem času uspelo vzpostaviti odlično spletno stran s spletnim dogodkovnikom, s katerim vabijo vse ustanove, ki skrbijo za bralno kulturo in bralno pismenost, da se pridružijo NMSB 2018 z napovedjo svoje dejavnosti, programa ali projekta, ki ga bodo izvedli v času akcije. »Za vse nas je pomembno, da so informacije s področja bralne kulture zbrane na enem mestu. NMSB odlikuje tudi posebna celostna podoba, na podlagi katere se bo 8. septembra začela javna medijska in plakatno komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj, ki jo vodi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ter podpira Javna agencija za knjigo RS in bo trajala vse do konca leta,« je še povedala.

Mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije, je predstavil pomen vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo, ki so jo letos začeli graditi na Andragoškem centru Slovenije (ACS), in ob tem poudaril, da je NMSB odlična priložnost za prepoznavanje ključnih akterjev na tem področju. »ACS že vrsto let izvaja razvojno in raziskovalno delo v podporo razvoja bralne pismenosti in bralne kulture ter pismenosti v najširšem smislu, zato smo se mesecu skupnega branja pridružili z velikim strokovnim interesom. Rezultati raziskav so pokazali, da Slovenija razvojno zaostaja za drugimi državami OECD in EU na področju spretnosti odraslih. Več kot 400.000 odraslih je doseglo komaj spodnji prag spretnosti po rezultatih zadnje mednarodne raziskave PIAAC. V vseslovenski akciji NMSB 2018 slutimo priložnost, da se na neformalen način v skupni akciji, s ciljem razvijanja bralne pismenosti in bralne kulture, povežemo akterji, ki sicer delujemo v okviru različnih resorjev in nimamo vzpostavljenih rednih oblik sodelovanja,« je med drugim izpostavil.

Tjaša Urankarz Javne agencije za knjigo RS (JAK) je pozdravila začetek nacionalne akcije Beremo skupaj in NMBS. »Posebej smo veseli, da je prišlo do povezave različnih akterjev, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo in da se tej akciji pridružujejo tudi nekateri novi, ki skupaj z nami vstopajo v svet branja. Družinsko branje je temelj za razvoj prihodnjega bralca ter zadovoljnega posameznika, je temelj za uspešen razvoj naše družbe. Javna agencija za knjigo RS je letos objavila javni razpis, s katerim smo želeli spodbuditi nastajanje komunikacijskih projektov, ki bodo dvigovali zavest o pomenu branja, kupovanja knjig in ustvarjanja domače knjižnice. Akcija Beremo skupaj je sledila našim ciljem in si preko omenjenega javnega razpisa pridobila nekaj nujnih sredstev za pogon tako obsežne nacionalne akcije,« je med drugim poudarila.

Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je poudarila, da se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaveda pomena vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo in se v mrežo aktivno vključuje. »Temelje za takšno sodelovanje smo postavili tudi z  medresorsko delovno skupino, ki je pripravila predlog Nacionalne strategije za bralno pismenost. Naloga Vlade RS je, da podpira medresorsko povezovanje in vključevanje vseh odgovornih resorjev ter spremlja napredek na tem pomembnem področju. Bralna pismenost je eden ključnih elementov vključevanja državljanov v učinkovito in ustvarjalno, poklicno in družbeno delovanje,« je ministrica med drugim izpostavila.

Minister Anton Peršak je pozdravil odlično skupno delovanje vseh ustanov in organizacij civilne družbe, ki se ukvarjajo z razvojem bralne pismenosti v Sloveniji, ki je pripeljalo do prve nacionalne kampanje NMBS 2018. Ob tem je povedal: »Ministrstvo podpira vsa prizadevanja za razvoj bralne kulture in izpostavlja zlasti odlično mrežo 58 splošnih knjižnic širom po državi. Te niso več samo zakladnice znanj, temveč so marsikje prerasle v osrednje centre kulturnega in izobraževalnega dogajanja. Ob začetku šolskega leta zato k vpisu v splošne knjižnice toplo vabim vse, še posebej pa otroke in mlade, za katere je vpis brezplačen. Branje seveda ni pomembno samo z vidika razvoja sposobnosti razumevanja različnih sporočil in pridobivanje informacij, temveč je samo po sebi ustvarjalno dejanje, ki vpliva na razvoj domišljije in spodbuja razvoj ustvarjalnosti bralca. Branje kakovostnega leposlovja širi izkustveni potencial bralca in ga na ta način usposablja tudi za preizkušnje v vsakdanjem življenju. Tudi zato je tako pomembno.« 

Pobudniki in organizatorji

Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnice, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

Častna pokrovitelja akcije stapredsednik republike Borut Pahor in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, aktivno pa se ji kot partnerja pridružujeta tudi obe resorni ministrstvi: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Andragoški center Slovenije.Sofinancer komunikacijske akcije je Javna agencija za knjigo RS.

UNESCO je tudi letos ob mednarodnem dnevu pismenosti pripravil poslanico. Objavljena je na spletni strani NMSB.

Kot medijski podporniki so se odzvali tudi različni mediji, kjer bodo objavljeni prispevki o Nacionalnem mesecu skupnega branja 2018 (PIL, Pogled, portal Dobre zgodbe, Cicido, Ciciban, Bukla, Delo, Kekec, Radio Triglav Jesenice) in sponzor podjetje HOFER, ki bo v septembru v svojih poslovalnicah akcijo podprlo s prodajo kakovostnih knjig.

Več informacij je dostopnih na spletni strani: https://dogodkovnik.acs.si/nmsb2018/.

John O’Brien (Dalkey Archive Press, ZDA / Irska)

Geoffrey E. Taylor (International Festival of Authors, Kanada)

Daniela Kocmut (Kulturvermittlung Steiermark, Avstrija)

Prijave so možne do petka, 31. avgusta, na nana.vogrin(at)vilenica.si

Mednarodni prevajalski seminar bo 12 izbranim uveljavljenim prevajalkam in prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Letošnji udeleženci so Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Jelena Dedeić (Srbija), Māra Gredzena (Latvija), Marlena Gruda (Poljska), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva), Mariana Klymets (Ukrajina), Aleksandra Krasovets (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Emese Rajsli (Madžarska), Žarko Milenić (BiH/Hrvaška) in Agnieszka Żuchowska-Arent (Poljska).

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici, ki bo potekala v prostorih MKC Maribor, se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Nade Grošelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Doberdob Prežihovega Voranca, Igranje in Prva damaStanke Hrastelj ter Papir, kamen, škarjeToma Podstenška in iz mladinskega dela Groznovilca in divja zimaJane Bauer. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, zgodovine, filma, založništva in promocije slovenske literature. Letos bosta kot predavatelja sodelovala Vinko Avsenak, prevajalec in strokovnjak za prvo svetovno vojno, s predavanjem »Prežihov Voranc na soški fronti« in Andrej Ilc, vodja uredništva za leposlovje pri Mladinski knjigi, s predavanjem »Slikanica ima besedo«. Ob večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program. Strokovni del programa je namenjen udeležencem seminarja, večerni dogodki z gostovanji avtorjev pa so namenjeni vsej zainteresirani javnosti.

Vljudno vas vabimo na tri literarne dogodke, ki bodo potekali pod okriljem 8. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti.

V sredo, 15. avgusta 2018, bo ob 18.30 uri v Čitalnici v parku, Mestni park Maribor (ob baru Zelena nit, na bazenih) potekal otroški program s kvizom in predstavitvijo dela uveljavljene mladinske pisateljice Jane Bauer, ki se je s svojo prebrisano groznovilco prikupila tako otrokom kot odraslim. Dogodek je namenjen predvsem otrokom med 6. in 10. letom starosti in bo potekal v sodelovanju z Zavodom MARS Maribor.

V četrtek, 16. avgusta 2018, ob 18. uri vabimo na ladjico Dravska vila na Lent, na kateri bo ob panoramski vožnji po Dravi potekal literarni večer z uveljavljenim romanopiscem in avtorjem kratkih zgodb Tomom Podstenškom. Pogovor z avtorjem bo vodila Zora A. Jurič. Flosarske, lentovske in druge dravske zgodbe pa bo ob vožnji pripovedovala dr. Jerneja Ferlež.

V petek, 17. avgusta 2018, pa ob 19. uri v Salonu uporabnih umetnosti (Glavni trg 1, Maribor) gostimo večkrat nagrajeno pesnico in pisateljico Stanko Hrastelj. Avtorica spada med najmočnejše pesniške in od romanesknega prvenca naprej tudi najizrazitejše pisateljske glasove pri nas. Njena besedila so prevedena v več tujih jezikov. Pogovor z avtorico bo vodil Nino Flisar.

Med 22. in 25. novembrom 2018 pa bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije že tretjič zapovrstjo izvedlo specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino. Seminaristi se bodo tri dni poglobljeno ukvarjali z romanom Mazohistka Katje Perat (Beletrina, 2018) in mladinskimi deli Petra Svetine Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Miš, 2016) in Molitvice s stopnic (Mladinska knjiga, 2016). Mentorja delavnic bosta nemški avtor in prevajalec Matthias Göritz ter prevajalka in tolmačka Rosemarie Linde.

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom. Roman Mojce Kumerdej, Kronosova žetev, ki je bil predmet obravnave na seminarju leta 2016, medtem v nemški jezik za založbo Wallstein že prevaja Erwin Köstler, eden izmed udeležencev seminarja.

Letošnji nemški seminar bo potekal v tednu 34. slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani in bo udeležencem ponudil možnost neposrednega stika s slovenskimi založniki in avtorji, udeležili se bodo lahko strokovnega programa sejma in se družili z mednarodnimi založniki otroške in mladinske književnosti v okviru študijskega potovanja, ki ga JAK letos organizira za tuje urednike in založnike otroške in mladinske literature.

Dodatne informacije o programu:

Tanja Petrič, vodja seminarja, tanja.petric1@guest.arnes.si

Razpisno gradivo in dodatne informacije najdete tudi na spletni strani Društva slovenskih književnih prevajalcev.  

Največ zanimanja sta poželi uspešnica med slovenskimi bralci Pogodba Mojce Širok, napeta kriminalka o povezavah med italijansko politiko in mafijo, ter za kresnika nominirani roman Anje Mugerli z naslovom Spovin, kar kaže, da producente zanimajo geografsko specifične a univerzalne zgodbe, prednost pa dajejo ženskim glasovom. Za Spovin v obliki nadaljevanke se je posebej zanimala producentska ekipa HBO, Italijane pa je zaintrigirala Pogodba. Zdaj je čas za scenaristične zametke … JAK je svoje delo opravila, na vrsti ste filmarji.

Vaša agencija zdaj deluje dobro leto. Kako bi ocenili to začetno obdobje?

Kot veste, gre pri nas za sodelovanje treh založb, obdobje ustanavljanja pa je bilo tudi zame obdobje, ko sem spoznala drugo stran delovanja mednarodnega trga - torej prodajo pravic. Zagotovo je imela skupna ustanovitev veliko prednosti, saj vsi vemo, da mora preteči več let, preden začne aktivna prodaja pravic kazati prave rezultate. Potreben je torej zagonski kapital. Predujmi so relativno nizki, odstotek, ki ga zasluži agent, pa navadno pokrije zgolj vložek v vzorčni prevod in pripravo materialov. Kje so šele stroški potovanj na sejme, plače ipd. Počakati je potrebno na izid knjige v prevodu, pa tudi potem je le ob uspehu knjige na ciljnem trgu mogoče pričakovati prihodek od tantiem. V polovici primerov ostane zaslužek le na ravni predujma. Skratka, trajalo bo še nekaj časa, po moji oceni pet let, preden bo naša agencija lahko živela le od teh prihodkov.

Kaj pa do tedaj?

Saj tukaj je kavelj - kako naj agent preživi sušne čase? In preživeti mora, uspehov na hitro enostavno ni, razen če imaš res veliko srečo s kakšno uspešnico. Mi je nismo imeli ... Zaposlenega je treba ohranjati na dolgi rok, vsi pa vemo, da je krog prodajalcev in kupcev omejen. V nekaj letih spoznaš vse, ustvari se dovolj velika mreža in šele takrat stvari tečejo bolj gladko. Pomembno je, da sodelavci ostanejo motivirani, pri čemer je podpora avtorjev in seveda lastnikov ključna. V prvem letu, torej v 2017, smo prodali 30 prevodnih pravic, s čimer smo bili vsi zadovoljni - a tudi začetni stroški, ki so vključevali  vzpostavitev spletne strani, logotipa, ekipiranje, so bili visoki. Pisarne najemamo kar v eni izmed lastniških založb, in za manjšo najemnino koristimo tudi njihove naprave in storitve kot so tiskalniki, telefon, internet.  Konkretnega prihodka vam žal ne morem zaupati, a bilo je dovolj, da nismo potonili v opaznejši minus.

In kdo so vaši lastniki?

Pravzaprav precej heterogena druščina: Gummerus je tretja največja finska založba splošnega tipa, Teos je mala literarna založba z okoli 40 knjigami letno, Schildts & Söderströms pa izdaja knjige v švedščini, ki je na Finskem prav tako uradni jezik zaradi velike švedske manjšine. Vsi trije partnerji imajo enakovreden delež, mesečno tudi prispevajo enak znesek, ki ga v seštevku porabimo za sprotne stroške in dve plači. Vsi trije dobijo tudi enake deleže od prihodkov od prodaje pravic svojih knjižnih naslovov. Kot lastniki so dolgoročno predani vzdrževanju agencije in se zavedajo, da bo preteklo še nekaj let vlaganj, preden se bo začel vložek obrestovati. Za vse nas je ta projekt tek na dolge proge, a popolnoma verjamemo vanj!

Kako si znotraj agencije porazdelite delo, delate vsi za vse naslove vseh treh lastnikov?

Jaz in moji sodelavki, od katerih je ena zaposlena, druga pa dela pogodbeno, pokrivamo vse, hkrati pa ima vsaka od nas fokus na eno od matičnih hiš, od katere dobiva tudi neposredne informacije o novih in načrtovanih izidih ipd. Na nek način so si namreč tudi naše lastnice kot založbe na domačem trgu med seboj konkurenca, zato si vseh informacij kot so na primer kateri izvirni avtorji bodo izdali kaj novega, ne delimo v popolnosti. Na drugi strani pa različni lastniki nudijo agenciji dober nabor kar se tiče pestrosti, žanrske raznolikosti, poleg tega so agenti lahko precej vključeni tudi v uredniško delo pri pripravi izidov novih finskih knjig. To je posebej pomembno v segmentu neleposlovja, saj na Finskem založniki ne razmišljajo dovolj o privlačnosti in referenčnosti takih knjig za tuje trge. Pa bi morali, saj se običajno obrestuje. Povpraševanje po neleposlovju presega povpraševanje po literarnih delih, to vam lahko po enem letu dela zagotovim! In tudi predujmi so višji. Sicer pa se trudimo vse tri založbe zastopati enakovredno, kar pomeni, da je vsaka prisotna s približno 15 do 20 naslovi. Včasih sicer pademo iz ravnovesja, a srednjeročno ponudbo ponovno uravnamo.

Ali je na Finskem za vaše delo predvidena kakšna institucionalna podpora?

Imamo center FILI (Finnish Literature Exchange), pri katerem lahko zaprosimo za kritje stroškov za šest do osem vzorčnih prevodov letno. Kar dobimo, je žal premalo, da bi pokrili 20 strani kakovostnega vzorčnega prevoda, zato investiramo tudi lastna sredstva. FILI podpira še "prodajna" potovanja na tuje trge - v juniju grem na primer z njihovo podporo v Oslo (skandinavski trg je namreč zelo nepovezan, verjetno prevodov v Norveščino ne plasiramo nič lažje kot kdorkoli drug!). Imajo tudi zelo uporabno bazo prevodov, dragocena je tudi njihova podpora tujim založnikom, saj sofinancirajo prevode.

Ali avtorje zastopate tudi izven programskih okvirjev vaših lastnikov?

Osnovna ideja je vključevala tudi to, seveda. A trenutno si tega ne moremo privoščiti, enostavno nas ni dovolj. Razmišljamo, da bi medse sprejeli še kakšno založbo, ki bi plačevala letni pavšal za opravljene storitve – za prezentacije v tujini, pripravo materialov, sprotno skrb za avtorje ipd. Na Finskem je veliko majhnih in srednje velikih založb, ki bi jih tako sodelovanje zanimalo. Same nimajo časa, da bi se na ta način ukvarjale z avtorji, pa tudi potrebnih kontaktov in znanj jim primanjkuje. Njihovi avtorji pa so nestrpni in pričakujejo celoten spekter uslug.

Pred ključnim delom srečanja, intenzivnim B2B programom, med katerim so slovenski založniki dobili priložnost, da v individualnih pogovorih z nemškimi založniki predstavijo svoje aktualne avtorje in najdejo tiste, ki bi bili za posamezno založbo najbolj zanimivi, je sledil še pogovor nemškega avtorja in mentorja na prevajalskem seminarju za prevajalce iz slovenščine v nemščino, Matthiasa Göritza s prevajalko Amalijo Maček. Predstavila sta nabor ključnih prevajalcev iz slovenskega v nemški jezik, tako da so dobili nemški založniki dobro podlago za B2B srečanja. Po zaključku so izrazili navdušenje ob odkrivanju pestre krajine slovenske literature, slovenski udeleženci pa veselje ob tako očitnem zanimanju in obetih sodelovanj v prihodnje:

»Presenetila nas je iskrena pripravljenost nemških založnikov za prevajanje slovenskega leposlovja in humanistike in tudi njihove želje po testnih prevodih v angleščini in nemščini. Z založniki smo že v stikih in jim pošiljamo materiale. Nikoli si ne bi mislili, da se bo za naše knjige zanimalo osem nemških založb.«

                                                                                                              Nino Flisar, Založba Pivec

»Zdelo se mi je dobro, da se je začelo nemške založnike o slovenski literaturi izobraževati od osnov naprej (naših klasikov), in vesela sem, da so prevajalci intenzivno vključeni v vse te projekte, ker so naša najboljša vez s tujimi trgi.«

                                                                                                              Katja Urbanija, založba Goga

»Na obeh založbah [Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, op. ur.] bomo v prihodnosti dali nekaj poudarka na mlade avtorje, in znotraj tega zlasti avtorice, kar je trenutno trend v globalnem založništvu; posebno sedaj, ko so to jasno izpostavili tudi nemški založniki. Zelo bom vesel, če se bo dalo v prihodnosti kaj podobnega organizirati še za slovensko otroško in mladinsko ter stvarno (morda celo žanrsko) literaturo, saj imamo slovenski založniku tudi tu veliko ponuditi.«

                                                                                                              Aljoša Harlamov, Cankarjeva založba

»Na delovnem srečanju v Frankfurtu nisem pričakovala tako velikega števila predstavnikov najvidnejših založb z nemškega govornega prostora in tako iskrenega in poglobljenega zanimanja za slovensko književnost. Čeprav je najbrž še težko predvideti, kako prodajno uspešni smo bili slovenski založniki in uredniki s predstavitvami slovenskih programov in avtorjev, lahko rečem, da je bilo srečanje vsebinsko izčrpno. Gre za eno od prvih neposrednih izmenjav med nemškimi in slovenskimi beletrističnimi založbami v obsegu, ki ga marsikakšno sejemsko sestankovanje ne doseže.«  

        Tanja Petrič, literarna kritičarka, prevajalka, urednica

Srečanje v Mousonturmu je bilo del priprav na gostovanje Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Na fotografiji z leve del predstavnikov mreže : Zoltan Jeney, Hungarian Books and Translations Office/Petofi Literary Museum, Koen van Bockstal, Flemish Literatur Fund, Didier Dutour, Institut Francais, Barbara Becker, Frankfurter Buchmesse, Tiziano Perez, Letterenfonds, Alyona Kukhar, Ukraine Book Institute, Renata Zamida, JAK, Valkare Smaleckaite, Lithuanian Cultural Institute in Johanna Pitkanen, FILI (fotografiranje so zamudili NORLA, Wales Literature Exchange, Centre National du livre, Institut Ramon Llul, Swedish Arts Council in Goethe Institut). 

Vsi govorci so se strinjali glede pomena same predstavitve Slovenije v Frankfurtu in menili, da je treba čim prej imenovati člane medresorske skupine, ki se bo posvetila projektu, saj mora celotno zgodbo peljati vsa Slovenija, z gospodarskega, turističnega in kulturnega vidika. Prispevkom posamičnih govorcev je sledila javna debata, katere posnetek si lahko v celoti ogledate TUKAJ.

Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu, je za častno gostjo sejma leta 2022 izbral Slovenijo. Podpis pogodbe, sad dolgoletnih skupnih prizadevanj, je izjemen uspeh, saj bo Slovenija ena izmed najmlajših, pa tudi najmanjših častnih gostij, ki so se kadarkoli predstavile na tem globalnem odru. Gre za enkratno priložnost, da Slovenijo postavimo na svetovni zemljevid in predstavimo njen potencial, saj ta vloga ne odpira vrat le akterjem s področja knjige, temveč celotnemu kulturnemu, turističnemu in gospodarskemu sektorju. 
 
Po čem naj si nas zapomnijo?
Cilj javnih posvetov, ki jih bo to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ki bodo gostili deležnike s številnih področij, je prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je – ali kaj si želimo – da bi bila identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.
 
Sodelujoči:

mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada vlade RS za komuniciranje
ga. Maja Hawlina, Studio Poper
g. Edvard Blažko, SoNo arhitekti
ga. Jerneja Lampret, nekdanja generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015

Posvet bo usmerjal doc. dr. Mihael Kline, Center za marketing in odnose z javnostmi pri FDV.
Pozdravni nagovor: Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS
 
Uvodnemu pogovoru in predstavitvi mnenj sodelujočih bo sledila odprta razprava, zato vabimo vso zainteresirano javnost, da se posveta udeleži in prispeva svoje poglede. Drugi posvet se bo osredotočil na marketinški potencial vloge častne gostje.
 
***
Celoten seznam posvetov:

Četrtek, 19. april ob 13.00, Društvo slovenskih pisateljev
Frankfurt 2022 - kako ga vidijo slovenski književni ustvarjalci in poustvarjalci?

Ponedeljek, 14. maj ob 14.00, Ministrstvo za kulturo RS
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?

Torek, 22. maj ob 11.00, Vodnikova domačija Šiška 
Frankfurt 2022 - kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje? 

Torek, 29. maj ob 15.00, Slovensko mladinsko gledališče
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja?

Četrtek, 7. junij, Kongres Društva slovenskih založnikov, Bled
Frankfurt 2022 - kaj prinaša slovenskim založnikom?

Vsi posveti bodo posneti in shranjeni v video arhiv, ki bo na voljo na spletu. Spremljajte nas tudi na www.jakrs.si in na Facebooku.
 

Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu, je za častno gostjo sejma leta 2022 izbral Slovenijo. Podpis pogodbe, sad dolgoletnih skupnih prizadevanj, je izjemen uspeh, saj bo Slovenija ena izmed najmlajših, pa tudi najmanjših častnih gostij, ki so se kadarkoli predstavile na tem globalnem odru. Gre za enkratno priložnost, da Slovenijo postavimo na svetovni zemljevid in predstavimo njen potencial, saj ta vloga ne odpira vrat le akterjem s področja knjige, temveč celotnemu kulturnemu, turističnemu in gospodarskemu sektorju.

Po čem naj si nas zapomnijo?

Cilj javnih posvetov, ki jih bo to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ki bodo gostili deležnike s številnih področij, je prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je – ali kaj si želimo – da bi bila identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.

Prvi v seriji petih javnih posvetov se bo zgodil v okviru Slovenskih dnevov knjige, v četrtek, 19. aprila, ob 13.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

Sodelujoči:

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Lila Prap, pisateljica in ilustratorka

dr. Jani Virk, pisatelj, prevajalec in urednik

Tadej Meserko, pisatelj in podpredsednik Društva slovenskih literarnih kritikov

Posvet bo usmerjala prevajalka in medkulturna posrednica Urška P. Černe.

Pozdravni nagovor: Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS

Uvodnemu pogovoru in predstavitvi mnenj sodelujočih bo sledila odprta razprava, zato vabimo vso zainteresirano javnost, da se posveta udeleži in prispeva svoje poglede. Prvi posvet bo besedo prepustil knjižnim ustvarjalcem in poustvarjalcem.

***

Več o posvetih: pet posvetov, ki se bodo zvrstili v času med Slovenskimi dnevi knjige in Kongresom Društva slovenskih založnikov, bo posvečenih različnim perspektivam: avtorski, založniški, širše kulturni, marketinški in medresorski.

Ponedeljek, 14. maj, ob 14.00, Ministrstvo za kulturo RS
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?

Torek, 22. maj ob 11.00, Vodnikova domačija Šiška 
Frankfurt 2022 - kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje? 

Torek, 29. maj, ob 15.00, Slovensko mladinsko gledališče
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja?

Četrtek, 7. junij, Kongres Društva slovenskih založnikov, Bled
Frankfurt 2022 - kaj prinaša slovenskim založnikom?
 

Vsi posveti bodo posneti in shranjeni v video arhiv, ki bo na voljo na spletu.

Spremljajte nas tudi na Facebooku.

Celoten program sklopa Bralna kultura objavljamo spodaj, več o podrobnem programu dogajanja na Kulturnem bazarju 2018 najdete na naslednji povezavi: www.kulturnibazar.si/domov/.

9.00–10.00

Beremo skupaj, pogovor o spodbujanju bralne kulture in medgeneracijskem branju

Sodelujejo: mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije;

dr. Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS; Damjana Mustar, Mestna knjižnica Kranj; dr. Sabina Fras Popović, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

DVORANA M 3,4

12.30–13.30

Zgodbe staranja, predstavitev projekta s simulacijo bralne in filmske delavnice

Sodelujejo: dr. Tina Bilban in mag. Tilka Jamnik, glavni izvajalki projekta pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO – SNKU;

Barbara Kelbl, Kinodvor

DVORANA M 3,4

14.00–15.30

Ščepec bralne kulture, kratke predstavitve projektov in programov

Sodelujejo: Javna agencija za knjigo RS (JAK) – gostimo avtorja letošnjih izbranih knjig projekta Rastem s knjigo, dr. Lučko Kajfež Bogataj in dr. Izarja Lunačka; Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Zavod MARS Maribor; Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Vodnikova domačija Šiška

KUL Kotiček 1

12.45–13.30

Čitalnica na dvorišču: Harun in jasmin

Izvaja: Zavod MARS Maribor

KUL kotiček 3

10.15–11.00
Kako besede najdejo melodijo, glasbeno pesniška delavnica
Izvajajo: Ksenija Jus, pesnica in glasbenica, Katja Stare inKatarina Nasteska,glasbenici in glasbeni pedagoginji

KULTURNI BAZAR 2018: BRALNA KULTURA

 SODELUJEMO:

Bralno društvo Slovenije,
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS,
Društvo slovenskih pisateljev,
Društvo slovenskih založnikov,
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,
Divja misel - Vodnikova domačija Šiška in Knjižnica pod krošnjami,
Mariborska knjižnica – Revija Otrok in knjiga,
MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo,
Osrednja knjižnica Celje - Portal Kamra,
Slovenska sekcija IBBY,
Umco – Revija Bukla,
Založba Miš – Bralnice pod slamnikom,
Zavod Mars Maribor – Čitalnica na dvorišču.

Z nagrado bele vrane, ki jo podeljuje Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, sta bili že v Frankfurtu nagrajeni Tombola ali življenje Suzane Tratnik in Ferdo, veliki ptič Andreje Peklar, ter tako v Bologni predstavljeni tudi na stojnici münchenske knjižnice.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je na svoji stojnici predstavila izbor avtorjev, predlaganih za Andersenovo nagrado, letos je bil med avtorji izpostavljen Peter Svetina med ilustratorji pa Peter Škerl.

Žirija Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za Andersenovo nagrado je pripravila tudi poseben nabor knjig z vsega sveta, ki jih priporoča v prevod in branje. Med 15 knjigami, ki jih žirija še posebej priporoča, je tudi ena iz Slovenije, in sicer Ropotarna Petra Svetine, ki je izšla pri Miš založbi. 

Med gosti je bila letos tudi Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, saj je bila na stojnici JAK predstavljena knjiga Žiga špaget je za punce magnet avtorice Aksinije Kermauner, ki je prevedena v slovenski znakovni jezik.

Pestro dogajanje na sejmu so tudi letos obiskali številni avtorji in ilustratorji, ki ustvarjajo na področju knjige za otroke, med njimi Miroslav Košuta, Manica K. Musil, Ciril Horjak, Tanja Komadina, Ana Zavadlav in drugi.

Na nacionalni stojnici so bile posebej izpostavljene štiri velike dame slovenske ilustracije Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman in Marlenka Stupica, izmed avtorjev mlajše generacije pa velja omeniti veliki uspeh slovenske ilustratorke Andreje Peklar, ki jo je žirija uvrstila med 80 ilustratorjev iz 25 držav, ki so svoja dela razstavili na veliki sejemski razstavi, katere namen je predstaviti najnovejše trende v ilustraciji in velja za enega najprestižnejših tovrstnih izborov na svetu.

Ob sejmu je direktorica JAK Renata Zamida z direktorico sejma Eleno Pasoli podpisala pogodbo o tem, da bo Slovenija častna gostja sejma leta 2021, kar prinaša edinstveno priložnost tako za slovensko založništvo otroških in mladinskih del kot tudi za državo samo. S podpisom pogodbe začenjajo uradno teči priprave na nastop, kar bo v naslednjih letih pomembno zaznamovalo že tako živahno dogajanje na področju slovenskih knjig za mladino in otroke, predvsem glede prevodov v tuje jezike. O viziji in pripravah na častno gostovanje je Renata Zamida povedala:

»Izpostavljena prisotnost v Bologni je logično nadaljevanje naših mednarodnih prizadevanj. Veseli nas, da smo dogovor dosegli relativno hitro in da je bilo zanimanje obojestransko. Program nastopa v Bologni želimo ustvariti v sodelovanju z vsemi deležniki v knjižni verigi ter širše v kulturni sferi, v sodelovanju s turizmom, gospodarstvom, diplomacijo. Gre za projekt na nacionalni ravni in za priložnost, ki je verjetno ne bomo dobili dvakrat. Predvsem pa si na JAK želimo, da bi s pomočjo obeh velikih mednarodnih projektov v prihodnjih letih – leto dni po Bologni nas čaka še nastop na knjižnem sejmu v Frankfurtu -  slovensko založništvo vnesli nov elan in optimizem.«

»Zelo se veselimo predstavitve Slovenije, ki je znana po kakovostni ilustratorski tradiciji. Poznam nekaj odličnih slovenskih ilustratorjev - letos je Andreja Peklar prisotna tudi na naši kurirani razstavi, tu je tudi čudovita Alenka Sottler in veselim se, da jih bomo spoznali se več,« pa je ob podpisu povedala Elena Pasoli.

Kot vsako leto so tudi letos na sejmu podelili Andersenovo nagrado, ki velja za najpomembnejše priznanje na področju otroške literature na svetu. IBBY jo je tokrat namenila japonski avtorici Eiko Kadono in ruskemu ilustratorju Igorju Olejnikovu.

Prihodnje leto bo Bolonjski sejem potekal od 25. do 28. marca. Častna gostja in država v fokusu bo Švica.

Lani je Noč knjige povezala več kot 100.000 ljubiteljev knjige, in sicer na okoli 350 dogodkih v 128 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Na njih so se s knjigami, avtorji, glasbo, razstavami in drugimi dogodki, ki jih je spodbudila literatura, družili vsi – od najmlajših v vrtcih do najstarejših v domovih za ostarele. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, spodbuja dvig bralne kulture in pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi. 

Z veseljem vas tudi letos vabimo k sodelovanju in pripravi dogodkov za Noč knjige 2018 v vaši organizaciji, ustanovi, domu, zavodu, združenju, podjetju ali društvu – v povezavi z vašim krajem in krajevno skupnostjo. 

Letošnja Noč knjige bo potekala v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in v Črni Gori in sicer prav na Svetovni dan knjige, v ponedeljek, 23. aprila.

Organizirajte literarno branje, pogovor o knjigi in literaturi, srečanje z avtorji, podpisovanje knjig, delavnice, omizja, ogled gledališke predstave, projekcijo filma, ki je nastal po literarni predlogi, ali druge dogodke, povezane s knjigo. Inovativnost je dobrodošla, bodite usmerjeni k dvigovanju zavesti o pomembnosti branja, opogumljanju duha in bistrenju pogleda! Noč knjige je lahko odgovor na duh časa predvsem kot izraz skupnega, družbeno aktivnega prizadevanja za zaščito branja in knjige. Zdi se, da prav ta demokratična in skupnostna nota projektu daje bistveni zanos, vzdušje in integriteto. 

Ekipa Noč knjige 2018 je za vas že pripravila novo spletno stran http://2018.nocknjige.si/ ter na njej prijavnico dogodkov za prireditelje. 

Tudi letos so v pripravi promocijska gradiva ter mobilna aplikacija. 

V priponki vam pošiljamo izhodišča za fokus letošnje Noči knjige ter promocijski plakat in pasico. 
Naj spomnimo, da letos obeležujemo 100 let, odkar se je z Zemlje med zvezdne konstelacije preselila duša enega od velikanov slovenske besede, Ivana Cankarja. Letošnje leto je razglašeno za Cankarjevo leto. Princu z Rožnika se poklanja tudi Noč knjige 2018. 

V pričakovanju srčnega odziva vas lepo pozdravljamo,

Organizacijski odbor Noč knjige 2018      

Ekipa Projekta Noč knjige 2018

E: nocknjige@gmail.com
I: www.nocknjige.si 
FB: Noč knjige – Slovenija
TW: @Nocknjige
#nočknjige2018

Na stojnici bodo posebej izpostavljene štiri velike dame slovenske ilustracije Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman in Marlenka Stupica. Ob tej priložnosti smo skupaj z založbo Mladinska knjiga zasnovali tudi predstavitveno zloženko ilustratork. Na ostalih grafikah pa bodo predstavljeni nagrajeni avtorji in ilustratorji.

Letošnji sejem bo tudi prizorišče podpisa pogodbe o Sloveniji kot častni gostji knjižnega sejma v Bologni leta 2021, kar pomeni edinstveno priložnost tako za slovensko založništvo otroških in mladinskih del kot tudi za državo samo. S podpisom pogodbe bodo začele uradno teči priprave na nastop, kar bo v naslednjih letih pomembno zaznamovalo že tako živahno dogajanje na področju slovenskih knjig za mladino in otroke, predvsem glede prevodov v tuje jezike.

Država v gosteh je bila Romunija, v duhu priprav na nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 pa je za intenzivno promocijo slovenske literature in kulture poskrbela tudi Slovenija. Poleg promocije novih del slovenskih avtorjev na stojnici in prevodov v tuje jezike, predvsem v nemščino, se je v času sejma v organizaciji Javne agencije za knjigo in v sodelovanju s številnimi partnerji (Leipziški knjižni sejem, Goethe Institut, literarna mreža Traduki) ter tujimi založniki Voland & Quist, Jung und Jung, hochroth, AvivA, Wissenschaftliche Buchgesellschaft (WGB) in Drava, odvilo kar 21 literarnih dogodkov z devetimi slovenskimi avtoricami in avtorji, ki so bili zelo dobro obiskani.

Florjan Lipuš je na sejmu predstavil svoj roman Mirne duše, ki je z naslovom Seelenruhig lani izšel v nemškem prevodu. Za založbo  Jung und Jung ga je prevedel Johannes Strutz in na sejmu  prejel nagrado Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe Institut v Ljubljani in je namenjena prevajalkam in prevajalcem iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Posebno omembo je žirija namenila Erwinu Köstlerju za prevod romana Lahko (Ruhe)Andreja E. Skubica, ki je izšel pri založbi Drava.

Sebastijan Pregelj se je na sejmu mudil z romanom Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens) in dvema otroškima knjigama o duhcu Babujanu, ki v nemščini nosita naslova Das Gespenst Babujan und seine Freunde in Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug. Vsa tri dela je izdala založba Drava.

Andrej E. Skubic je v Leipzigu nadaljeval svojo knjižno turnejo ob izidu nemškega prevoda Iger brez meja (Spiele ohne Grenzen, založba Voland & Quist), pesnica Cvetka Lipuš pa je imela branje iz nemškega prevoda svoje pesniške zbirke Kaj smo, ko smo (Was wir sind, wenn wir sind, založba Drava). Pesnica Anja Golob je predstavila svojo novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, ki jo je ustvarila skupaj s pesnikom Nikolajem Voglom in je letos izšla pri založbi hochroth. Na povabilo založbe Goga se je v Leipzigu mudil tudi avtor Tadej Golob, ki je predstavljal svoja dela za otroke in mladino, na povabilo sejma pa je na okrogli mizi o Evropski uniji sodeloval Aleš Šteger.

Posebne pozornosti je bila deležna novo izdana avtobiografija Alme Karlin z naslovom Ein Mensch wird in nemški prevod dela Disparities (Disparitete)Slavoja Žižka, ki je z naslovom Disparitäten letos izšel pri založbi WBG.

Slovenske avtorice in avtorji so skupaj s svojimi literarnimi kolegi iz drugih držav nastopili tudi v okviru različnih tematskih pogovorov in branj. Izredno obiskan je bil pogovor Lidije Dimkovske (Slovenija/Makedonija), Lejle Kalamujić (Bosna in Hercegovina) in Manjola Nasija (Albanija) na temo žensk v literaturi ter branje in pogovor Florjana Lipuša (Slovenija/Avstrija), Nikolaja Bojkova (Bolgarija), Slavenke Drakulić (Hrvaška), Catalin Dorian Florescu (Romunija), Ota Horvata (Srbija) in Ivane Šojat (Hrvaška) o literaturi, ki ima korenine v jugovzhodni Evropi. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi pogovoru o družbeno aktualni in angažirani literaturi Andreja E. Skubica (Slovenija) in Andreja Nikolaidisa (Črna gora) ter branju osmih jugovzhodnih avtoric in avtorjev: Anje Golob (Slovenija), Lidije Dimkovske (Slovenija/Makedonija), Lavinie Braniște (Romunija), Veliborja Čolića (Bosna in Hercegovina), Enesa Halilovića (Srbija), Gazmenda Kapllanija (Albanija), Igorja Štiksa (Bosna in Hercegovina) ter Ronnieja R. Vogta (Liechtenstein).

V Leipzigu bomo na različnih dogodkih predstavljali kar devet avtoric in avtorjev. Na sejem potujejo Florjan Lipuš, Andrej E. Skubic, Anja Golob, Lidija Dimkovska, Cvetka Lipuš, Sebastijan Pregelj, Tadej Golob, Aleš Šteger, posredno pa tudi Alma Karlin; njen avtobiografski roman z naslovom Ein Mensch wird je ravnokar izšel pri založbi AvivA. Florjan Lipuš bo predstavljal nemški prevod romana Mirne Duše (Seelenruhig, založba Jung und Jung), za prevod prevajalec Johann Strutz v Leipzigu prejme tudi nagrado Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe Institut v Ljubljani. Sebastijan Pregelj predstavlja roman Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens, založba Drava) in otroški knjigi o duhcu Babujanu (Das Gespenst Babujan und seine Freunde in Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug, obe deli je izdala Drava). Andrej E. Skubic nadaljuje s knjižno turnejo ob izidu nemškega prevoda Iger brez meja (Spiele ohne Grenzen, založba Voland&Quist), pesnica Cvetka Lipuš bo imela branje iz nemškega prevoda zbirke Kaj smo, ko smo (Was wir sind, wenn wir sind, založba Drava), pesnica Anja Golob pa bo na sejmu predstavila svojo novo zbirko taubentext | vogeltext, ki jo je ustvarila skupaj s pesnikom Nikolajem Voglom in je letos izšla pri založbi hochroth. Na povabilo založbe Goga se bo v Leipzigu mudil avtor Tadej Golob, ki bo v pogovoru s Sebastijanom Pregljem predstavljal svoja dela za otroke in mladino, na povabilo sejma pa bo na okrogli mizi o Evropski uniji sodeloval Aleš Šteger.

Dogodki po dnevih:

ČETRTEK, 15. 3.
12.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
ALMA KARLIN – svetovna popotnica
Britta Jürgs, založnica nemške založbe AvivA, bo v pogovoru z Amalijo Maček predstavila novo izdano avtobiografijo Alme Karlin z naslovom Ein Mensch wird, ki jo je uredila Jerneja Jezernik.

12.30, oder Traduki (Südosteuropa-Forum, Hala 4, stojnica D507)
TEORIJA ŽALOSTI
Pogovor in branje avtoric Anje Golob (Slovenija), Slavenke Drakulić (Hrvaška) in Ivane Šojat (Hrvaška).

15.30, oder Traduki (Südosteuropa-Forum, Hala 4, stojnica D507)
OTROŠTVO. ODRAŠČANJE V MANJŠINI.
O odraščanju v manjšini bosta pripovedovala koroški Slovenec Florjan Lipuš in romunski pisatelj Claudiu Florian, ki je odraščal v večjezikovni Transilvaniji. Lipuš bo ob tej priložnosti predstavil tudi svoj roman Mirne duše, v katerem se spominja svojega otroštva in jezikovnega nasilja, ki ga je doživljal, in ki je lani izšel v nemškem prevodu Johannesa Strutza z naslovom Seelenruhig pri založbi Jung und Jung.

16.30, Café Europa (Hala 4, stojnica E401)
DISPARITETE
Slavoj Žižek v pogovoru predstavlja nemški prevod Disparitäten svojega dela Disparities (Disparitete), ki je letos izšel pri založbi WBG. V njem v središče svoje filozofske refleksije postavlja pojem neenakosti. Pogovor moderira: dr. Jan Völker.

19.30, Klub Horns Erben
Dogodek »Das SONAR-Special«
Pogovor s pisateljema Andrejem E. Skubicem (Slovenija) in Andrejem Nikolaidisom (Črna gora) o njuni družbenoaktualni in angažirani literaturi. Lani je v nemščini izšla Skubičeva novela Igre brez meja (nem. Spiele ohne Grenzen, prevod: Erwin Köstler, Voland & Quist, 2017), katere osrednja tema je usoda beguncev, ki iščejo boljše življenje v Evropi in na drugi strani tistih, ki si od tega obetajo hitri zaslužek.

20.00, Klub in gledališče Kaiserbad
NEVIDNI. JUGOVZHODNA EVROPA SE PREDSTAVLJA
Branje in pogovor: Florjan Lipuš (Slovenija/Avstrija), Nikolaj Bojkov (Bolgarija), Slavenka Drakulić (Hrvaška), Catalin Dorian Florescu (Romunija), Oto Horvat (Srbija) in Ivana Šojat (Hrvaška).

PETEK, 16. 3.
11.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
KAJ SMO, KO SMO
Pogovor s slovensko pesnico, živečo v Avstriji, Cvetko Lipuš, katere zbirka Kaj smo, ko smo je lani izšla v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa z naslovom Was wir sind, wenn wir sind pri založbi Drava. Pogovor bo moderirala Amalija Maček.

11.30, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
DUHOVI, JUNAKI IN POVSEM OBIČAJNI OTROCI
Z avtorjema Tadejem Golobom in Sebastijanom Pregljem se bo pogovarjala Katja Stergar (JAK).

15.00, Forum International und Übersetzerzentrum (Hala 4, C505)
PODELITEV NAGRADE FABJANA HAFNERJA
Goethe-Institut Ljubljana je v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin in Musil-Institutom iz Celovca ustanovil nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi nagraditi najboljše prevajalke in prevajalce iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled.
Novembra 2017 je bila nagrada prvič podeljena na Slovenskem knjižnem sejmu, ko jo je prejel Štefan Vevar za prevod Saturnovih prstanov W. G. Sebalda.
Na Leipziškem knjižnem sejmu pa bo podeljena nagrada za izjemen prevod iz slovenskega v nemški jezik. Žirija je nagradila Johanna Strutza za prevod romana Mirne Duše (Seelenruhig) Florjana Lipuša, posebno omembo pa namenila Erwinu Köstlerju za prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja E. Skubica. V okviru podelitve bo pogovor z Erwinom Köstlerjem in Amalijo Maček vodil Jürgen Jakob Becker iz Literarisches Colloquium Berlin.

15.00, Modra zofa televizije ZDF (Glashalle 4)
DISPARITETE
Slavoj Žižek v pogovoru z novinarjem Michaelom Sahrom predstavlja nemški prevod Disparitäten svojega dela Disparities (Disparitete), ki je letos izšel pri založbi WBG. V njem v središče svoje filozofske refleksije postavlja pojem neenakosti.

20.00, Kunstraum D21
PESNIŠKO BRANJE
Na pesniškem branju sodeluje tudi pesnica Anja Golob, ki bo skupaj s soavtorjem, nemškim pesnikom Nikolajem Voglom, predstavila njuno novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, sveže izdano pri založbi hochroth iz Münchna. Nastopila bosta točno ob 20. uri.

21.00, Klub Nochbesserleben
TUDI TA PROSTOR NASTAJA Z UPORABO
Noč poezije (skupinsko branje), kjer sodeluje tudi pesnica Anja Golob, ki bo skupaj s soavtorjem, nemškim pesnikom Nikolajem Voglom, predstavila njuno novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, sveže izdano pri založbi hochroth iz Münchna.

SOBOTA, 17. 3.
10.00, Lesebude 1 (Hala 2, stojnica G321/H320)
DUH BABUJAN IN NEPRIČAKOVANA SELITEV
Pisatelj Sebastijan Pregelj bo otrokom prebiral svojo pravljico Duh Babujan in nepričakovana selitev (Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug), ki je v nemškem prevodu izšla pri založbi Drava. To je sicer že drugi prevod Babujanovih dogodivščin v nemščini, založba Drava je izdala tudi slikanico Duh Babujan in prijatelji (Das Gespenst Babujan und seine Freunde).

12.30, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
IGRE BREZ MEJA
Pogovor in branje: Andrej E. Skubic
Osrednja tema pogovora, ki ga bo moderirala nemška urednica in publicistka Maike Nedo, bo novela Igre brez meja, ki je leta 2017 izšla v nemščini pri založbi Voland & Quist in z naslovom Spiele ohne Grenzen, prevedel pa jo je Erwin Köstler.

14.00, Café Europa (Hala 4, stojnica E401)
RAZPAD EU
Na okrogli mizi sodelujejo španski pisatelj, pesnik in prevajalec Fernando Aramburu, nemški politik Günter Verheugen ter slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger.

Osrednja tema pogovora bo današnji položaj Evropske unije, za katero se zdi, da pada iz krize v krizo. Volitve v posameznih državah zbujajo tesnobo, saj postaja strah pred populisti in nasprotniki EU ter evra vse večji in otipljivejši. Quo vadis EU?

15.30, oder Traduki (Hala 4, stojnica D 507)
SPODOBNA DEKLETA? ŽENSKE V LITERATURI
Sodelujejo: Lidija Dimkovska (Slovenija/Makedonija), Lejla Kalamujić (Bosna in Hercegovina) in Manjola Nasi (Albanija)
Čas pridnih deklet v literaturi je mimo. Današnje avtorice so močne in samozavestne ženske, ki razkrivajo svoja čustva in pogled na življenje.