Otvoritev sejma (torek, 15. oktober) in prvi sejemski dan bo obiskal tudi minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo v družbi veleposlanika v Berlinu, g. Franca Buta, vodje Slovenskega kulturnega centra v Berlinu, direktorice JAK ter še sedemnajstih predstavnikov različnih resorjev in institucij (MK, MGRT, MZZ, UKOM, MOL) udeležil vodenega ogleda po sejmu v spremstvu g. Tobiasa Vossa, podpredsednika sejma za mednarodne zadeve. Ogledali si bomo najrazličnejša področja sejma, na katerih se predstavljajo tudi države častne gostje: t. i. »Weltempfang« - center za politiko, literaturo in prevajanje, ki ga sooblikuje nemško Zunanje ministrstvo, izobraževalno platformo Frankfurt EDU, platformo za večmedijsko umetnost The Arts+, Gourmet galerijo in potovalni salon, LitCam – kampanjo za opismenjevanje in sejemsko Agoro – zunanji prostor, na katerem se tekom sejma odvije nepregledno število dogodkov in kjer je lani začelo delovati novo prizorišče, t. i. Frankfurtski paviljon. Voden ogled paviljona letošnje častne gostje – Norveške – nam bo pripravila direktorica Norle, Margot Walstrom. Minister se bo udeležil tudi slovenskega sprejema na nacionalni stojnici, ki ga JAK organizira za svoje mednarodne partnerje ter si ogledal tudi samostojne stojnice slovenskih razstavljavcev na sejmu (Mladinska knjiga, Beletrina, DZS Grafika). V luči priprav na predstavitev Slovenije kot častne gostje leta 2022 bodo potekali številni sestanki s soorganizatorji dogodkov in predstavitev v Frankfurtu in v širšem nemškem prostoru.

Program dogodkov s slovenskimi avtorji si lahko ogledate TUKAJ.

Na kratko o programu 2019:

Drago Jančar bo med drugim gost najuglednejšega sejemskega prizorišča, odra Das blaue Sofa (Modra zofa), ki ga skupaj kurirajo štirje medijski partnerji: Bertelsmann, ZDF, Deutschlandfunk kultur in 3sat. Na tem odru svoje nove prevode predstavljajo najpomembnejši avtorji sejma – Jančar bo predstavljal prevod s kresnikom nagrajenega romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut). Aleš Šteger bo predstavljal Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart: Aufbrechen, Haymon Verlag 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Jurij Hudolin prevod romana Pastorek (Der Stiefsohn, Septime Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut), Glorjana Veber pa bo na večeru platforme Versopolis brala svoje nove, še neobjavljene prevode poezije.

Letos nadaljujemo tudi z aktivnostmi na kulinaričnem področju, saj se bo v prestižnem Gourmet & Travel Salonu predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija, ki je na Gourmand World Cookbooks Awards letos slavila v dveh kategorijah: Kruh in Zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa). Lani se je na tem prizorišču predstavljal vinski poznavalec Robert Gorjak, njegova knjiga Slovenija, vinska dežela pa je na podlagi predstavitve že našla nemškega založnika (Conte Verlag).

Na odru Weltempfang, ki ga omogoča nemško zunanje ministrstvo, z mrežo Enlit, katere članica je JAK, soorganiziramo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem sodeluje prevajalka Tanja Petrič. Na letošnjem fellowshipu za prevajalce, ki ga Frankfurtski sejem prireja prvič, sicer sodelujejo kar tri slovenske prevajalke iz nemščine v slovenščino – Tanja Petrič, Amalija Maček in Nina Medved.

Slovenske otroške knjige se bodo predstavile na otroškem prizorišču Frankfurt Kids: 26 naslovov, ki jih je JAK izbral v sodelovanju z založniki, bo vključenih v pregledno razstavo otroških knjig založnikov z vsega sveta, t. i. Walkable Catalogue.

Na slovenski stojnici bo letos šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36), ter tiskarsko podjetje DZS Grafika (hala 5.0., A 74).  Želimo jim uspešno posredovanje prevodnih pravic in licenc, pri čemer bo intenzivno sodelovala tudi ekipa JAK s številnimi individualnimi založniki iz mednarodnega okolja.

Za podporo se tudi letos zahvaljujemo Slovenski turistični organizaciji, ki na slovenski stojnici predstavlja turistični in kulinarični potencial Slovenije.

Celotna izjava za javnost v wordovem formatu je na voljo TUKAJ.

***

Dodatne informacije in slikovni material: Anja Kovač, JAK (anja.kovac@jakrs.si), v času sejma: 051 304 089

Informacije, vezane na obisk in program ministra Zorana Pozniča: Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose z javnostmi, Tjaša A. Razdevšek (pr.mk@gov.si), 041 321 929

Letošnja mentorica za francoščino Aurélie Maurin in mentor za nemščino Matthias Göritz sta mali delovni skupini vodila skozi seminar, pri čemer sta skupini jezikovno ločeno delali na besedilih, ki so jih udeleženke in udeleženci prinesli s seboj ter združeno govorili o poeziji in prevajanju poezije. Po seminarju so vabili na nedeljsko literarno matinejo, na kateri so ob glasbeni spremljavi Benoîta Moreau skupaj brali izvirne in prevedene pesmi.

Seminarja se je letos udeležilo deset izbranih prevajalk in prevajalcev. V francoščino so prevajale in prevajali: Frédéric Balmès (nemščina), Nicola Pozza (hindijščina), Evelyne Noygues (albanščina), Karin Leuenberger (nemščina) in Pierre Fankhauser (španščina); v nemščino: Lydia Dimitrow (francoščina), Ruth Karzel (italijanščina), Liza Linde (slovenščina), Stefan Wieczorek (nizozemščina) in Maria Wuchse (češčina).

Slovenska udeleženka Liza Linde, ki jo je na delavnico napotil JAK, je na delavnici delala na svojih nemških prevode pesmi iz najnovejše pesniške zbirke Anje Golob da ne, da ne bo več prišla ...

Delavnico, ki je potekala v Château de Lavigny ob Ženevskem jezeru v Švici, organizira Centre de traduction littéraire v Lausanne, Fondation H. M. & J. Ledig-Rowohlt, Château de Lavigny, s podporo švicarske kulturne ustanove Pro Helvetia.

Več na:

http://www.chateaudelavigny.ch/  

https://www.unil.ch/ctl/fr/home.html

Petra Wenzel iz knjigarne v Berlinu pojasnjuje, da norveška književnost za otroke in mladino teme obravnava iz nenavadnih zornih kotov in vrednote posreduje na zelo nekonvencionalen način: “Norveške knjige za otroke didaktično niso tako stroge kot knjige drugih narodov.” “Veliko vlogo igra humor, avtorji kršijo tabuje,” Ines Galling prepoznava norveško nagnjenost k nekonvencionalnemu ter poseben pogled na pomen otroške književnosti. “Norveške knjige prežema temeljno zaupanje v otroško avtonomijo, spoštovanje otrok in njihovega pogleda na svet. Ker otroke jemljejo resno, se tudi ne izogibajo resnim temam,” zato obravnavajo problematike, ki kje drugje veljajo za tabu. Ingrid Ovedie Volden v svojem romanu Vse, kar je pomembno (norv. Alt som teller) pripoveduje o dekletu, ki ima obsesivne motnje. Slikanica Zlobnež (norv. Sinna Mann), katere avtorja sta Fro Dahle in Svein Nyhus, obravnava nasilje v družini.

Ines Galling pove: “Slikanice so neverjetno pestre, s številnimi presenetljivimi idejami, so visoko umetniško kakovostne, izkoriščajo vse možnosti svojega medija.” Izstopajo neobičajne ilustracije, na primer divje čačke, ki jih je Gry Morsund naslikal za serijo slikanic ljudske pravljice o treh kozličkih in neumnem trolu Kozličkova banda (norv. Bukkene Bruse).

Tudi nagrajeni ilustrator Øyvind Torseter posega po tradicionalnih temah: “Z bizarnimi domislicami in striparskimi risbami, zgodbarskim talentom in jezikovno spretnostjo klasičnim vsebinam iz zakladnice legend in pravljic podeljuje novo preobleko,” pravi lektorica. Najlepši dokaz je novi risoroman Mulysses (norv: Mulysses). Njegove ilustracije na slovenskem trgu najdemo v prevodu slikanice Toreja Renberga: Dajmo Ine (Sodobnost 2012), in prevodu romana za otroke Håkona Øvreåsa: Super Rjavko (Založba Zala 2016).

Poleg trolov in vil knjige obravnavajo nadvse aktualne teme: “Konkretni izzivi v družbi – migracije, vključevanje, ekologija, družbena neenakost, družabna omrežja – vse to se že nekaj časa ponovno pojavlja tudi v književnosti, kar nam pomaga izostriti pogled za protislovja in pluralizem norveške družbe,” pojasnjuje Ines Galling. Mina Lystad v Sever (norv. Nørd) obravnava nevarnosti družabnih omrežij in s tem povezano vse večjo potrebo po odobravanju. Znanstvenofantastična serija Kepler 62, avtorjev Bjørn Sortland in Timo Parvela, pa se dogaja v svetu tik pred apokalipso, kar se navezuje na aktualne okoljske razprave. Timo Parvela se je na nemškem trgu pojavil že pred leti s serijo Ela in prijatelji – dva dela sta izšla tudi v slovenščini (Mladinska knjiga 2012 in 2013).

Vse bolj so prepoznavne tudi avtorice iz druge generacije priseljencev: “Pripovedujejo o razklanosti med zahtevami svojih družin in zapovedmi norveške večinske družbe ter o medsebojnih predsodkih,” pravi Ines Galling. Amina Bile, Nancy Herz in Sofia Nesrine Srour v knjigi Brezsramno (norv. Skamløs) pripovedujejo o položaju muslimanskih deklet. V Nemčiji se prvič predstavljata tudi Espen Dekko s knjigo P+E (norv. P+E) ali Taran Bjørnstad s knjigo Kdo je ukradel krokodila (norv. Krokodilletyven).

Dva od novih prevodov se posvečata drugi svetovni vojni in nemški okupaciji Norveške. Marianne Kaurin v knjigi Skoraj jesen (norv: Nærmere høst) in Maja Lunde v knjigi Čez mejo (norv. Over grensen) posredujeta osupljivo nov pogled na preteklosti. Maja Lunde je sicer ena bolj uveljavljenih norveških avtoric, njena najbolj prevajana knjiga za otroke je Snežna sestra (norv. Snøsøsteren), v slovenščino je preveden njen roman za odrasle Zgodovina čebel (Učila International 2017), prvi izmed štirih delov serije o podnebnih spremembah.

Nekatere avtorice in avtorji so tako v Nemčiji kot Sloveniji že dobro znani, tako na primer izjemna Maria Parr, katere tretji roman za otroke Golmanka in morje je pred kratkim izšel tako v nemškem kot slovenskem prevodu. Na obeh trgih pa sta odmevna tudi njena prejšnja romana, in sicer Tonja iz Hudega brega (2014) in Vafljevi srčki (2016, vse tri Mladinska knjiga). Avtor uspešnic Jostein Gaarder se na nemškem trgu pojavlja z zadnjim prevedenim delom Ravno prav (norv. Akkurat passe). V slovenščini pa je zadnji prevod njegovega dela iz leta 2007 (Zofijin svet : roman o zgodovini filozofije, Obzorja 1997; V ogledalu, v uganki, Vale-Novak 1998; Lepotica s pomarančami, Vale-Novak 2005; Skrivnost igralnih kart, Obzorja 2007).

Prevod iz nemščine: Amalija Maček

Priredba: Katja Stergar

Članek je bil originalno najprej objavljen v nemški publikaciji Börsenblatt 22. septembra 2019.

Rastem s knjigo je projekt namenjen spodbujanju branja in obiskovanja knjižnic, ki ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, z osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter z osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu vodi Javna agencija z knjigo RS. Strokovna komisija Javne agencije za knjigo vsako leto izbere dve mladinski leposlovni ali poljudnoznanstveni deli slovenskih avtorjev, ki so namenjeni sedmošolcem in dijakom prvih letnikov srednjih šol. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo poudarja: “Za otroke je ključno, da imajo svojo domačo knjižnico, in projekt Rastem s knjigo jim podarja prav to – knjigo za njihovo osebno knjižno polico. Otroci, ki odraščajo brez lastnih knjig in pozitivnih impulzov okoli branja so že v izhodišču v slabšem položaju kar se tiče njihovih kompetenc v odrasli dobi. Živimo v svetu, kjer so pomembne različne vrste pismenosti, na čelu z digitalno, medijsko in funkcionalno, osnova za vse pa je bralna pismenost in bralna kultura.”  

Na knjižno polico mladostnikov Elvis Škorc, genialni štor (Janja Vidmar) in V napačni zgodbi (Cvetka Sokolov)

Strokovna komisija je v letošnjem letu za osnovnošolce izbrala knjigo pisateljice Janje Vidmar, Elvis Škorc, genialni štor. Knjiga je izšla pri založbi MIŠ  in je bila v okviru projekta Rastem s knjigo ponatisnjena v 22.600 izvodov.

Za srednješolce je bila izbrana knjiga pisateljice Cvetke Sokolov, V napačni zgodbi. Knjiga je bila prav tako izdana pri založbi MIŠ in bila ponatisnjena v  19.700 izvodih.

Knjige pa ne bodo brali samo učenci in dijaki v Sloveniji.  Tudi letos jih bodo dobili učenci šol v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). JAK prav tako sodeluje z učitelji, ki poučujejo slovenščino na t. i. sobotnih šolah (Severna in Južna Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BIH, Srbija, Hrvaška, Francija itd.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt itd.).

Učenci in dijaki pa bodo tekom šolskega leta pisateljici obeh knjig tudi spoznali! Na šolah bosta gostovali  v okviru programov Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in Društva slovenskih pisateljev.

Prva predstavitev programa Rastem s knjigo: Mestna knjižnica Ljubljana

Prva javna predstavitev letošnjega nacionalnega projekta Rastem s knjigo je potekala 18. septembra v Mestni knjižnici Ljubljana v okviru strokovne srede (Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo), ob pogovoru z izbranima pisateljicama ter predstavniki založbe in JAK.

Tjaša Urankar, koordinatorica projekta na JAK: “ S projektom Rastem s knjigo začnemo vsako leto septembra. V šolskem letu 2019/20 poteka projekt za učence 7. razredov osnovnih šol že štirinajstič, za dijake 1. letnikov srednjih šol pa desetič. Na JAK smo veseli vseh projektov, ki navdušujejo za branje in spodbujajo kupovanje knjig, številne podpiramo tudi v okviru naših javnih razpisov; od medgeneracijskega branja do projektov, ki povezujejo branje in šport. ”

Celoten posnetek prve predstavitve si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu Rastem s knjigo: www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/

Dodatne informacije: Tjaša Urankar, T: (01) 369 58 25 E: tjasa.urankar@jakrs.si

Na stojnici bo letos kar šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in letos prvič – Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36). 

Na prvi sejemski dan, v sredo, 16. oktobra, ob 13.00 že tradicionalno organiziramo sprejem za mednarodne partnerje. Vabljeni, da se sprejema udeležite in nanj povabite tudi svoje mednarodne partnerje! Vabilo v angleškem jeziku najdete v priponki oz. fotografiji ob novici. Otvoritev sejma, kjer letos častno gostuje Norveška, in prvi sejemski dan, bo obiskal minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo skupaj s člani delegacije z več ministrstev mudil tudi na našem sprejemu.

Slovenski založniki lahko v prihodnjih dneh pričakujete poziv za dostavo svojih knjig in katalogov za slovensko stojnico.

Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj:

Sreda, 16. oktober

13:00 Slovenska stojnica / 5.0., C103: slovenski sprejem

V sodelovanju z STO in Drožomanijo.

15:30-16:00 Lesezelt / Agora: Na kraju zapisano z Alešem Štegrom (ob izidu nemškega prevoda knjige)

V sodelovanju z založbo Haymon.

Četrtek, 17. oktober

10:00-11:00 Gourmet Gallery Show Kitchen / 3.1 L99: Drožomanija z Anito Šumer – peka dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

19:00 Kunstverein Familie Montez / Honsellbrücke am Hafenpark, Honsellstraße 7: Jurij Hudolin bere iz nemškega prevoda romana Pastorek ob 10-letnici založbe Septime.

V sodelovanju z založbo Septime.

20:00 Romanfabrik / Hanauer Landstraße 186: pesniško branje platforme Versopolis s slovensko pesnico Glorjano Veber.

Dogodek prireja Versopolis.

Petek, 18. oktober

10:30 Das Blaue Sofa / dvorana 3.1: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

13:00-14:00 Weltempfang Salon / Hall 4.1 B81: Literary Translation: profession, art, labour of love?

Sodelujejo: Tanja Petrič, prevajalka iz nemščine v slovenščino, Bel Olid, avtor in prevajalec v katalonščino iz Barcelone, Holger Fock, prevajalec v nemščino in nekdanji predsednik CEATL in Tiziano Perez z Nizozemske fundacije za literaturo.

V sodelovanju z mrežo ENLIT (European Network for Literary Translation)

Sobota, 19. oktober

18:30 Open Books / Evangelische Akademie Frankfurt, Römerberg 9: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

Moderatorka: Katja Gasser (ORF)

V sodelovanju z založbo Zsolnay.

Nedelja, 20. oktober

13:00-14:00 Gourmet Gallery Gourmet & Travel Salon / Hall 3.1 L135: predstavitev knjige Drožomanija in pokušina dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

Po frankfurtskem knjižnem sejmu nas v novembru čaka še dunajski knjižni sejem Buch Wien, ter številne druge aktivnosti, o katerih boste lahko brali v oktobrskem novičniku!

Med potovanjem so udeleženci spoznali slovenske avtorice in avtorje Bronjo Žakelj, Veroniko Simoniti, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja, obiskali številne knjigarne v Ljubljani, NUK, Švicarijo, Trubarjev antikvariat, Knjižnico pod krošnjami, Plečnikovo hišo in številne druge z literaturo povezane lokacije. V Plečnikovi hiši so prisluhnili pogovoru avtorice Veronike Simoniti z urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovom in spoznali skupino prevajalcev, ki so letos sodelovali na 9. Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti.

Na Švicariji so sodelovali v mreženju s slovenskimi založniki, ki se ga je udeležilo lepo število slovenskih založb: poleg tistih, ki redno sodelujejo na tovrstnih dogodkih (Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, Pivec, Goga, Sodobnost International, Beletrina in LUD Literatura), smo tokrat k sodelovanju pritegnili tudi Znanstveno založbo FF v Ljubljani, Založbo ZRC in *cf. Slovenski založniki bodo imeli priložnost z začetimi pogovori nadaljevati oktobra na sejmu v Frankfurtu, ki se ga bo udeležila večina sodelujočih tujih in slovenskih založnikov.

Ker se je potovanje deloma prekrivalo z obiskom direktorja frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgena Boosa, in vodjo programa država častna gostja, Simone Bühler, so se udeleženci srečali tudi z njima.

Zadnji dan potovanja je bil namenjen obisku vzhodne Slovenije, kjer smo obiskali festival Dnevi poezije in vina, atelje fotografskega mojstra Stojana Kerblerja na Ptujski gori in prenovljeno domačijo Janževina v Halozah, kjer so se udeleženci srečali z avtorjema Natašo Kramberger in Dušanom Šarotarjem.

Udeleženci študijskega potovanja so Slovenijo zapuščali polni novih vtisov (večina je bila v naših krajih prvič) in odločeni, da je bilo študijsko potovanje šele začetek sodelovanja s slovenskih trgom, k čemur jih dodatno spodbuja prihajajoče častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu 2022, pa tudi spodbude, ki jih nudi Javna agencija za knjigo.

Seznam vseh udeležencev:

Nekaj fotografskih utrinkov fotografinje Nine Medved pa si lahko ogledate tukaj.

V sredo, 18. septembra, pripravljamo skupni strokovni program:

• med 14.00 in 15:30 bo v zeleni dvorani v moderaciji Marcela Štefančiča, jr. potekala okrogla miza na temo filmskih upodobitev slovenskih knjižnih del, na kateri bodo sodelovali producent Danijel Hočevar, režiserja Barbara Zemljič in Rok Biček, Renata Zamida (JAK) in Jani Virk (TV Slovenija), prisotni pa bodo tudi vsi založniki, ki bodo v nadaljevanju izvajali knjižne pitche.
• med 16.00 in 17.00 bo sledil pitching knjižnih predlog za filmske producente. Knjige, ki bodo predstavljene: Spovin Anje Mugerli (Orlando Uršič, Litera), Razred Nike Matanović (Zala Stanonik, Pivec), Zlati zob Tadeja Goloba (Alenka Veler, Mladinska knjiga), Balerina, balerina Marka Sosiča (Petra Kavčič, Beletrina), Medsočje Mirta Komela (Katja Urbanija, Goga) in Igranje Stanke Hrastelj (Nela Malečkar, Mladinska knjiga).

Uredniki in založniki bodo v 10-minutnih predstavitvah predočili knjižna dela, ki nestrpno čakajo upodobitev na filmskem platnu. Dogodek, ki bo v ospredje postavil pet obetavnih novosti slovenskih avtorjev, je namenjen spodbujanju stika med producenti na eni strani ter založniki in literarnimi agenti ali samimi avtorji, imetniki pravic, na drugi strani. 10-minutne predstavitve so nastale v okviru 3-urne delavnice priprave pitcha za slovenske založnike pod vodstvom producenta Danijela Hočevarja, ki jo je v septembru kot predpripravo na FSF organizirala JAK.

Ker bo Slovenija leta 2022 častna gostja na globalno najpomembnejšem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je tudi partner obeh zgoraj omenjenih programov na festivalih v Cannesu in Berlinu, se slovenskim ustvarjalcem obeta veliko možnosti za predstavitev »filmičnih« knjižnih predlog. To je priložnost, da tudi v Sloveniji ustvarimo platformo, ki lahko oživi trg adaptacij slovenske literature za film, in animiramo slovenske in mednarodne filmske ustvarjalce.

Več informacij in prijava na tej povezavi.

Letos dodajamo še kratek film kampanje EURead, katerega prevod je bil pripravljen v okviru projekta Nacionalni mesec skupnega branja.

Javna agencija za knjigo RS je del projekta Nacionalni mesec skupnega branja.

Predavanje bo potekalo v soboto, 28. septembra, med 12:00 in 13:15. Več informacij in prijave so na voljo na tej povezavi: http://traduzione-editoria.fusp.it/giornate-della-traduzione-letteraria_41.html

Na povabilo Javne agencije za knjigo se bosta med 20. in 23. avgustom v Sloveniji mudila direktor Frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgen Boos, in vodja sejemskega programa častna gostja, Simone Bühler, sprejel ju bo tudi kulturni minister Zoran Poznič. V sredo, 21. avgusta, bosta predstavnikom različnih vladnih resorjev (MK, MZZ, MGRT, MZIŠ, MKGP), predstavnikom različnih poslanskih skupin, Urada vlade za komuniciranje, Slovenske turistične organizacije, Mestne občine Ljubljana in predstavnikom številnih zainteresiranih nevladnih institucij v konferenčni dvorani Narodnega muzeja na Muzejski ploščadi Metelkova predstavila potencial in multiplikatorne učinke, ki ga državi prinaša naziv častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma. Spomnimo: naziv, katerega nosilka bo Slovenija leta 2022, ima močno tradicijo, zato v nemškem prostoru ter širše vsako leto doseže izjemen medijski odmev in odpira številna vrata in ustvarja priložnosti za različna področja kulture in kreativnih industrij, za gospodarstvo, turizem, kulinariko, izobraževanje.

Dan zatem, v četrtek, 22. avgusta, se v Ljubljani začenja študijsko potovanje, ki se ga bo udeležilo 17 založnikov in novinarjev iz šestih različnih držav. V treh dneh intenzivnega programa bodo spoznali številne slovenske avtorice in avtorje, med drugim Veroniko Simoniti, Bronjo Žakelj, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja (slednja na popotovanju po SV Sloveniji, ki vključuje tudi obisk fotografa Stojana Kerblerja in Ptujske gore), na individualnih srečanjih z desetimi slovenskimi uredniki, založniki in prevajalci pa bodo gostje podrobno spoznali aktualno slovensko knjižno produkcijo, obiskali bodo več knjigarn v središču Ljubljane, NUK, Plečnikovo hišo, Švicarijo, za konec pa še festival Dnevi poezije in vina na Ptuju.

Gre za že četrto tovrstno študijsko potovanje v organizaciji Javne agencije za knjigo, ki so skozi leta stkala številne uspešne stike med založniki, prav vsako med njimi pa je obrodilo sklenitev konkretnih pogodb za prevode slovenske literature.  Lani so nas tako v času Slovenskega knjižnega sejma obiskali založniki otroške in mladinske literature, predtem pa dvakrat založniki in novinarji pretežno iz nemškega govornega področja.

Več informacij: Nika Kovač, nika.kovac@jakrs.si ali 01 369 58 20

Na fotografijah: prevajalski seminar za prevajalce v nemški jezik 2018, udeleženci študijskega potovanja 2016 ter Simone Bühler in Jürgen Boos v družbi direktorice JAK Renate Zamida in takratnega kulturnega ministra Antona Peršaka ob podpisu pogodbe o častnem gostovanju februarja 2018, ko sta se nazadnje mudila v Sloveniji (foto: JAK in STA)

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Ob strokovnih večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program, namenjeni vsej zainteresirani javnosti, na katerih bomo gostili uveljavljeno romanopisko in avtorico (literarnih) reportaž Natašo Kramberger, mladinsko pisateljico Majdo Koren, ki se je s svojo prebrisano in nagajivo Mici prikupila tako otrokom kot odraslim, ter večkrat nagrajenega kriminalkarja Tadeja Goloba.

9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je MKC Maribor.

Nagrada Fabjana Hafnerja za leto 2019 za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik bo podeljena novembra 2019 v okviru Slovenskega knjižnega sejma za izredne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti (celotno nemško govorno področje). Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov) in branje s pogovorom v Musil-Institutu.

Več informacij na: https://www.goethe.de/ins/si/sl/kul/ser/sti.html

Nagrada v obratno smer - za najboljši prevod zadnjih dveh let iz slovenščine v nemščino - bo podeljena na Leipziškem knjižnem sejmu marca 2020. Prijave bodo odprte predvidoma jeseni.

V naslednjem novičniku vas bomo obvestili o urniku študijskega potovanja in možnostih za srečanje z založniki oziroma uredniki, ki je predvideno v petek, 23. avgusta, zato nas spremljajte še naprej!

Seznam udeležencev:

Intervju z Noackovo, ki je bil objavljen v Delu, lahko preberete tukaj.

Predavanju   Noackove   je  sledila  okrogla  miza  o  možni slovenski nacionalni  kampanji ozaveščanja  javnosti  o  pomenu  branja  in nakupovanja knjig, v kateri so sodelovali  direktorica  JAK  Renata  Zamida, predsednica DSZ Nataša Detič, založnik in predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Janez  Miš,  glavni  urednik pri Mladinski knjigi Bojan Švigelj in dr. Miha Kovač  s  Filozofske  fakultete.  V  pogovoru,  ki  ga  je  vodila Andreja Kavčič, so govorci ugotovili, da se je mogoče  v  veliki  meri  zgledovati pri nemški kampanji in da bi pri nas že desetina  njihovih  začetnih  sredstev,  torej 100.000€, zadostovalo za prvo leto  delovanja.  Vsi  prisotni,  vključno s publiko, so bili mnenja, da je takšna  kampanja  že  dolgo  potrebna  in  bi jo bilo potrebno zasnovati in začeti čim prej, saj slovensko založništvo vidno usiha. To je  bilo  nenazadnje razvidno tudi iz udeležbe na kongresu, ki se iz leta v leto manjša.

Celoten       program       kongresa      je      na      voljo      tukaj: http://www.drustvo-zaloznikov.si/letni-kongres-dsz/

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Na dopoldanskih prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij ukvarjali z izbranim odlomki iz knjig Tadeja Goloba, Nataše Kramberger in Majde Koren. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda. Ob delavnicah bodo seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov na teme prevajanja in prevodoslovja, sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature, srečali pa se bodo tudi s tujimi založniki in novinarji, ki se bodo v Sloveniji mudili v okviru študijskega potovanja v organizaciji Javne agencije za knjigo.  

9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je Mladinski kulturni center Maribor.

Šestdnevni program, ki se bo odvijal med 11. in 16. novembrom 2019, je namenjen založnikom in urednikom, ki jih zanima kitajski trg otroških knjig, nekaj mest pa je rezervirano tudi za tiste, ki pravice kupujejo, literarne agente in skavte.

Vsem sprejetim organizatorji krijejo potne stroške do Šanghaja, šest nočitev, možnost razstavljanja petih naslovov po lastni izbiri na CCBF Copyright Great Wall in sodelovanje v intenzivnem programu (po meri narejen program obiskov založnikov, knjigarn in drugih pomembnih lokacij v Šanghaju in okolici, dostop do vseh match-making dogodkov in mreženj, SHVIP Book Pitch Party  ter dostop do CCBF-BCBF Fellowships Alumni network).

Več informacij lahko najdete tukaj:

http://ccbookfair.com/en/index/programme/shvip

Rok za prijave je 24. junij.

https://plpl.it/rights-centre/invitation-program/

Založniki, specializirani za leposlovje za odrasle, se lahko prijavite na dodatni Fellowship Program, ki vključuje zgoraj omenjene ugodnosti ter dodatna dva dneva sestankov in obiskov pri založnikih v Rimu (2. in 3. december).

Več na: https://plpl.it/rights-centre/fellowship-program/

Prijave zbirajo na rights@plpl.it do 12. julija.

V kratkem uvodnem programu sta slovenski knjižni trg in svoje delo v dialogu z moderatorko predstavila avtorja in urednika Anja Golob in Aleš Šteger, slovenski prevajalci v nemščino Lydia Nagel, Lars Felgner in Liza Linde, ter prevajalka v slovenščino, Amalija Maček, so predstavili svoje najljubše še neprevedene naslove, med katerimi niso bili samo sveži leposlovni naslovi, ampak tudi klasiki ter humanistika. Za konec sta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častnih gostij Frankfurtskega knjižnega sejma, Karina Goldberg, nemškim založnikom dali nekaj namigov za sodelovanje v letu 2022, ko bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem sejmu.

V uvodnem delu smo založnikom premierno predvajali tudi kratki film o petih slovenskih avtoricah, Anji Golob, Ani Schnabl, Anji Mugerli, Nataši Kramberger in Katji Perat, ki je nastal v produkciji JAK in si ga lahko ogledate tukaj.

V filmu predstavljene avtorice so požele veliko zanimanja, zato je bilo v drugem delu srečanja, t.i. speed datingu veliko povpraševanja po njihovih naslovih. Živahno srečanje se je zaključilo s slovensko penino in potico (zahvaljujemo se slovenskemu konzulatu v Münchnu!), sproščenim klepetom in dogovarjanjem za prihodnja srečanja, za katera bo priložnost že na jesenskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki bo letos potekal med 16. in 20. oktobrom.

V priponki najdete vse potrebne informacije, med katerimi je letos tudi nekaj novosti.

Pomembna datuma sta 30. junij, ko se izteče rok za prijavo, in 15. oktober, ki je rok za plačilo razstavnega prostora.

Prijavnico za sodelovanje najdete na spletnem naslovu:

https://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/za-razstavljavce

Mednarodni prevajalski seminar bo predvidoma 12 izbranim uveljavljenim in perspektivnim prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranim odlomkom. Cilj tovrstnega dela je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.

Izbrani avtorji in avtorica ter njihova dela so:

1. Tadej Golob: Jezero. Novo mesto: Založba Goga 2016. (kriminalni roman)
2. Majda Koren: Mala pošast Mici. Ljubljana: Mladinska knjiga 2014. Mici iz 2. a. Ljubljana: Mladinska knjiga 2017, 1. ponatis. (zgodbe za otroke)
3. Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji. Ljubljana: LUD Literatura 2017. (roman)

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature. Ob večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program.

Vse prireditve, predavanja in diskusije bodo potekali v slovenskem jeziku.

Dokončen program s terminsko razdelitvijo po dnevih bodo izbrani kandidati prejeli najpozneje 14 dni pred pričetkom seminarja.  

Odlomke iz besedil (ok. 7–10 strani na vsako od izbranih del, skupaj ok. 30 strani) bodo izbrani kandidati prejeli po izteku izbora po elektronski in/ali navadni pošti. Vsa besedila je treba prevesti najpozneje do petka, 9. avgusta 2019, in jih poslati na elektronski naslov jak.seminar@yahoo.com.

Komu je seminar namenjen?

Ciljna skupina mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti so književni prevajalci z vsega sveta, ki se ukvarjajo s prevajanjem slovenske književnosti.

Prevajalci so lahko za mednarodni prevajalski seminar izbrani le vsako drugo leto. Prednostno bodo glede na strokovne reference obravnavani književni prevajalci, ki se na seminar prijavljajo prvič, in prevajalci, ki prevajajo v angleščino, francoščino, italijanščino, kitajščino, nemščino in španščino.   

Izbrani prevajalci se zavežejo, da bodo:

• pred začetkom seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali prevode vseh obravnavanih besedil;
• po zaključku seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali popravljene prevode vseh obravnavanih besedil;
• v roku dveh let po izteku seminarja v relevantnem tiskanem ali spletnem mediju objavili prevod vsaj enega od obravnavanih in na seminarju dodelanih besedil oziroma odlomkov; dokazila o objavi bodo v vednost posredovali na elektronski naslov jak.seminar@yahoo.com oz. Javni agenciji za knjigo RS.

Izbranim udeležencem ponujamo:

• brezplačno udeležbo na seminarju in dogodkih po programu,
• brezplačno nastanitev s polnim penzionom v času seminarja,
• kritje potnih stroškov do višine 500 evrov za Evropo in do 1000 evrov zunaj Evrope. Med upravičene stroške sodijo potni stroški v mednarodnem prometu, in sicer za vlak (2. razred), avtobus,  letalo (ekonomski razred) ali kilometrina*, vendar se kilometrina lahko uveljavlja samo za relacije do največ 500 km. Upravičeni stroški so tudi stroški vinjet, drugih javnih prevozov v tujini in stroški vizumov.

Rok in način prijave

Prijava mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku na predpisanem prijavnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge (motivacijsko pismo in tabelarični življenjepis) ter vse podatke, določene v dokumentaciji.

Kandidati morajo v celoti izpolnjeno vlogo poslati na elektronski naslov:

jak.seminar@yahoo.com.

Rok za zbiranje prijav prične teči na dan objave vabila na spletni strani DSKP, tj. v petek, 17. maj 2019, in traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo prijav, ki je petek, 31. maj 2019.

Dokumentacija (povezavi spodaj) obsega:

- besedilo vabila,

- prijavni obrazec.

Vso dokumentacijo je treba oddati v wordovi datoteki (tudi prijavni obrazec).

Dokumentacija je na voljo na spletni strani DSKP (http://www.dskp-drustvo.si/).

Kontaktna oseba

Tanja Petrič

Elektronski naslov: jak.seminar@yahoo.com  

Obveščanje o izboru

Prijavljeni kandidati in kandidatke bodo o izboru obveščeni najpozneje v 10 dneh po zaključku prijavnega roka.

Izvedbo prevajalskega seminarja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

* Kilometrina je povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila in se obračuna v višini 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov na dan izvedene poti.

Europäisches Festival des Debütromans v Kielu je potekal od 2. do 5. maja, gostil je 12 avtorjev in 11 založnikov, začel pa se je z otvoritvenim branjem v Literaturhaus (tu so potekali vsi dogodki festivala), kjer sta nas sprejela glavna organizatorja Alisa Woronow in Wolfgang Sandfuchs. Petkovo in sobotno dopoldne sta bili rezervirani za predstavitve knjig. Moderatorja sta glede na tematike in vsebino romanov zelo uspešno izpeljala šest pogovorov z dvema avtorjema skupaj. Spovin sem predstavila v paru z italijanskim pisateljem Emanuelejem Altissimom ter urednikom založbe Litera Orlandom Uršičem in italijansko založnico. Popoldnevi so bili rezervirani za druženje (na plaži) in delavnico (v Literaturhaus), na kateri smo si avtorji izmenjali izkušnje na področju pisanja. Intimno okolje Literaturhaus v prelepem botaničnem vrtu je ponudilo veliko priložnosti za spoznavanje, izmenjevanje izkušenj, stikov in tudi smeh. Morda bo festival komu izmed avtorjev prinesel tudi prevod romana, nedvomno pa smo Kiel vsi udeleženci zapustili z lepimi spomini in željo, da se gotovo še kdaj srečamo. Festival se je zaključil v nedeljo dopoldne z izmenjavo vtisov in mnenj ter občutkom, da je minil kar prehitro.

- Anja Mugerli

Foto: Europäisches Festival des Debütromans in Európai Elsőkönyvesek Fesztiválja

…

Oba festivala, ki sta sicer organizacijsko nepovezana, že tradicionalno vsako leto med številnimi gosti iz vse Evrope gostita tudi slovensko avtorico ali avtorja. Ob obeh festivalih izideta večjezični publikaciji z vzorčnimi prevodi odlomkov iz izbranih romanov v angleščino, nemščino in francoščino (Kiel) ter angleščino in madžarščino (Budimpešta). Pri izboru slovenskih avtorjev, ki poteka vsako leto v decembru, sodeluje JAK, zato založnike pozivamo, da nam konec letošnjega leta na anja.kovac@jakrs.si sporočijo predloge svojih avtorjev romanesknih prvencev, ki bi jih želeli poslati na gostovanje v Kiel ali Budimpešto v letu 2020.

- JAK

Zbornica s kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, kjer se trudi oživiti lokalno knjigotrško sceno.

Več o projektu lahko preberete tukaj: https://www.jetzteinbuch.de/aktionen/

Foto: Anne-Mette Noack in plakat iz kampanije Jetzt ein Buch!

Poziv za digitalni marketing med drugim omogoča prijavo naslednjih upravičenih stroškov:

- Stroški izdelave nove spletne strani (vključno z mobilno prilagoditvijo) in izvedba testiranja spletne strani s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za spletno stran (vključno z mobilno prilagoditvijo) in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 1.500 EUR.

- Stroški izdelave nove mobilne aplikacije in izvedba testiranja mobilne aplikacije s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za mobilno aplikacijo in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.000 EUR.

- Stroški vzpostavitve lastne spletne trgovine. Minimalna višina subvencije za vzpostavitev lastne spletne trgovine je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.500 EUR.

Opozarjamo na naslednjo omejitev - prijavitelji lahko koristijo vavčer le pri enem izmed ponudnikov, zajetih v naboru Podjetniškega sklada; točka 5.3. javnega poziva:

V vlogi mora prijavitelj navesti zunanjega izvajalca izbranega iz kataloga strokovnjakov za področje digitalnega marketinga, ki bo za prijavitelja izdelal novo spletno stran in/ali mobilno aplikacijo in/ali spletno trgovino in/ali rezervacijske platformo. Katalog strokovnjakov vodi Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (v nadaljevanju DIH Slovenija) in bo objavljen na spletni strani DIH Slovenija http://dihslovenia.si/katalogi/.

Vsi javni pozivi so odprti do porabe sredstev oziroma do konca marca 2023.

Več na: https://www.podjetniskisklad.si/sl/razpisi

Od leta 2016, ko so prvič gostili založnike iz 14 držav, se je program razvil v mesto druženja za skoraj 200 založnikov iz kar 68 držav. V tridnevnem programu je bilo realiziranih nepredstavljivih 2778 sestankov.

Organizacijska ekipa istanbulskega fellowshipa je pred začetkom pripravila uporabno spletno aplikacijo s predstavitvami založb, prek katere smo si na podlagi opisov organizirali sestanke. Za vsakega je bilo predvidenih trideset terminov, ki smo jih udeleženci s pridom izkoristili. Vsak večer je TBYM organiziral neformalno druženje, s tem pa ponudil možnost, da se povežemo tudi s preostalimi založniki.

Intenzivno tridnevno druženje prinaša veliko pozitivnih učinkov predvsem v tkanju profesionalnih in osebnih vezi, ter ponuja odlične možnosti za prodor slovenskih avtorjev na tuje trge. Odpira pa tudi nove povezave z velikimi založbami, ki jih na evropskih sejmih ne srečujemo pogosto. Sadovi plodovitega druženja so se pokazali že kmalu po sejmu, saj smo si izmenjali prevode knjižnih izdaj in naredili načrt za prihodnje sodelovanje. Z nekaterimi novimi znanci smo pogovore nadaljevali že na sejmu v Bologni, nadaljujemo pa na jesenskih mednarodnih knjižnih sejmih.

Prihodnji Istanbul Fellowship bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Prijave bodo odprte med avgustom in oktobrom 2019. Vabljeni k prijavi, za več informacij pa spremljajte spletno stran organizatorja.

Srečanje se bo začelo s projekcijo kratkega filma o petih slovenskih nagrajevanih avtoricah, Nataši Kramberger, Anji Mugerli, Katji Perat, Ani Schnabl in Anji Golob, ki bo na srečanju tudi sodelovala – z njo se bo o slovenskem literarnem okolju pogovarjala Kristine Listau iz založbe Verbrecher Verlag. Njunemu pogovoru bo sledil pogovor z Alešem Štegrom, avtorjem in založnikom, ki enako dobro pozna slovenski in nemški knjižni trg ter njune možnosti povezovanja. V nadaljevanju bomo prisluhnili štirim prevajalcem iz slovenščine v nemščino (ali obratno), Lizi Linde, Lydii Nagel, Amaliji Maček in Larsu Felgnerju, ki bodo gostom predstavili svoje sezname želja – knjige slovenskih avtoric in avtorjev, ki bi jih bilo po njihovem mnenju nujno prevesti v nemščino. Za konec strokovnega dela programa bosta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častne gostje pri Frankfurtskem knjižnem sejmu, Karina Goldberg, predstavili vse finančne in druge spodbude, ki si jih lahko obetajo založniki iz nemškega govornega prostora, če se odločijo za izdajo slovenske knjige – knjige države bodoče častne gostje (Frankfurt 2022). an bomo zaključili z najpomembnejšim delom programa, t.i. Speed Datingom slovenskih in nemških založnikov, ki se bo izteklo v sprejem s slovensko penino.

Med doslej potrjenimi nemškimi založbami, ki se bodo udeležile srečanja, so:

Denise Schweida, Droemer-Knaur
Helga Frese Resch, KiWi
Jessica Beer, Residenz
Johanna Links, Aufbau
Wanda Jacob, Kunstmann
Linda Walz, Bertelsmann
Sabine Cramer, Dumont
Maren Kröger, btb
Pierro Salabe, Hanser
Urte Schröder, C. H. Beck
Laura Jacobi, homunculus verlag
Silke Weniger, edition fünf
Loan Nguyen, Matthes & seitz
Hella Reese, dtv
Tim Müller, Heyne
Monika Lustig, Edition Converso
Hans Koch, Karl Rauch Verlag
Barbara Weidle, Weidle Verlag
Maren Arzt, C. Bertelsmann
Dr. Susanne Krones, Luchterhand
Franziska Zintzsch, Piper Verlag

Srečanja se bodo udeležili tudi vabljeni kulturni novinarji in kulturni producenti.

Prijave na srečanje so možne še do 15. maja na anja.kovac(at)jakrs.si ali 01 230 05 75. S slovenske strani so sodelovanje doslej potrdile založbe Litera, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Goga, Pivec, Beletrina, LUD Literatura, Sanje in Sidarta.

Za vse zainteresirane založnike JAK organizira prevoz s kombijem (odhod 23. 5. zjutraj, povratek 24. 5. popoldan). Cena prevoza je 30€, nočitev si založniki krijejo sami. Trenutno je na voljo še nekaj prostih mest.

Partnerji dogodka so Frankfurtski knjižni sejem, Literaturhaus München, Slovenska turistična organizacija – predstavništvo v Münchnu in generalni konzulat RS v Münchnu.

Vabljeni k prijavi!

Foto: Literaturhaus München

V pogovoru bodo sodelovali:
- Nika Kovač, avtorica, direktorica Inštituta 8. marec
- Jasmin B. Frelih, avtor, prevajalec in prejemnik nagrade Evropske unije za književnost
- Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR)
- Anja Kovač, sodelavka mednarodnega sodelovanja in vodja projekta Frankfurt 2022 pri Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS)

Dogodek bo povezovala Alenka Štrukelj, avtorica spletnega bloga Literarna lekarna --> https://www.literarnalekarna.com/ 

Vstop je prost, prosimo vas le, da udeležbo potrdite na ------>
http://bit.ly/odidejedopravice. 

Razpis je objavljen na spletni strani EACEA: https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe/funding/support-to-literary-translation-projects-2019_en 

Za slovenske interesente je razpis podrobneje predstavljen na spletni strani Motovile, ki vodi Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji: http://ced-slovenia.eu/call/projekti-literarnega-prevajanja-2019/

Motovila v petek, 10. maja organizira Delavnico za pripravo projektov literarnega prevajanja za leto 2019. Delavnica je namenjena založbam in založniškim hišam, ki izpolnjujejo pogoje in pripravljajo prijavo na razpis.
Potekala bo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani od 10. do 13. ure. Prijave zbirajo do četrtka, 9. maja do 12. ure na naslov: info@ced-slovenia.eu 

Vabljeni!

Posebno priznanje sejma je letos doživela slovenska ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu. Zato z Ano Zavadlav organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila, ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic. Ana Zavadlav je ena izmed šestih slovenskih ilustratork in ilustratorjev, ki so bili doslej uvrščeni na to prestižno razstavo – pred njo so slovenske barve zastopali Andreja Peklar, Maja Kastelic, Peter Škerl, Lila Prap in Alenka Sotler. Na slovenski stojnici si bodo obiskovalci lahko ogledali mini razstavo njihovih ilustracij in polistali po spremljajočem katalogu.

JAK je v tednih pred sejmov izvedel tudi spletni natečaj, preko katerega smo izbrali šest ilustracij, ki bodo v formatu razglednice na voljo obiskovalcem sejma. Avtorice izbranih ilustracij so Manica Klenovšek Musil, Andreja Peklar, Polona Kosec, Marija Prelog, Maja Lubi in Hana Stupica, ki je minuli teden prejela plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije, ki jih je ustvarila za etikete vin Fedora. 

V sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu v sredo, 3. aprila, JAK pripravlja poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki, s posebnim poudarkom na švicarskih založbah, Švica je namreč letos častna gostja sejma. Spomnimo: Slovenija se bo na sejmu v Bologni v vlogi častne gostje predstavila leta 2021.

Na fotografijah: slovenska stojnica v Bologni.

Več informacij na 051 304 089.

Na razpisu za sofinanciranje razvoja scenarija lahko sodelujejo producenti, registrirani za dejavnosti produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj (J59.110), in fizične osebe, ki so glavni pisci prijavljenega scenarija.

Ena od možnosti je razvoj scenarija po literarni predlogi. Zavedamo se, da so filmarji, scenaristi, producenti tudi sami odlični bralci, ki spremljajo knjižno produkcijo, a za vse, ki morda v tem trenutku nimajo idej, smo na Javni agenciji za knjigo RS pripravili nekaj priporočil, ki jih je vredno prebrati - morda bodo filmski ustvarjalci našli potencial tudi v teh delih.  Pri navedenih naslovih ne gre za priporočilni seznam, smo pa poskušali upoštevati omejene produkcijske pogoje, v katerih delujejo slovenski filmski ustvarjalci. Deloma se izbor naslovov navezuje na izbor, ki je bil predstavljen na dogodku "Matching Books and Film" na filmskem festivalu v Pulju poleti 2018.

Leposlovje za odrasle in žanrska literatura

Mirt Komel: Medsočje (Goga, 2017)

Anja Mugerli: Spovin (Litera, 2017)

Mojca Širok: Pogodba (Mladinska knjiga, 2018)

Bronja Žakelj: Belo se pere na 90 (Beletrina, 2018)

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči (Litera, 2018)

Agata Tomažič: Tik pod nebom (Goga, 2017)

Jurij Hudolin: Pastorek (Beletrina, 2008)

Tomo Podstenšek: Dvigalo (Litera, 2011)

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Beletrina, 2018)

Evald Flisar: Besede nad oblaki (Cankarjeva založba, 2015)

Jani Virk: Brez imena (Cankarjeva založba, 2018)

Jani Virk: Med drevesi; zbirka kratke proze (Beletrina, 2016)

Mladinski romani

Vinko Möderndorfer: Kit na plaži (Mladinska knjiga, 2016)

Nika Matanovič: Razred (Založba Pivec, 2016)

V primeru razvoja scenarija po literarni predlogi je potrebno prijavi priložiti tudi dokazilo o urejenih avtorskih pravicah (opcijska pogodba ali pogodba; izjava ne zadostuje). Poleg zgoraj navedenih obrazcev so obvezne priloge tudi:

- sinopsis;

- načrt razvoja scenarija;

- reference scenarista (odmevnost ustvarjalnega dela na avdiovizualnem področju).

Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za razvoj scenarijev po tem razpisu, je 70.000,00 EUR, od tega okvirno 40.000,00 EUR za razvoj scenarijev po literarnih predlogah slovenskih avtorjev. Najvišji možni znesek za posamezni projekt, ki bo sofinanciran na podlagi tega razpisa, znaša 7.000,00 EUR za izvirni scenarij ter 10.000,00 EUR za scenarij po literarni predlogi slovenskega avtorja.

Rok oddaje je 23. april.

Več na: https://www.film-center.si/sl/javni-razpisi/

Še en tovrsten razpis bo objavljen predvidoma v septembru.

Upamo, da bodo filmski ustvarjalci našli čimveč navdiha v slovenski literaturi ...

Prvi sejemski dan sta se na dogodkih v sodelovanju z mrežo Traduki predstavili Mojca Kumerdej s še svežim prevodom romana Kronosova žetev (Chronos erntet, založba Wallstein, prevod: Erwin Köstler) in Ana Schnabl z vzorčnimi prevodi iz svoje nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani. Na otroškem odru sta v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga nastopili naša mednarodno najbolj prepoznavna avtorica in ilustratorka Lila Prap ter avtorica in pripovedovalka Anja Štefan. Na Forumu OstSüdOst je nemški prevod knjige Slovenija - Kulturna dediščina v sodelovanju z založbo Hart predstavljal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je dan predtem v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom nastopil v Berlinu. V razpravi o stripih iz Jugovzhodne Evrope je slovenske barve zastopala Tanja Skale iz Foruma Ljubljana, ki se v teh dneh udeležuje tudi vzporednega stripovskega festivala The Millionaires Club, o vplivu naziva država častna gostja na sejmu otroških knjig v Bologni pa so na prevajalskem odru z gostjami švicarske organizacije Pro Helvetia razpravljale urednica Alenka Veler (Mladinska knjiga), avtorica Anja Štefan in direktorica JAK Renata Zamida.

Danes bo svoj novi prevod knjige Groznovilca v Hudi hosti (Die kleine Gruselfee, založba S. Fischer, prevod: Ann Catrin Bolton) na sejmu in v mestu predstavila Jana Bauer, s prevodom mladinskega romana Zlati zob (Der goldene Zahn, Schruf & Stipetic, prevod: Ann Catrin Bolton) bo sejem obiskal Tadej Golob, ki bo dan predtem nastopil v Berlinu, prvo iz serije predstavitev pa bo doživela tudi čisto nova izdaja potopisa Alme M. Karlin Samotno potovanje (Einsame Weltreise, založba AvivA, predgovor: Jerneja Jezernik).

Vrsta slovenskih dogodkov se bo zaključila v nedeljo, ko bosta drugi del stripa Meksikajnarji (Die Mexikaner, bahoe books, prevod: Erwin Köstler) na sejmu predstavila avtor Marijan Pušavec in ilustrator Zoran Smiljanić.

Leipziški knjižni sejem je prvenstveno namenjen predstavitvam avtorjev in njihovih del ter vsako leto pritegne množice obiskovalcev. Organizatorji letos tako pričakujejo skoraj 300.000 obiskovalcev, ki bodo lahko do nedelje, ko se sejem zaključi, obiskali okrog 3.600 dogodkov na 550 različnih lokacijah na sejmu in v mestu. Častna gostja letošnje edicije sejma je Češka.

Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj.

Na fotografijah: slovenska stojnica in dogodki z Anjo štefan, Lilo Prap, Mojco Kumerdej in dr. Janezom Bogatajem.

Renata Zamida, direktorica JAK, je zatem predstavila primerljivo interno raziskavo, ki jo je pred časom opravila mreža Enlit (European Network for Literary Translations), namenjena spodbujanju literarnega prevajanja, ki trenutno vključuje že več kot 20 organizacij iz različnih evropskih držav, med drugim tudi JAK (povzetek raziskave v priponki). Veliko vključenih institucij ima za seboj tudi nastop v vlogi častnih gostij Frankfurtskega sejma (Francija, Nizozemska, Finska), zato so izmenjave teh izkušenj dragocene, prav tako kot vpogled v dolgoročne pozitivne učinke tega projekta. Direktorica je za letos napovedala tudi novo Raziskavo o bralnih in nakupnih navadah Slovencev, ki osvežuje istoimensko raziskavo iz leta 2014 in katere naročnika sta JAK ter Ministrstvo za kulturo.

Anja Kovač, pristojna za mednarodno sodelovanje in projekt Frankfurt 2022 pri JAK je nato predstavila aktivnosti, ki jih JAK pripravlja na sejmih v Parizu (15.-18. marec), Leipzigu (21.-24. marec) in Bologni (1.-4. april). Pri tem so se ji pridružili založniki, s katerimi bo JAK na omenjenih sejmih sodeloval in jim nudil servisne storitve, ter dve izmed številnih avtoric in avtorjev, s katerimi JAK na prihajajočih sejmih prireja dogodke ob izidih njihovih prevodov.

Katja Urbanija, literarna agentka pri založbi Goga, je povedala, da znotraj Goge deluje prva literarna agencija v pravem pomenu besede na Slovenskem, ki ne zastopa le svojih avtorjev, temveč tudi avtorje, ki izdajajo pri drugih založbah, in nekatere tuje avtorje, zaenkrat s področja nekdanje Jugoslavije. Pri nastopu v tujini je literarno posredništvo nepogrešljivo, zato bomo morali v prihodnosti na tem področju storiti še veliko in vlagati v znanje, da bo slovenska literatura v tujini ustrezno zastopana.

Agata Tomažič, avtorica, katere zbirka kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015) bo prihodnjo pomlad v prevodu Stéphane Baldeck izšla pri Belleville éditions v Parizu, je poudarila, da je podpis pogodbe s francosko založbo izjemen dogodek, saj je francoski trg tradicionalno precej zaprt in je nanj težko prodreti, ima pa veliko potenciala.

Luka Novak, avtor in založnik (založba Totaliteta), je dober poznavalec francoskega knjižnega trga, nedavno pa sta mu pri založbi Léo Scheer v Parizu izšli dve knjigi: Le Metro – Inconscient urbain ter Phenomenologie de la Mayonnaise – prva v prevodu Andrée Lück-Gaye, drugo pa je sam spisal v francoščini. Novak pravi, da so francoske založbe zelo profilirane, zato je ključno, da s pravim naslovom pristopiš k pravi založbi.

Avtorici Mojca Kumerdej in Jana Bauer, ki sta jima pravkar izšla prevoda knjig v nemščino (Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu, in Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee, prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), bosta knjigi predstavljali na knjižnem sejmu v Leipzigu. Obe sta povedali, da sta prevoda sad dolgoletnih prizadevanj založb Beletrina in Sodobnost (kjer sta izšla izvirnika del) in da je izkušnja sodelovanja s tujimi založbami zelo dobra, nivo profesionalnosti pa visok. Kumerdej je še poudarila kako pomembni so v procesu kvalitetni prevajalci in da ima sama nabor prevajalcev s katerimi redno in dobro sodeluje.

Tanja Skale, literarna agentka pri založbi Forum Ljubljana, ki med drugim izdaja revijo Stripburger, se bo udeležila sejmov v Leipzigu in Bologni, pri čemer bo v Leipzigu istočasno sodelovala na striparskem festivalu The Millionaires Club. Orisala je specifike trženja pravic za stripe, kjer več uspeha kot na velikih splošnih knjižnih sejmih beleži na manjših, za strip specializiranih sejmih.

Orlando Uršič, direktor in glavni urednik pri založbi Litera, katere avtorica Anja Mugerli bo po posredovanju JAK maja nastopila na Festivalu prvega romana v nemškem Kielu, je poudaril, da se Litera trudi, da bi na področju trženja pravic v tujino začeli aktivneje delati, kar brez nacionalnih finančnih spodbud, da lahko razvijajo in izobražujejo kader in izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo dogodki mreženja v tujini, ne gre. Denarna sredstva za razvoj tega področja so ključna, saj traja precej časa, preden ima založba tudi ekonomsko korist od trženja prevodnih pravic, a je istočasno nujno krepiti domačo sceno, ker brez založniške podstati in profesionalne panoge doma tudi v tujini ne moremo delovati.

Senja Požar, vodja prodaje pravic pri Mladinski knjigi, je povedala, da se na MK s trženjem pravic kontinuirano ukvarjajo že dlje časa in tržijo naslove tako iz vrst literature kot humanistike, priročnikov in otroških knjig. Prav na slednjem področju so zelo uspešni, pri čemer je njihovo paradno ime avtorica in ilustratorka Lila Prap, ki bo letos praznovala 20. obletnico delovanja, zato ji bodo tematsko posvetili svojo stojnico na Bolonjskem knjižnem sejmu. Veselijo se, verjame da skupaj z ostalimi založniki, avtorji in ilustratorji, da bo Slovenija svojo bogato tradicijo in aktualno produkcijo lahko predstavila kot častna gostja v Bologni leta 2021.

Za konec je Anže Miš, direktor založbe Miš, ki je kot ena redkih založb v Sloveniji specializirana za otroško in mladinsko literaturo, povedal, da so se za vstop na tuje trge opogumili pred nekaj leti in da iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Pri tem se mu zdi ključen servis JAK v obliki možnosti najema založniške mize na nacionalnih stojnicah na mednarodnih sejmih, organizacija dogodkov mreženja s tujimi založniki, izvedbe študijskih potovanj za tuje urednike in založnike v Sloveniji ter številne druge aktivnosti.

Po omenjenih treh mednarodnih sejmih v prvi polovici leta JAK načrtuje še srečanje nemških in slovenskih založnikov, ki bo potekalo 23. maja v Literaturhaus München. Na tovrstnih srečanjih želimo nemškim založnikom predstaviti slovenski knjižni trg, najvidnejše avtorje in pa mehanizme finančne podpore, slovenskim založnikom pa ponuditi možnost za intenzivno mreženje in trženje pravic. Osredotočanje na nemški govorni prostor je v dejavnostih JAK pomembno predvsem v perspektivi slovenskega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Več informacij:

Poročilo o raznolikosti 2018: https://www.wischenbart.com/page-10

Knjižni sejem v Parizu: http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=975&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=57b206aa58e0ff8ec7728808eb2be877

Knjižni sejem v Leipzigu:  http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=974&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1d108e6d04adc69c2ae81540f9fdd5e9

Knjižni sejem v Bologni: http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=977&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e2db1988275ded69b53d302372f86b11

-    raziskavo Poročilo o raznolikosti (Diversity Report 2018),
-    slovenske aktivnosti na knjižnih sejmih v Parizu (15-18 marec), Leipzigu (21-24 marec) in Bologni (1-4 april),
-    aktualno stanje prevodov slovenskih avtoric in avtorjev v tuje jezike.

Novinarska konferenca bo v četrtek, 7. marca, ob 11.00 v prostorih Javne agencije za knjigo (Metelkova 2b, pritličje, Ljubljana)

Govorci:

Renata Zamida, direktorica JAK

dr. Miha Kovač, profesor založniških znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

Mojca Kumerdej, avtorica

Barbara Beškovnik, Sodobnost

Agata Tomažič, avtorica

Tanja Skale, Forum Ljubljana

Orlando Uršič, založba Litera

Katja Urbanija, založba Goga

Na novinarski konferenci bomo predstavili izsledke aktualnega Poročila o raznolikosti, ki je izšlo konec leta 2018, ter načrtovane mednarodne aktivnosti Javne agencije za knjigo v prvi polovici leta 2019. Avtorici Mojca Kumerdej (Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu) in Agata Tomažič (Česar ne moreš povedati frizerki / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur, prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz) bosta delili izkušnje z delom s tujimi založbami, predstavniki založb pa bodo predstavili svoje mednarodne aktivnosti in izkušnje in sodelovanje z JAK na tem področju.

Vabljeni!

***

O Poročilu o raznolikosti (Diversity Report 2018)

Prvo Poročilo o raznolikosti je izšlo leta 2008, ko je Rüdiger Wischenbart s sodelavci analiziral gibanje knjižnih prevodov po letu 1975, s posebnim oziroma na književnostih srednje Evrope. Odtlej Poročilo izhaja v rednih presledkih, poleg samih prevodov pa se ukvarja tudi z analizami knjižnih uspešnic na evropskih trgih. V letošnjem Poročilu o raznolikosti so avtorji nekoliko podrobneje analizirali vidik prevodov slovenskih avtorjev, z željo bolje razumeti omejitve, s katerimi se ta dela srečujejo v boju za vidnost na največjih evropskih trgih. Razumevanje in preseganje teh omejitev bo ena od strategij slovenske predstavitve v okviru programa države gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Najnovejše Poročilo so pod okriljem Zveze za kulturne transferje iz Avstrije pripravili štirje avtorji: Rüdiger Wischenbart (AT), Miha Kovač (SI), Yana Genova (BG) in Michaela Anna Fleischhacker (AT). Poročilo je deloma sofinancirala Javna agencija za knjigo RS.

Več na: 01 369 58 20 ali anja.kovac@jakrs.si

Več o projektu POT KNJIGE: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/pot-knjige/

Vsi prijavljeni razstavljavci in sorazstavljavci ne zamudite priložnosti, da se brezplačno udeležite dogodka »In Other Words«, ki ga prireja britanska organizacija Book Trust. Na dogodku, ki se bo odvijal v torek, 2. aprila, med 11.30 in 12.30 v prevajalskem centru na sejmišču, bo 10 britanskih urednikov in založnikov predstavilo primere dobre prakse in namige za prodajo pravic v angleščino. Potrebne so vnaprejšnje prijave na translation@booktrust.org.uk.

Poleg tega v sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu načrtujemo poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki. Srečanje bo v sredo, 3. aprila, v dvorani Sala Melodia, potrebne so prijave na anja.kovac@jakrs.si.

Vabljeni k udeležbi!

Tradicionalni organizirani enodnevni obisk sejma bo letos 2. aprila

Za predstavnike strokovne javnosti in druge zainteresirane pa bomo že tradicionalno organizirali enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila.

Cena (vključen je povratni prevoz iz Ljubljane in vstopnica za sejem) obiska knjižnega sejma znaša 60 EUR /osebo, za študente s statusom 50 EUR /osebo.

Prijave zbiramo do 22. marca 2019 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov: bologna.jak@gmail.com

Vse dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici v priponki in na bologna.jak@gmail.com.

Svoje knjižne naslove lahko v tednih pred sejmom nominirajo vsi založniki, ki so na sejmu prijavljeni kot samostojni založniki ali sozaložniki, torej tudi založbe, ki so sozaložniki Javne agencije za knjigo. Med 1.500 predlaganimi naslovi so bile letos tudi tri knjige slovenskih založb:

Neža Maurer, Barbara Ogrič Markež: Nekaj zelo lepega (Založba Sanje, 2018)

Anja Štefan, Alenka Sottler: Drobtine iz mišje doline (Mladinska knjiga, 2017)

Ivan Cankar, Peter Škerl: Skodelica kave (Miš, 2018)

Več o nagradi in njenih prejemnikih si lahko preberete tukaj.

*Katarina Marinčič: O treh / Trois (prevod Florence Gacoin Marks, izšlo v zbirki Litterae Slovenicae, DSP), Agata Tomažič: Česar ne moreš povedati frizerju / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz), Luka Novak: Metro / Le Metro – Inconscient urbain (prevod Andrée Lück-Gaye, izšlo pri Léo Scheer, Pariz) in pri isti založbi Phenomenologie de la Mayonnaise

Celoten program je objavljen tukaj.

11.30-12.00, forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309
Kronosova žetev
Gosta: Mojca Kumerdej (avtorica) in Erwin Köstler (prevajalec v nemščino)
Moderator: Florian Welling

12.30-13.00, Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H410/G411
Drobtine iz mišje doline
Pripovedovalka zgodb Anja Štefan ob glasbeni spremljavi predstavlja svojo zbirko otroških pesmi in ilustracije Alenke Sottler.
Gostji: Anja Štefan (avtorica) in Alenka Veler (urednica)
Primerno za otroke od 4. leta dalje

12.30-13.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Odštevanje: Sedaj je vse odvisno od nas
Dve mlada ženska glasova in njun pogled na sedanjost
Gostji: Frosina Parmakovska (Makedonija), Ana Schnabl (Slovenija)
Moderator: Ismar Hačam

13.00-13.30, Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H410/G411
Okoli sveta z Lilo Prap
Kraca? Je mešanec med kravo in opico! To vedo otroci iz že več kot desetih držav …
Gostji: Lila Prap (avtorica) in Alenka Veler (urednica)

14.00-14.30, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Podzemlje & odpor
Stripi iz Jugosfere
Gostje: Ivan Petrović (Avstrija), Tanja Skale (Slovenija), Beate Wild (Nemčija)
Moderator: Axel Halling

16.00-16.30, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica E501    
Slovenija ima vse: Alpe, Sredozemlje, Balkan
Gosta: prof. dr. Janez Bogataj (etnolog) in Martin Reichert (novinar)  
Pogovor, fotoprojekcija in pokušina potice

17.00-18.00, Forum International und Übersetzerzentrum, dvorana 4, stojnica C505
Ko otroške knjige potujejo. Vloga častne gostje v Bologni odpira vrata prevodom 
Gostje: Alenka Veler (urednica, Slovenija), Vanessa Maus (agentka, Italija), Anja Štefan (avtorica, Slovenija)
Moderiranje: Renata Zamida (JAK) in Angelika Salvisberg (ProHelvetia, Švica)

20.00-22.00, Kaiserbad, Karl-Heine-Straße 93, Leipzig
In molče poslušamo kdo smo
Novo iz Jugovzhodne Evrope
Gostje: Saša Ilić (Srbija), Kapka Kassabova (Bolgarija), Mojca Kumerdej (Slovenija), Ardiana Shala Prishtina (Kosovo), Slobodan Šnajder (Hrvaška)
Moderiranje: Jörg Plath in Annemarie Türk

21.00-22.30, Café Telegraph, Dittrichring 18–20, Leipzig
Večer založbe Wallstein
Gostje: Mojca Kumerdej (Slovenija), Emmanuel Maeß (Nemčija), Steffen Mensching (Nemčija)
Moderiranje: Thedel v. Wallmoden

Petek, 22. marec

9.00-10.00, Otroški športni center Springmäuschen, Kregelstraße 6, 04317 Leipzig
Počeši se z ježem!
Otroci, pozor! Mala groznovilca komaj čaka, da vam pove o svojih dogodivščinah.
Gostja: Jana Bauer
Moderiranje: Stefanie Ericke-Keidtel

17.00-17.30, Lesebude 2, dvorana 2, stojnica H600
Predrzni in brez vrtoglavice – nepozabna bralna doživetja za male in velike
Ena predrzna vila in dva pogumna prijatelja plezalca: junaki otroških in mladinskih knjig is Slovenije, ki jih sedaj lahko berete tudi v nemškem prevodu.
Gosta: Jana Bauer in Tadej Golob
Moderiranje: Dagmar Schruf

17.00-17.30, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica D401
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Veliko ponovno odkritje – potopis iz dvajsetih let, napet kot pustolovski roman!
Gostji: Amalija Maček (poznavalka Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

Sobota, 23. marec

11.00-12.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Kronosova žetev
O junaštvu in svetohlinstvu
Gostji: Ioana Baetica Morpurgo (Romunija), Mojca Kumerdej (Slovenija)
Moderiranje: Barbara Anderlič (Traduki)

14.45-15.15, TAZ oder, dvorana 5
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Veliko ponovno odkritje – potopis iz dvajsetih let, napet kot pustolovski roman!
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)
Moderiranje: Doris Akrap

16.30-17.00, forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Branje in pogovor
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

19.30, reds | Friseur, Hainstrasse 10, 1.OG, Leipzig
Alma M. Karlin: Okoli sveta s frizuro na paža in pisalnim strojem
Branje in pogovor
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

20.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Straße 12 a, Leipzig
Najdeno s prevodom ('Balkannacht')
Gostje: Gabriela Adameşteanu (Romunija), Pavle Goranović (Črna Gora), Gary Kaufmann (Liechtenstein), Lisandri Kola (Albanija), Frosina Parmakovska (Makedonija), Ana Ristović (Srbija), Ana Schnabl (Slovenija), Faruk Šehić (Bosna), Tijan Sila (Nemčija)
Moderiranje: Aylin Rieger in Hana Stojić (Traduki)
Band: Andrra 

21.00, naTo, Karl-Liebknecht-Str. 46, Leipzig
Kronosova žetev
Mojca Kumerdej prepleta dejstva in fikcijo v osupljivo sliko preteklih časov.
Gosta: Mojca Kumerdej (avtorica) in Erwin Köstler (prevajalec)

Nedelja, 24. marec

12.30-13.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Dva Slovenca v Mexico Cityju in Valter v Sarajevu
Dva stripa iz Jugovzhodne Evrope
Gostje: Leo Gürtler (Avstrija), Marijan Pušavec (Slovenija), Zoran Smiljanić (Slovenija)
Moderiranje: Axel Halling

Sobota in nedelja (23. in 24. marec)
Revija Stripburger na festivalu The Millionaires Club (Conne Island, Koburger Str. 3, Leipzig), ki poteka vzporedno s knjižnim sejmom

Partnerji programa: Traduki, Slovenski kulturni center Berlin, Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, Wallstein Verlag, Schruf & Stipetic, AvivA Verlag, bahoe books, Mladinska knjiga, Beletrina, Goga, Forum Ljubljana

*Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet (prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu), Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee (prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), Janez Bogataj: Slovenija – Kulturna dediščina / Slowenien – das Kulturerbe (prevod Alexandra Natalie Zaleznik, izšlo pri založbi Hart ob podpori Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Tadej Golob: Zlati zob / Der Goldene Zahn (prevod Ann Catrin Apstein-Müller, izšlo pri Schruf & Stipetic v Berlinu), Lila Prap: Zmaji?! / Drachen?! (prevod Sebastian Walcher, izšlo pri Mladinski knjigi), Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji / Die Mexikaner (prevod Erwin Köstler, izšlo pri Bahoe books na Dunaju), Alma M. Karlin: Einsame Weltreise / Samotno potovanje (izšlo pri založbi AvivA s predgovorom Jerneje Jezernik)
 

Avtorja stripa POT KNJIGE, od avtorja do bralca, David Krančan in Žiga X. Gombač sta naslednji dan (v soboto, 9. februarja 2019) v prostoru Narodnih manjšin v Banja Luki izvedla dve pisateljsko-striparski delavnici za učence OŠ in SŠ. V obeh delavnicah je sodelovalo preko 30 učencev. Žiga X Gombač je predstavil zgodbo stripa POT KNJIGE in poklic pisatelja ter nagovoril mlade k branju. David Krančan je prikazal nastanek stripa, spodbudil mlade k ustvarjanju stripa in vodil delavnico risanja.

POT KNJIGE, od avtorja do bralca je prikaz procesa nastanka knjige. Kratka zgodba, zapisana v stripu, avtorja Žige X. Gombača z ilustracijami Davida Krančana nas popelje v svet knjige z glavnim junakom, simpatičnim knjižnim moljem.

Več o projektu POT KNJIGE: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/pot-knjige/

Več o Društvu Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka: http://www.udruzenjetriglav.com/sl/ 

Zapisala: Tjaša Urankar

Na letošnjem bruseljskem sejmu sodeluje tudi slovenski pisatelj Drago Jančar, ki bo v pogovoru s Hubertom Artusom predstavil svoj ustvarjalni opus, s poudarkom na zadnji knjigi, ki je pred kratkim izšla v francoščini pri založbi Phebus – roman In ljubezen tudi.

Pogovor bo potekal v nedeljo, 17. februarja, med 15. in 16. uro na stojnici Evropske komisije bruseljskega knjižnega sejma, po njem bo pisatelj podpisoval svoje knjige.

V sodelovanju s Slovenskim predstavništvom v Bruslju, bruseljskim knjižnim sejmom, grozdom mreže kulturnih institutov EUNIC,  Evropsko komisijo in knjigarno Librebook.

Mednarodni knjižni sejem v Parizu (Salon du Livre de Paris, 15.-18. marec 2019)

Z nacionalno stojnico se bomo letos prvič udeležili mednarodnega knjižnega sejma v Parizu, kjer v središče postavljajo Evropo kot regijo, zato se bo tudi Slovenija občinstvu predstavila v okviru Evropskega paviljona (stojnica K114).

Poleg slovenske stojnice, ki jo bomo opremili v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Parizu, JAK s slovenskimi partnerji – založbo Goga in Društvom slovenskih pisateljev, ter nekaterimi tujimi partnerji, organizira dva dogodka v petek in soboto popoldne, saj je sejem ob koncu tedna posebej živahen. Na evropskem odru bodo trije slovenski avtorji, Agata Tomažič, Katarina Marinčič in Luka Novak v pogovoru z Mathiasom Rambaudom, naslovljenem Kaj pomeni živeti in pisati v slovenščini?  delili svoje doživljanje tega, kako je živeti in ustvarjati v slovenščini ter predstavili svoja dela v francoščini.* V soboto pa bo v naši organizaciji na odru Connexion razprava o pisateljih kot državljanih Evrope z naslovom Nezavedni drugi: tujci v tujih državah, pisatelji kot državljani Evrope. K pogovoru smo povabili slovensko pisateljico Brino Svit, ki že vrsto let živi v Franciji ter piše v obeh jezikih, pisatelja Veliborja Čolića, ki je med vojno kot begunec zapustil BiH in se naselil v Franciji in začel pisati v francoščini ter pisateljico, profesorico in aktivistko Svetlano Slapšak, ki je svoj beograjski dom zamenjala za ljubljanskega, vmes pa delovala in bivala v mnogih drugih državah in svoje poliglotstvo prenesla tudi v pisanje. Z njimi se bo pogovarjal Luka Novak.

*Katarina Marinčič: O treh / Trois (prevod Florence Gacoin Marks, izšlo v zbirki Litterae Slovenicae, DSP), Agata Tomažič: Česar ne moreš povedati frizerju / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz), Luka Novak: Metro / Le Metro – Inconscient urbain (prevod Andrée Lück-Gaye, izšlo pri Léo Scheer, Pariz) in pri isti založbi Phenomenologie de la Mayonnaise

Mednarodni knjižni sejem v Leipzigu (Leipziger Buchmesse, 21. - 24. marec 2019)

Med 21. in 24. marcem se bomo z nacionalno stojnico že tradicionalno udeležili knjižnega sejma v Leipzigu (dvorana 4, stojnica D503). Program, ki ga tudi tokrat delno soustvarjamo z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve številnih avtoric in avtorjev z novimi prevodi v nemščino* ter 20 dogodkov z njimi, na sejmu in v mestu (natančen program bo objavljen na spletni strani JAK). V Leipzig tako potujejo Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Zoran Smiljanić, Ana Schnabl in Anja Štefan. Predstavili bomo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki bo tik pred sejmom izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Država v fokusu letošnjega knjižnega sejma v Leipzigu bo Češka.

*Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet (prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu), Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee (prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), Janez Bogataj: Slovenija – Kulturna dediščina / Slowenien – das Kulturerbe (prevod Alexandra Natalie Zaleznik, izšlo pri založbi Hart ob podpori Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Tadej Golob: Zlati zob / Der Goldene Zahn (prevod Ann Catrin Apstein-Müller, izšlo pri Schruf & Stipetic v Berlinu), Lila Prap: Zmaji?! / Drachen?! (prevod Sebastian Walcher, izšlo pri Mladinski knjigi), Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji / Die Mexikaner (prevod Erwin Köstler, izšlo pri Bahoe books na Dunaju), Alma M. Karlin: Einsame Weltreise / Samotno potovanje (izšlo pri založbi AvivA s predgovorom Jerneje Jezernik)

Sejem otroških knjig v Bologni (Bologna Children's Book Fair, 1.- 4. april 2019)

Med 1. in 4. aprilom bomo z nacionalno stojnico, tokrat na kar 64 kvadratnih metrih in v družbi odličnih slovenskih založnikov (dvorana 29, stojnica C34-D33) prisotni na sejmu otroških knjig v Bologni. S samostojno stojnico se v Bologni predstavljata tudi založbi Mladinska knjiga in Morfem. Posebno priznanje sejma je letos doživela ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu (lani je bila v razstavo vključena Andreja Peklar). Zato z Ano Zavadlav letos organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic.

Poleg tega v sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu načrtujemo poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki (v sredo, 3. aprila, Sala Melodia, potrebne so prijave), za predstavnike strokovne javnosti in druge zainteresirane pa bomo že tradicionalno organizirali enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila. Z zbiranjem prijav bomo začeli predvidoma konec februarja.

Spomnimo: leta 2021 bo Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Bologni! Letos bo ta vloga pripadla Švici.

Več informacij na anja.kovac@jakrs.si ali na 01 230 05 75.

V ta namen k sodelovanju vabimo ilustratorje in ilustratorke, ki so na slovenskem trgu v obdobju 2015-2019 izdali vsaj eno ilustrirano knjigo, da nam pošljejo ilustracijo, ki bi jo želeli pokazati mednarodni javnosti na knjižnem sejmu v Bologni. Pri tem ni potrebno, da je prav ilustracija, predlagana za razglednico, že doživela knjižno objavo – lahko gre za še neobjavljene motive! Med prispelimi ilustracijami bomo izbrali 5  motivov različnih avtorjev in razglednice s posamičnimi motivi natisnili v nakladi 150 komadov. Avtorjem izbranih motivov bo JAK podarila vstopnico za obisk letošnjega knjižnega sejma v Bologni, prav tako jim pripada 15 razglednic, ki jih lahko dvignejo na sedežu JAK kadarkoli po 4. aprilu 2019.

Dodatne informacije in navodila:

Vsak avtor lahko pošlje en (1) motiv po svojem izboru, pri čemer lahko gre tudi za detajl večje ilustracije. Pazite na ustrezno vidnost motiva na spodaj navedenem formatu razglednice. Ilustracija naj bo opremljena s podpisom avtorja. Za uvrstitev v izbor še ni potrebno poslati ilustracije v resoluciji za tisk.

Velikost razglednice: 10,5 x14,8 cm.

Specifikacije tiska: barvni digitalni tisk, mat papir

Oddaja materiala:

Enotno PDF datoteko s spodaj navedeno vsebino pošljite na elektronski naslov tjasa.urankar@jakrs.si do vključno 12. 2. 2019. O izboru vas bomo obvestili do 28. 2. 2019.

PDF datoteka naj vključuje:

- ilustracijo/motiv s podpisom, kot naj bo natisnjena na razglednici,

- izjavo o avtorstvu ilustracije,

- avtorjeve podatke (ime, priimek, elektronski naslov, morebitno spletno stran ali link na spletno predstavljeni ilustratorjev portfelj oziroma agencijo, ki ga zastopa). Navedeni podatki bodo natisnjeni na zadnji strani razglednice z namenom lažje vzpostavitve neposrednega stika z avtorji.

- navedbo, ali je bila poslana ilustracija že objavljena v knjižni obliki ali ne, navedbo naslova in založbe ter letnice izida za že objavljeno ilustracijo.

- navedbo naslova, založbe in letnico izdaje že izdane ilustrirane knjige v obdobju 2015-2019, kar je pogoj za sodelovanje.

Z avtorji izbranih ilustracij bo JAK sklenila ustrezno avtorsko pogodbo o brezplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic javnega prikazovanja in dajanja na voljo javnosti.

Med 21. in 24. marcem 2019 se bomo z nacionalno stojnico že tradicionalno udeležili knjižnega sejma v Leipzigu, in sicer v hali 4, stojnica D503.

Program, ki ga tudi tokrat soustvarjamo z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter številnimi slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve naslednjih avtoric in avtorjev ter dogodke z njimi: Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Ana Schnabl, Zoran Smiljanić in Anja Štefan. Predstavili bomo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki bo v kratkem izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Podrobnosti o programu izveste v našem naslednjem novičniku.

Med 1. in 4. aprilom bomo s slovensko nacionalno stojnico prisotni na knjižnem sejmu v Bologni, kjer bomo leta 2021 nastopili kot častna gostja. Vse registrirane sorazstavljalce vabimo, da svoje knjige do 6. 2. nominirate za nagrado Bologna Ragazzi. Več informacij na spletni strani sejma.

Na letošnji stojnici bodo za najem na voljo štiri individualne mize za sestanke založnikov. Poleg tega v sredo 3. aprila med 11.30 in 13.30 v sodelovanju s švicarsko organizacijo Pro Helvetia na sejmu organiziramo B2B srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki. Vsi zainteresirani založniki, ki bi želeli najeti mizo in/ali sodelovati v B2B srečanju, čim prej pišite na jana.bales@jakrs.si.

Tako kot v preteklih letih bo Javna agencija za knjigo tudi letos za predstavnike strokovne javnosti (avtorji, ilustratorji, prevajalci, založniki, uredniki, knjigarnarji, knjižničarji, mentorji Bralne značke itd.) organizirala enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila 2019. Z zbiranjem prijav bomo začeli predvidoma konec februarja.

Čestitamo tudi ilustratorki Ani Zavadlav, ki je bila za leto 2019 uvrščena na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu!

Zbrane bosta nagovorila Dejan Prešiček, minister za kulturo RS, in Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS.

Fotografije so delo fotografinje Jane Jocif.

Na otvoritvi se bo s kratkim recitalom del, ki so nastala tekom celoletnega usposabljanja, predstavila tudi skupina udeležencev iz CIRIUS Kamnik z mentorico Neli Filipić.

Razstava bo na ogled do 15. februarja 2019.

Prisrčno vabljeni!

Spremljajte nas tudi na Facebooku.

V angleščini so izšle še zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Fragma (Dalkey Archive Press, prevod: Rawley Grau), roman Jasmina B. Freliha Na/Pol (Oneworld Publications, prevod: Jason Blake), v kratkem pa pričakujemo še knjigo Boštjana Videmška Dispatches from the frontlines of humanity: A book of reportage (Cambridge Scholars Publishing, 2019), ki pa ni prevod, temveč jo je avtor izvirno napisal v angleščini za angleški trg. 

S kresnikom nagrajena romana Gorana Vojnovića sta izšla v nemščini (Figa pri Folio Verlag v prevodu Klausa Detleva Olofa) in litvanščini (Jugoslavija, moja dežela pri Kytos Knygos v prevodu Laime Masytė). Italijanski prevod romana Jugoslavija, moja dežela (Forum editrice, 2018, prevod: Patrizia Raveggi) je jeseni prejel nagrado Latisana per il Nord-Est, ki jo podeljuje italijansko mesto Latisana.

Dobili smo italijanski prevod nagrajene pesniške zbirke Bine Štampe Žmavc Pesem za liro (Bibliotheka Editioni, prevod: Michele Obit).

V nemščini sta med drugim izšla prevod pesniške zbirke Anje Golob Didaskalije k dihanju (Edition Korrespondenzen, prevod: Uljana Wolf in Urška P. Černe) in avtobiografija Alme M. Karlin Sama: Iz otroštva in mladosti (AvivA Verlag) s spremno besedo Jerneje Jezernik.

V francoščini je pri založbi Hoëbeke Gallimard izšel roman Dušana Šarotarja Panorama v prevodu Frédérica Le Berreja. Pri založbi Léo Scheer je izšla sociološka in filozofska analiza razvoja gastronomije Luke Novaka Phénoménologie de la mayonnaise, ki jo je avtor napisal v francoščini in že prejema odlične recenzije. V pripravi sta tudi slovenska in angleška izdaja.

Roman Ferija Lainščka Nedotakljivi je izšel v španščini (Eda Libros, prevod: Ana Fras) in poljščini (Sedno, prevod: Joanna Pomorska).

Dobili smo prvi prevod kateregakoli slovenskega avtorja ali avtorice v vietnamščino: Velika žival samote Evalda Flisarja je izšla pri Nha Nam Publications.

V kitajščini je izšla zbirka esejev Aleša Štegra Berlin (East China Normal University Press, prevod: Lizhen Liang), v Mehiki pa sta v španskem prevodu izšla roman Odpusti (Arlequin) in izbrane pesmi (Circulo de Poesia Ediciones). Oboje je prevedel Pablo Fajdiga.

Izšlo je tudi nekaj zanimivih prevodov otroške literature: Groznovilca Jane Bauer (S. Fischer Verlag) v nemščini, Manica Musil ima tri nove prevode knjige Slon Stane (v nemščini, ruščini in hindiju), v Rusiji in Kanadi je izšla slikanica Deček in hiša Maje Kastelic, dela Lile Prap pa so izšla pri kitajskih in kanadskih založbah.

V začetku novega leta pričakujemo še nemški prevod Kronosove žetve Mojce Kumerdej (Wallstein Verlag, prevod: Erwin Köstler), prevod Zupanovega Menueta za kitaro v italijanščino (Voland Edicioni, prevod: Patrizia Raveggi) in nekatere druge naslove.

-      Pariški knjižni sejem Salon du Livre, kjer bomo v okviru evropskega paviljona gostovali med 15. in 18. 3. 2019

-      Leipziški knjižni sejem Leipziger Buchmesse – 21.-24. 3. 2019

-      Knjižni sejem otroške literature v Bologni Bologna Children's Book Fair – 1.-4. 4. 2019

Na naštetih knjižnih sejmih se lahko založniki prijavite kot naši sorazstavljavci, zato vas vabimo, da nam sporočite, ali se nameravate udeležiti katerega izmed zgoraj naštetih sejmov.

V Leipzigu bo Traduki, evropska povezava za literaturo in knjige, v kateri sodelujejo Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Liechtenstein, Makedonija, Nemčija, Romunija, Slovenija, Srbija in Švica, organiziral B2B srečanje za založnike, ki bo potekalo na romunski nacionalni stojnici v dvorani št. štiri. Podrobnosti sledijo v naslednjem novičniku.

V Bologni bo potekalo več aktivnosti:

• mogoč bo najem mize za individualne sestanke, pri čemer cena najema znaša 800€. Dve od štirih miz, ki bodo na voljo, sta že zasedeni, zato pohitite s prijavo na anja.kovac@jakrs.si.
• organiziran bo avtobusni prevoz za enodnevni obisk sejma. O podrobnostih vas bomo obvestili v naslednjem novičniku.
• B2B srečanje, ki ga JAK organizira v sodelovanju s švicarsko organizacijo Pro Helvetia, organizatorko nastopa Švice kot častne gostje sejma. Srečanje bomo pospremili s kosilom za vse sodelujoče.

Med 14. in 17. februarjem prihodnje leto bomo obiskali tudi bruseljski knjižni sejem (Foire Du Livre).

Po letošnjem uspešnem B2B srečanju slovenskih in nemških založnikov v Frankfurtu načrtujemo ponovitev srečanja, ki bo 23. maja v Münchnu. Vsi zainteresirani si rezervirajte datum!

Splošni prevajalski seminarji potekajo vsako poletje že osem let zapored in so namenjeni prevajalcem v različne jezike, tokratni specializirani seminar za prevajalce v nemščino pa se je zgodil prvič, saj so se v času priprav na gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2022 potrebe po kvalitetnih prevajalcih v nemški jezik bistveno povečale. Prevajalski seminarji po dosedanjih izkušnjah prevajalcem prinašajo dragocene informacije in so vir kvalitetnih prevodov.

PREDSTAVITEV BOGATE TRADICIJE OTROŠKE IN MLADINSKE PRODUKCIJE

Slovenija ima bogato tradicijo otroške in mladinske literature. Prva slovenska slikanica je izšla pred dobrimi šestdesetimi leti v zbirki Čebelica. Vse od takrat se razvija in krepi svojo prisotnost v zavesti domačih in tujih bralcev. “Za njeno priljubljenost pa so seveda zaslužni tudi mednarodno priznani ilustratorji in ilustratorke, kot so Alenka Sottler, Lila Prap, Maja Kastelic ali Zvonko Čoh. Na študijskem obisku smo tujim urednikom želeli predstaviti čim več biserov naše izjemno bogate produkcije,” še pojasnjuje Renata Zamida.

V sklopu študijskega obiska so uredniki in urednice obiskali Slovenski knjižni sejem, opravili sestanke z več kot petnajstimi slovenskimi založniki, si ogledali pripovedovalsko produkcijo Bratovščina Sinjega galeba na Vodnikovi domačiji, obiskali Muzej otroštva Celje, atelje Lile Prap, Postojnsko jamo in Predjamski grad. Na vseh srečanjih so prisluhnili tudi pogovorom s slovenskimi ilustratorkami, avtorji in avtoricami; med drugimi Anjo Štefan, Petrom Svetino, Aksinjo Kermauner, Barbaro Simoniti, Majo Kastelic ... Andrej Rozman Roza, ki je bil prav tako med njimi, je dodal, da so taki obiski izredno pomembni, ker avtorjem omogočajo boljši stik z založniki, saj jih ti lahko spoznajo v njihovem domačem okolju.

Gostujoči uredniki so tekom obiska opazili predvsem visoko kvaliteto slovenskih otroških knjig in raznolikost ilustratorskih stilov, navdušil pa jih je tudi Ilustratorski kot na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer so imeli priložnost na enem mestu spoznati delo skoraj dvajsetih različnih ilustratorjev.

Lucia Borrero iz založbe Ravensburger Verlag iz Nemčije je takole strnila svoje vtise: "Bili so čudoviti dnevi v Ljubljani in okolici, zelo jasno ste predstavili možnosti sodelovanja in sama imam že nekaj idej za sodelovanje s parimi založniki iz Slovenije, ki bi prišli v poštev za naš program. Vtisi avtorjev, ilustratorjev, drugih akterjev na področju kulture pri vas so vrhunski. Veselim se nadaljnih pogovorov z ljudmi, ki ste mi jih predstavili ali sem jih imela možnost na sejmu sama odkriti, želim si, da ostanemo v stikih!"

SEZNAM UDELEŽENCEV POTOVANJA:

Lena Frenzel (Mixtvision), Nemčija

Markus Weber (Moritz Verlag), Nemčija

François Martin (Actes Sud Jeunesse), Francija

Lucia Borrero (Ravensburger Buchverlag), Nemčija

Jadwiga Jędryas in Justyna Karpińska, (Wydawnictwo DWIE SIOSTRY), Poljska

Tanya Rosie (Walker), Združeno kraljestvo

Dalit Lev (Am Oved), Izrael

Anastasiia Denysenko (Osnovy Publishing), Ukrajina

Hazel Bilgen (YAPI KREDİ PUBLICATIONS), Turčija

Romana Bartáková (Albatros Media), Češka

Katarína Škorupová (SLOVART Publishing Ltd.), Slovaška

Sigthrudur Gunnarsdottir (Forlagid), Islandija

Poleg založnikov sta se potovanja udeležila tudi ga. Birgit Franz, vodja programa festivala Münchner Bücherschau, in Hendrik Hellige, vodja programa Frankfurt Kids na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

DODATNE INFORMACIJE:

Nika Kovač, 040 150 893

Četrtek, 22. 11., 12.00, Debatna kavarna
Pogovor o aktivnostih projekta “Vključujemo in aktiviramo!” z mentorjema in udeležencem iz mariborskega zapora
Sodelujoči: Ciril Horjak, Orlando Uršič, Boris Karlovšek iz ZPKZ Maribor, moderira: Sabina Zupan

Četrtek, 22. 11., ob 15.00, Forum za obiskovalce
Ko bralec začne pisati - literarno branje del, ki so nastala v okviru usposabljanja ViA
Sodelujoči: udeleženci iz delavnic iz CIRIUS Kamnik, SVZ Dutovlje (z mentorico Neli Filipić), Društvo Altra Ljubljana (z mentorjem Žigo Valetičem), SVZ Hrastovec (z mentorico Kristino Kočan) in ZPKZ Maribor (z mentorjem Orlandom Uršičem)

Veselimo se srečanja z vami!

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom in povečanja števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del v nemščino. Letošnji seminar bo potekal vzporedno s 34. slovenskim knjižnim sejmom, ki ponuja najširši prostor za mreženje med prevajalci, avtorji in založniki. Prevajalke in prevajalci se bodo srečali tudi z gostujočimi tujimi založniki in uredniki, ogledali si bodo postopek nastajanja knjig pri založbi Mladinska knjiga, srečali se bodo z uveljavljenima kulturnima posrednikoma in slovenskima prevajalcema iz nemščine, Amalijo Maček in Štefanom Vevarjem, ter poslušali predavanje direktorice Javne agencije za knjigo Renate Zamida Frankfurt 2022 in mehanizmi podpore.

V okviru letošnjega seminarja vas vljudno vabimo na dva javna literarna dogodka:

V petek, 23. novembra 2018, bo ob 19.00 v dvorani M1/2 v Cankarjevem domu v Ljubljani, potekal portretni večer s Petrom Svetino, večkrat nagrajenim slovenskim avtorjem za otroke in mladino ter odrasle, ki ga bo povezovala Darka Tancer-Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga ter članica slovenske sekcije IBBY. Dogodek bo za mednarodne založnike, ki gostujejo v Ljubljani v okviru študijskega obiska JAK, simultano tolmačen v angleščino.

V soboto, 24. novembra 2018, pa ob zaključku seminarja ob 15.00 v Drama Kavarni (Erjavčeva cesta 1, Ljubljana) vabimo na pisateljsko-prevajalsko čajanko, na kateri bosta odškrnila vrata svojih delavnic nemški pisatelj, pesnik, prevajalec in mentor tokratnega nemškega prevajalskega seminarja Matthias Göritz ter uveljavljena prevajalka, prevodoslovka in kulturna posrednica Amalija Maček. Dogodek bo potekal v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in založbo Litera.  

Projekt je finančno podrla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. 

Florjan Lipuš – dobitnik avstrijske državne nagrade 2018

Glasbeno-literarni dogodek

Sodelujejo: Florjan Lipuš z branjem odlomkov iz romanov Zmote dijaka Tjaža, Mirne duše in Gramoz (vse založba Litera), Gabriel Lipuš (tenor), Kvartet 4Saxess (Lev Pupis, Oskar Laznik, Jan Gričar in Dejan Prešiček)

Dogodek organizirata JAK in založba Litera v sodelovanju s SKS. Prost vstop.

Nedelja, 25.11. ob 19.00, Klub CD

Zaključni dogodek sejma

10 let mreže Traduki, katere ustanovna članica je tudi Slovenija, praznujemo z literarnim dogodkom – pogovorom med avtorjema in prijateljema, Slobodanom Šnajderjem in Dušanom Jovanovićem.

Po predstavitvi romana Doba brona (Slobodan Šnajder, prevod Sonja Polanc, založba V.B.Z., 2018) vas vabimo na druženje, kjer bomo skupaj nazdravili obletnicama Tradukija in Javne agencije za knjigo ter se poslovili od Slovenskega knjižnega sejma 2018.

Dogodek organizirata Traduki in JAK v sodelovanju z založbo V.B.Z. in SKS. Prost vstop.

Veselimo se druženja z vami!

Poleg tega JAK na sejmu organizira tudi mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij. Srečanje bo v petek, 9. novembra, ob 13. uri v sejemski restavraciji, zato je za vse zainteresirane tega dne organiziran avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana-Dunaj-Ljubljana. Več informacij in prijave na anja.kovac@jakrs.si.

Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti sooblikujejo še založbe Folio, AvivA, Baeschlin, Jung und Jung, Sisyphus in Bahoe Books, Artikel –VII-Kulturverein für Steiermark, Wieser Verlag, Drava Verlag ter Slovenska turistična organizacija (predstavništvo na Dunaju).

Več o programu:

Ponedeljek, 5. november

Ob 19.00/ Cafe Korb/ Brandstätte 9, 1010 Dunaj

Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija)

Branje s slovenskimi "manjšinskimi avtorji"

Pojavljanje avtorjev, ki ustvarjajo v zamejstvu v Avstriji, Italiji in na Madžarskem po eni strani karakterizira prizadevanje za kvaliteten razvoj slovenskega besedišča, po drugi strani pa pripoveduje o specifičnih jezikovnih situacijah v katerih slovenski pisatelji nastopajo. Odlomke iz svojih del bosta brala: Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija).

Torek, 6. november

Ob 19.00/ Van Swieten-Saal/ Avstrijska nacionalna knjižnica/ Josefplatz 1/ 1010 Dunaj

Ivan Cankar na Dunaju – Film Amira Muratovića in pogovor z Amirom Muratovićem ter prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Ob Cankarjevem letu 2018.

Sreda, 7. november

Ob 19.00/ Avstrijsko društvo za literaturo/ Palais Wilczek/ Herrengasse 5/ 1010 Dunaj

Alma Karlin: Sama - iz otroštva in mladosti (Ein Mensch wird)

Predstavitev knjige, ki je letos izšla pri založbi AvivA Verlag, bodo spremljale fotografije iz življenja slavne svetovne popotnice Alme M. Karlin. Pogovor z biografinjo Jernejo Jezernik in prevajalko Amalijo Maček bo vodila Ursula Ebel (ÖGL).

Ob 19.30/ knjigarna Löwenherz/ Berggasse 8, 1090 Dunaj

Brane Mozetič: Umarmungen des Wahnsinns – Objemi norosti

Avtor Brane Mozetič in prevajalec Andrej Leben bosta brala z romana Objemi norosti, ki je nedavno izšel v nemškem prevodu pri založbi Sisyphus Verlag.

Voditelj: Aleksander Studen-Kirchner.

Četrtek, 8. november

Ob 12.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Brane Mozetič: Objemi norosti

Branje in pogovor z avtorjem romana

Voditelj: Dieter Sperl

Nemški bralec: Aleksander Studen-Kirchner

Ob 14.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Goran Vojnović: Unter dem Feigenbaum – Figa

Branje in pogovor z avtorjem romana Goran Vojnović

Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb s preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Goran Vojnović, enfant terrible in eden izmed najbolj talentiranih avtorjev svoje generacije, predstavlja svoj drugi v nemščino preveden roman.

Voditelj: Wolfgang Popp (ORF/Ö1)

Ob 16.15/ Sejem/ Otroški oder/ Dvorana D

Manica Musil: Theo der Elefant

Predstavitev knjige za otroke z avtorico in delavnico »Ustvarimo slona iz klobučevine« za otroke po 4. letu starosti

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theovo pozornost, saj so ji zgodbice izredno všeč, a Theo male živali preprosto ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je najboljši prijatelj vse, kar potrebujemo.

Na delavnici, namenjen otrokom po 4. letu starosti, bodo otroci skupaj z avtorico ustvarili velikega pisanega slona iz klobučevine.

Voditeljica: Daniela Syczek

Ob 19.00/ Knjigarna Leoporello/ Singerstraße 7/ 1010 Dunaj

Goran Vojnović: Figa

Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem romana Goranom Vojnovićem, voditeljica Katja Gasser (ORF).

Nemški bralec: Michael Köppel.

Petek, 9. november

Ob 13.00/ Sejem/ restavracija/ Dvorana D

Mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij.

Ob 14.00/ Sejem/ stojnica založbe Drava/ Dvorana D, B03

Eva Petrič: WEBbing in Deine Kopf ist voller Schmetterlinge

Predstavitev dveh umetniških monografij vizalne umetnice, performerke in pisateljice Eve Petrič

Sodelujoči: umetnostna zgodovinarka dr. Olga Butinar Čeh in podpredsednik PEN Avstrija dr. Harald Kolleger

Ob 17.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Meta Osredkar: Zločin v Stari Fužini

Pogovor z avtorico in branje

Sobota, 10. november

Ob 10.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj / Dvorana D

Cankar v stripu: Hlapec Jernej in pasja pravica (Jernej der Knecht und sein Recht)

Predstavitev grafičnega romana s prevajalcema Erwinom Köstlerjem in Karin Almasy

V letu 2018 se spominjamo 100. stoletnice smrti Ivana Cankarja (1876-1918), najpomembnejšega književnika slovenske literarne moderne. Pri založniku Pavelhaus (Artikel-VII-Kulturno društvo na Štajerskem) je ob tej priložnosti po motivih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica izšel prevod modernega in hudomušnega stripa izpod peresi Žige X Gombača in Igorja Šinkovca Hlapec Jernej in pasja pravica - Jernej der Knecht und sein Recht.

Voditelj: Sebastian Walcher

Ob 11.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj/ Dvorana D

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem, Zoranom Smiljanićem in prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Poleti leta 1865 se je v Avstriji 6000 prostovoljcev šlo borit za cesarja Ferdinanda Maksimilijana, brata Franca Jožefa v Mehiko. Med njimi je bilo veliko Slovencev, ki so jih privabile obeti bogastva in sreče, kar bi jih naj čakalo v obljubljeni deželi. Le-teh se je oprijelo ime meksikajnarji. Strip Marijana Pušavca (scenarij) in Zorana Smiljanića (ilustracije), zasnovan na zgodovinskih dogodkih, pripoveduje o spodletelem poskusu megalomanskega evropskega ekspanzionizma.

Voditelj: Gottfried Gusenbauer (Karikaturmuseum Krems)

Ob 20.00/ Statt-Beisl im WUK/ Währinger Straße 59/ 1090 Dunaj

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem in Zoranom Smiljanićem

Koncert: Bela&Dušan (Kontrabant) unplugged (harmonika in kitara)

Nedelja, 11. november

Ob 16.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Branje s Florjanom Lipušem, prejemnikom Velike avstrijske državne nagrade 2018

Prireditev organizira sejem Buch Wien

***

O avtoricah in avtorjih ter njihovih prevodih v nemški jezik:

Marko Kravos (roj. 1943 v Trstu) je pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec. Deloval je kot urednik pri založbi Mladika v Trstu in kot profesor slavistike na Univerzi v Trstu. V letih 1996 do 2000 je predsedoval slovenskemu centru PEN ter deloval pri Društvu slovenskih pisateljev. Je avtor 26 pesniških zbirk ter knjig za otroke in odrasle. Prevaja iz italijanščine, srbohrvaščine in španščine. Njegova dela so bila prevedena v 28 jezikov.

***

Florjan Lipuš (roj. 1937 v Lobnigu pri Železni Kapli), slovenski zamejski avtor in prejemnik Velike avstrijske državne nagrade za leto 2018, sodi med najpomembnejše sodobne slovenske pisatelje. Njegova literatura je tesno povezana s tragično zgodovino koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Njegova mati je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, medtem ko je bil oče vojak v nemški vojski. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi Prešernovo nagrado.

***

Jani Oswald (roj. 1957 v Celovcu) je slovenski zamejski pesnik, ki se ukvarja s poetiko slovenske in evropske moderne, z razsežnostmi jezika in njegovimi socialnimi konotacijami. V skladu z načelom jezikovnega razstavljanja in ponovne montaže, Oswald nenehno razvija svojo poetiko in odpira razpravo o nacionalizmu, krizi identitete, ksenofobiji in občutku brezdomstva. Naslov njegove jubilejne izdaje iz leta 2016 odraža njegovo poetično načelo: "Non minus ultra" – nič manj kot do skrajnosti.

***

Brane Mozetič (roj. 1958 v Ljubljani) je lirik, pripovedovalec, esejist in prevajalec. Doslej je objavil deset pesniških zbirk, knjigo kratkih zgodb in tri romane. Uredil je dve antologiji homoerotične literature, izbore sodobne slovenske poezije v angleščini, francoščini in španščini ter prevedel številne francoske avtorje. Njegovo delo so v prevodih objavili v revijah ali v izborih v dvajsetih državah. Dolga leta je bil pomemben akter gejevskega gibanja, zdaj pa je v prvi vrsti urednik dveh knjižnih zbirk (Aleph in Lambda) in promotor slovenske literature v tujini (pri Centru za slovensko književnost).

Die Umarmungen des Wahnsinns - Objemi norosti (Založba Sisyphus, 2018, prevajalec: Andrej Leben)

Prvoosebni pripovedovalec je prevajalec, ki išče mlajše ljubimce, s čimer naj bi premostil svoje probleme s staranjem. Izkaže se, da vselej naleti na duševno neuravnotežene ali motene fante, katerih podobe se medsebojno prepletajo, hkrati pa odražajo tudi pripovedovalčevo norost, ali širše norost sodobnega sveta.

***

Goran Vojnović  (roj. 1980 v Ljubljani)  je pisatelj in režiser. Za svoj prvenec Čefurji raus!, ki je preveden v osem jezikov, je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta. Tudi za svoja naslednja romana, Jugoslavija, moja dežela in Figa, je prejel nagrado kresnik. Romana Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela so uprizorili v gledališču. Je uspešen režiser številnih filmov. Njegove knjige so bile prevedene v mnoge jezike.

Unter dem Feigenbaum – Figa  (založba Folio, 2018, prevajalec: Klaus Detlef Olof)

Ganljiva družinska saga o izgubi domovine in novih začetkih. Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in si ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb iz preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Razpad države in meja sta vplivala tudi na razkroj družinskih vezi. Zdi se, da je le figovo drevo z dedkovega vrta neokrnjeno prestalo viharne čase.  

***

Manica Musil se je rodila na Ptuju. Po študiju arhitekture se je uveljavila kot grafična oblikovalka in zasnovala enajst slovenskih poštnih znamk. Odkar ima otroke, piše in ilustrira zgodbe in pesmi, katere pogosto izvaja v lutkovnih gledališčih ali v okviru instalacij v javnih prostorih. Theo der Elefant - Slon Stane je njena prva publikacija v nemškem jeziku.

Theo der Elefant – Slon Stane (založba Baeschlin, 2018, prevajalka: Urška P. Černe)

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theotovo pozornost, saj so ji pravljice izredno všeč. Theo pa male živali pred tem ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je namreč vse kar potrebujemo najboljši prijatelj.

***

Meta Osredkar (rojena 1981) je absolventka angleškega jezika in književnosti ter diplomirana arheologinja. Ukvarja se s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Doslej je pri Miš založbi izšlo že skoraj štirideset leposlovnih del v njenem prevodu. Je tudi avtorica dveh lastnih del, detektivk Umor v Šmihelski vasi in Zločin v Stari Fužini, ki sta v nemškem prevodu izšli pri založbi Wieser.

Mörderische Idylle – Zločin v Stari Fužini (založba Wieser, 2018, prevajalka: Metka Wakounig)

Roman Zločin v Stari Fužini kronološko in v duhu sledi Umoru v Šmihelski vasi, vendar pa ubere nekoliko drugačen koncept: trojica, ki smo jih spoznali že v prvem romanu, inšpektor Bojan Kos, policist Simon Kovačič in psiholog Edi Čeh tukaj ne nastopajo v funkciji policistov, saj bodo umor preiskovali kolegi iz Kranja, oni pa bodo zraven bolj ko ne za lastno veselje. To omogoča - še bolj kot v prvi knjigi - oddaljitev potrebe po približno realističnem opisu policijske preiskave iz prve roke in osredotočanje na tisto, kar je literarno zanimivo. Roman se še vedno sicer giblje med grotesko, parodijo in zajedljivostjo, v ospredje pa zopet postavi humor. Tudi ta knjiga se ne bere kot kriminalka, pač pa kot družbena satira, ki si za izhodišče vzame kriminalni žanr. Pri tem avtorica vešče uporablja elemente družbene realnosti.

***

Eva Petrič (rojena 1983 v Kranju) je diplomirala iz psihologije in vizualne umetnosti na Univerzi Webster (2005) ter magistrirala iz novih medijev na Transart Institutu New York/Berlin v sodelovanju z Donavsko univerzo Krems (2010). Živi in dela v New Yorku, na Dunaju in v Ljubljani. Mediji njenega ustvarjanja so poleg pisanja fotografija, video, performans in instalacije, ki jih v večini svojih projektov povezuje med seboj. Njena dela so bila doslej predstavljena na več kot 50 samostojnih in 70 skupinskih razstavah.

Dein Kopf ist voller Schmetterlinge – Tvoja glava je polna metuljev (Löcker Erhard Verlag, 2018, prevod: Ulrike Zimmermann) in WEBbing – monografija v angleškem jeziku (založba Drava, 2018)

Obe avtoričini knjigi se naslanjata na serijo njenih umetniških instalacij iz čipk in uporabljata koncept t. i. webbinga, ki ga bosta na dogodku predstavila dr. Olga Butinar Čeh in dr. Harald Kolleger.

***

Marijan Pušavec (roj. 1962) je delal kot gledališki lektor v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju in se nato zaposlil na domoznanskem oddelku celjske študijske knjižnice. Je literarni urednik revije Mentor. Sredi osemdesetih je začel objavljati knjižne recenzije in gledališke kritike – v tem času se je intenzivno ukvarjal z amatersko gledališko skupino Gledališče čez cesto iz Kranja – in začel pisati kratke zgodbe. Je soscenarist pri stripih Zorana Smiljanića Hardfuckers 2, 3 (1987-1990) in Meksikajnarji (2004 - ). Po njegovi pripovedi Morje ljubezni iz zbirke Zbiralci nasmehov je režiser Filip Robar Dorin posnel del svojega filmskega triptiha Striptih.

Zoran Smiljanić, roj. 1961, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, grafični oblikovalec, scenarist in publicist, kot tudi avtor treh knjig na temo filma. Prve publikacije je izdal leta 1980; med letoma 1987 in 2016 je za Mladino sam objavil okoli 1000 stripovskih strani. Snov za svoje politično angažirane in provokativne stripe črpa iz slovenske sedanjosti in nedavne preteklosti. Zaradi težav z vlado po razpadu Jugoslavije je nekaj časa objavljal pod psevdonimom Vittorio de la Croce.

Die Mexikaner - Meksikajnarji (Bahoe Books, 2018, prevajalec: Erwin Köstler)

Osnovni motiv grafičnega romana je posvečen delu slovenske zgodovine, ko je sredi šestdesetih let 19. stoletja okoli 100 prostovoljcev z ozemlja današnje Slovenije šlo v vojaško službo branit habsburško cesarstvo v Mehiki. Zanimivo je, da sta avtorja Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec skonstruirala vzporeden potek skorajda enakovrednih dveh življenjskih zgodb: glavnega junaka Antona Brusa, klenega slovenskega fanta kmečkega rodu, ki mu je oče omogočil študij medicine na Dunaju, ter drugega ključnega lika, nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega. Kdo od njiju igra glavno vlogo, niti ni pomembno. Grafična novela v petih zbirkah v širokem epskem loku razkriva tragično usodo udeležencev te absurdne ekspedicije. Letos je v nemščini izšla prva zbirka, sledijo še štiri.

***

Alma Maximiliana Karlin

(1889-1950) se je rodila nemško-govorečim staršem v Celju. Leta 1908 je odšla v London, kjer se je posvečala študiju jezikov in svoje preživetje zagotovila s prevodi in ponujanjem učnih ur. Hkrati je opravila izpite iz predmetov z norveščine, švedščine, danske, angleščine, francoščine, španščine, italijanščine in ruščine, ter se učila sanskrta, kitajščine in japonščine. Po izbruhu prve svetovne vojne 1914 je zapustila London in do leta 1918 živela na Norveškem in Švedskem, ter se nato za kratek čas vrnila v Celje. 1919 se je odpravila na svetovno potovanje, ki jo je v osmih letih vodilo po petih celinah. Z romanoma Samotno potovanje in Mistika Južnega morja, ki ju je napisala po vrnitvi v Celje, je postala ena izmed najbolj priljubljenih in občudovanih avtoric potopisov in eksotičnih literarnih del.

Ein Mensch wird – Sama: iz otroštva in mladosti (založba Aviva, 2018, spremna beseda: Jerneja Jezernik)

Roman Sama: iz otroštva in mladosti je bil prvič preveden v slovenščino leta 2010, leta 2018 pa je avtoričina avtobiografija s spremno besede biografinje Jerneje Jezernik ponovno izšla v nemškem originalu pri založbi AvivA. Avtobiografija Alme M. Karlin razkriva zgodbo nenavadne svetovne popotnice, hkrati pa na hudomušen in kritičen način popiše čas od začetka 20. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne.

Program si lahko v celoti ogledate tudi na spletu:

http://www.skica.at/Skica_slovensko#Artikel/Literatura_slo_Teden_slovenske_knji%C5%BEevnosti_na_Buch_Wien_2018_in_v_mestu

Za več informacij in slikovno gradivo pišite na: anja.kovac@jakrs.si.

Maja Jug Hartman iz založbe Hart se je med 9. in 14. septembrom udeležila fellowshipa, ki ga za tuje založnike v Barceloni organizira Institut Ramon Llull , Anže Miš iz založbe Miš se bo v začetku novembra udeležil založniškega foruma SIBF v okviru knjižnega sejma v emiratu Sharjah, kjer organizatorji letno (i)zberejo več kot 100 tujih založnikov, urednikov in agentov in omogočijo dva dni intenzivnega mreženja, Petra Kavčič iz založbe Beletrina pa je letos udeleženka 10-dnevnega  fellowshipa v Frankfurtu, ki ga organizira Frankfurtski knjižni sejem.

Avtorjema čestitamo in vas vabimo k branju članka o nagradah in nagrajencih ter portreta Maje Haderlap, ki je na voljo TUKAJ.

Zanimivi projekti in dogodki, ki jih v ta namen pripravljamo širom po Sloveniji, so objavljeni na spletni strani (https://dogodkovnik.acs.si/nmsb2018/) Spletni dogodkovnik je zasnovan tako, da uporabnikom omogoča iskanje po različnih kriterijih (času, kraju, ciljni skupini …).

Pomembno vizualno podporo projektu dajejo dela vrhunskih slovenskih ilustratork in ilustratorjev  (prejemnikov nagrad, priznanj in plaket Hinka Smrekarja, podeljenih v okviru Slovenskega bienala ilustracije). Ilustracije so prispevali avtorji, ambasadorji NMSB 2018: Suzana Bricelj, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Marjan Manček, Matija Medved, Andreja Peklar, Peter Škerl in Ana Zavadlav.

Mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, je na današnji novinarski konferenci predstavila korake, ki so vodili do organizacije te pomembne kampanje. »V majhni Sloveniji se veliko ustanov in posameznikov ukvarja z branjem. Tokrat se po večletnih prizadevanjih prvič v tako velikem številu povezujemo v mrežo. Posebej veseli smo, da so med podporniki tudi ustanove, ki se sicer ukvarjajo s popolnoma drugačnimi vsebinami, med njimi na primer Nacionalni inštitut za javno zdravje in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Preverjeni rek »V slogi je moč« nas utrjuje v prepričanju, da bo letošnji projekt NMSB  prerastel v medresorski program,« je med drugim poudarila.

Petra Potočnik, Društvo Bralna Značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka projekta NMSB, je izrazila zadovoljstvo, ker jim je s pomočjo Andragoškega centra Slovenije v tako kratkem času uspelo vzpostaviti odlično spletno stran s spletnim dogodkovnikom, s katerim vabijo vse ustanove, ki skrbijo za bralno kulturo in bralno pismenost, da se pridružijo NMSB 2018 z napovedjo svoje dejavnosti, programa ali projekta, ki ga bodo izvedli v času akcije. »Za vse nas je pomembno, da so informacije s področja bralne kulture zbrane na enem mestu. NMSB odlikuje tudi posebna celostna podoba, na podlagi katere se bo 8. septembra začela javna medijska in plakatno komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj, ki jo vodi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ter podpira Javna agencija za knjigo RS in bo trajala vse do konca leta,« je še povedala.

Mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije, je predstavil pomen vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo, ki so jo letos začeli graditi na Andragoškem centru Slovenije (ACS), in ob tem poudaril, da je NMSB odlična priložnost za prepoznavanje ključnih akterjev na tem področju. »ACS že vrsto let izvaja razvojno in raziskovalno delo v podporo razvoja bralne pismenosti in bralne kulture ter pismenosti v najširšem smislu, zato smo se mesecu skupnega branja pridružili z velikim strokovnim interesom. Rezultati raziskav so pokazali, da Slovenija razvojno zaostaja za drugimi državami OECD in EU na področju spretnosti odraslih. Več kot 400.000 odraslih je doseglo komaj spodnji prag spretnosti po rezultatih zadnje mednarodne raziskave PIAAC. V vseslovenski akciji NMSB 2018 slutimo priložnost, da se na neformalen način v skupni akciji, s ciljem razvijanja bralne pismenosti in bralne kulture, povežemo akterji, ki sicer delujemo v okviru različnih resorjev in nimamo vzpostavljenih rednih oblik sodelovanja,« je med drugim izpostavil.

Tjaša Urankar z Javne agencije za knjigo RS (JAK) je pozdravila začetek nacionalne akcije Beremo skupaj in NMBS. »Posebej smo veseli, da je prišlo do povezave različnih akterjev, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo in da se tej akciji pridružujejo tudi nekateri novi, ki skupaj z nami vstopajo v svet branja. Družinsko branje je temelj za razvoj prihodnjega bralca ter zadovoljnega posameznika, je temelj za uspešen razvoj naše družbe. Javna agencija za knjigo RS je letos objavila javni razpis, s katerim smo želeli spodbuditi nastajanje komunikacijskih projektov, ki bodo dvigovali zavest o pomenu branja, kupovanja knjig in ustvarjanja domače knjižnice. Akcija Beremo skupaj je sledila našim ciljem in si preko omenjenega javnega razpisa pridobila nekaj nujnih sredstev za pogon tako obsežne nacionalne akcije,« je med drugim poudarila.

Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je poudarila, da se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaveda pomena vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo in se v mrežo aktivno vključuje. »Temelje za takšno sodelovanje smo postavili tudi z  medresorsko delovno skupino, ki je pripravila predlog Nacionalne strategije za bralno pismenost. Naloga Vlade RS je, da podpira medresorsko povezovanje in vključevanje vseh odgovornih resorjev ter spremlja napredek na tem pomembnem področju. Bralna pismenost je eden ključnih elementov vključevanja državljanov v učinkovito in ustvarjalno, poklicno in družbeno delovanje,« je ministrica med drugim izpostavila.

Minister Anton Peršak je pozdravil odlično skupno delovanje vseh ustanov in organizacij civilne družbe, ki se ukvarjajo z razvojem bralne pismenosti v Sloveniji, ki je pripeljalo do prve nacionalne kampanje NMBS 2018. Ob tem je povedal: »Ministrstvo podpira vsa prizadevanja za razvoj bralne kulture in izpostavlja zlasti odlično mrežo 58 splošnih knjižnic širom po državi. Te niso več samo zakladnice znanj, temveč so marsikje prerasle v osrednje centre kulturnega in izobraževalnega dogajanja. Ob začetku šolskega leta zato k vpisu v splošne knjižnice toplo vabim vse, še posebej pa otroke in mlade, za katere je vpis brezplačen. Branje seveda ni pomembno samo z vidika razvoja sposobnosti razumevanja različnih sporočil in pridobivanje informacij, temveč je samo po sebi ustvarjalno dejanje, ki vpliva na razvoj domišljije in spodbuja razvoj ustvarjalnosti bralca. Branje kakovostnega leposlovja širi izkustveni potencial bralca in ga na ta način usposablja tudi za preizkušnje v vsakdanjem življenju. Tudi zato je tako pomembno.« 

Pobudniki in organizatorji

Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnice, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

Častna pokrovitelja akcije sta predsednik republike Borut Pahor in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, aktivno pa se ji kot partnerja pridružujeta tudi obe resorni ministrstvi: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Andragoški center Slovenije. Sofinancer komunikacijske akcije je Javna agencija za knjigo RS.

UNESCO je tudi letos ob mednarodnem dnevu pismenosti pripravil poslanico. Objavljena je na spletni strani NMSB.

Kot medijski podporniki so se odzvali tudi različni mediji, kjer bodo objavljeni prispevki o Nacionalnem mesecu skupnega branja 2018 (PIL, Pogled, portal Dobre zgodbe, Cicido, Ciciban, Bukla, Delo, Kekec, Radio Triglav Jesenice) in sponzor podjetje HOFER, ki bo v septembru v svojih poslovalnicah akcijo podprlo s prodajo kakovostnih knjig.

Več informacij je dostopnih na spletni strani: https://dogodkovnik.acs.si/nmsb2018/.

John O’Brien (Dalkey Archive Press, ZDA / Irska)

Geoffrey E. Taylor (International Festival of Authors, Kanada)

Daniela Kocmut (Kulturvermittlung Steiermark, Avstrija)

Prijave so možne do petka, 31. avgusta, na nana.vogrin(at)vilenica.si

Mednarodni prevajalski seminar bo 12 izbranim uveljavljenim prevajalkam in prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Letošnji udeleženci so Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Jelena Dedeić (Srbija), Māra Gredzena (Latvija), Marlena Gruda (Poljska), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva), Mariana Klymets (Ukrajina), Aleksandra Krasovets (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Emese Rajsli (Madžarska), Žarko Milenić (BiH/Hrvaška) in Agnieszka Żuchowska-Arent (Poljska).

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici, ki bo potekala v prostorih MKC Maribor, se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Nade Grošelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Doberdob Prežihovega Voranca, Igranje in Prva dama Stanke Hrastelj ter Papir, kamen, škarje Toma Podstenška in iz mladinskega dela Groznovilca in divja zima Jane Bauer. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, zgodovine, filma, založništva in promocije slovenske literature. Letos bosta kot predavatelja sodelovala Vinko Avsenak, prevajalec in strokovnjak za prvo svetovno vojno, s predavanjem »Prežihov Voranc na soški fronti« in Andrej Ilc, vodja uredništva za leposlovje pri Mladinski knjigi, s predavanjem »Slikanica ima besedo«. Ob večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program. Strokovni del programa je namenjen udeležencem seminarja, večerni dogodki z gostovanji avtorjev pa so namenjeni vsej zainteresirani javnosti.

Vljudno vas vabimo na tri literarne dogodke, ki bodo potekali pod okriljem 8. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti.

V sredo, 15. avgusta 2018, bo ob 18.30 uri v Čitalnici v parku, Mestni park Maribor (ob baru Zelena nit, na bazenih) potekal otroški program s kvizom in predstavitvijo dela uveljavljene mladinske pisateljice Jane Bauer, ki se je s svojo prebrisano groznovilco prikupila tako otrokom kot odraslim. Dogodek je namenjen predvsem otrokom med 6. in 10. letom starosti in bo potekal v sodelovanju z Zavodom MARS Maribor.

V četrtek, 16. avgusta 2018, ob 18. uri vabimo na ladjico Dravska vila na Lent, na kateri bo ob panoramski vožnji po Dravi potekal literarni večer z uveljavljenim romanopiscem in avtorjem kratkih zgodb Tomom Podstenškom. Pogovor z avtorjem bo vodila Zora A. Jurič. Flosarske, lentovske in druge dravske zgodbe pa bo ob vožnji pripovedovala dr. Jerneja Ferlež.

V petek, 17. avgusta 2018, pa ob 19. uri v Salonu uporabnih umetnosti (Glavni trg 1, Maribor) gostimo večkrat nagrajeno pesnico in pisateljico Stanko Hrastelj. Avtorica spada med najmočnejše pesniške in od romanesknega prvenca naprej tudi najizrazitejše pisateljske glasove pri nas. Njena besedila so prevedena v več tujih jezikov. Pogovor z avtorico bo vodil Nino Flisar.

Med 22. in 25. novembrom 2018 pa bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije že tretjič zapovrstjo izvedlo specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino. Seminaristi se bodo tri dni poglobljeno ukvarjali z romanom Mazohistka Katje Perat (Beletrina, 2018) in mladinskimi deli Petra Svetine Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Miš, 2016) in Molitvice s stopnic (Mladinska knjiga, 2016). Mentorja delavnic bosta nemški avtor in prevajalec Matthias Göritz ter prevajalka in tolmačka Rosemarie Linde.

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom. Roman Mojce Kumerdej, Kronosova žetev, ki je bil predmet obravnave na seminarju leta 2016, medtem v nemški jezik za založbo Wallstein že prevaja Erwin Köstler, eden izmed udeležencev seminarja.

Letošnji nemški seminar bo potekal v tednu 34. slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani in bo udeležencem ponudil možnost neposrednega stika s slovenskimi založniki in avtorji, udeležili se bodo lahko strokovnega programa sejma in se družili z mednarodnimi založniki otroške in mladinske književnosti v okviru študijskega potovanja, ki ga JAK letos organizira za tuje urednike in založnike otroške in mladinske literature.

Dodatne informacije o programu:

Tanja Petrič, vodja seminarja, tanja.petric1@guest.arnes.si

Razpisno gradivo in dodatne informacije najdete tudi na spletni strani Društva slovenskih književnih prevajalcev.  

Največ zanimanja sta poželi uspešnica med slovenskimi bralci Pogodba Mojce Širok, napeta kriminalka o povezavah med italijansko politiko in mafijo, ter za kresnika nominirani roman Anje Mugerli z naslovom Spovin, kar kaže, da producente zanimajo geografsko specifične a univerzalne zgodbe, prednost pa dajejo ženskim glasovom. Za Spovin v obliki nadaljevanke se je posebej zanimala producentska ekipa HBO, Italijane pa je zaintrigirala Pogodba. Zdaj je čas za scenaristične zametke … JAK je svoje delo opravila, na vrsti ste filmarji.

Vaša agencija zdaj deluje dobro leto. Kako bi ocenili to začetno obdobje?

Kot veste, gre pri nas za sodelovanje treh založb, obdobje ustanavljanja pa je bilo tudi zame obdobje, ko sem spoznala drugo stran delovanja mednarodnega trga - torej prodajo pravic. Zagotovo je imela skupna ustanovitev veliko prednosti, saj vsi vemo, da mora preteči več let, preden začne aktivna prodaja pravic kazati prave rezultate. Potreben je torej zagonski kapital. Predujmi so relativno nizki, odstotek, ki ga zasluži agent, pa navadno pokrije zgolj vložek v vzorčni prevod in pripravo materialov. Kje so šele stroški potovanj na sejme, plače ipd. Počakati je potrebno na izid knjige v prevodu, pa tudi potem je le ob uspehu knjige na ciljnem trgu mogoče pričakovati prihodek od tantiem. V polovici primerov ostane zaslužek le na ravni predujma. Skratka, trajalo bo še nekaj časa, po moji oceni pet let, preden bo naša agencija lahko živela le od teh prihodkov.

Kaj pa do tedaj?

Saj tukaj je kavelj - kako naj agent preživi sušne čase? In preživeti mora, uspehov na hitro enostavno ni, razen če imaš res veliko srečo s kakšno uspešnico. Mi je nismo imeli ... Zaposlenega je treba ohranjati na dolgi rok, vsi pa vemo, da je krog prodajalcev in kupcev omejen. V nekaj letih spoznaš vse, ustvari se dovolj velika mreža in šele takrat stvari tečejo bolj gladko. Pomembno je, da sodelavci ostanejo motivirani, pri čemer je podpora avtorjev in seveda lastnikov ključna. V prvem letu, torej v 2017, smo prodali 30 prevodnih pravic, s čimer smo bili vsi zadovoljni - a tudi začetni stroški, ki so vključevali  vzpostavitev spletne strani, logotipa, ekipiranje, so bili visoki. Pisarne najemamo kar v eni izmed lastniških založb, in za manjšo najemnino koristimo tudi njihove naprave in storitve kot so tiskalniki, telefon, internet.  Konkretnega prihodka vam žal ne morem zaupati, a bilo je dovolj, da nismo potonili v opaznejši minus.

In kdo so vaši lastniki?

Pravzaprav precej heterogena druščina: Gummerus je tretja največja finska založba splošnega tipa, Teos je mala literarna založba z okoli 40 knjigami letno, Schildts & Söderströms pa izdaja knjige v švedščini, ki je na Finskem prav tako uradni jezik zaradi velike švedske manjšine. Vsi trije partnerji imajo enakovreden delež, mesečno tudi prispevajo enak znesek, ki ga v seštevku porabimo za sprotne stroške in dve plači. Vsi trije dobijo tudi enake deleže od prihodkov od prodaje pravic svojih knjižnih naslovov. Kot lastniki so dolgoročno predani vzdrževanju agencije in se zavedajo, da bo preteklo še nekaj let vlaganj, preden se bo začel vložek obrestovati. Za vse nas je ta projekt tek na dolge proge, a popolnoma verjamemo vanj!

Kako si znotraj agencije porazdelite delo, delate vsi za vse naslove vseh treh lastnikov?

Jaz in moji sodelavki, od katerih je ena zaposlena, druga pa dela pogodbeno, pokrivamo vse, hkrati pa ima vsaka od nas fokus na eno od matičnih hiš, od katere dobiva tudi neposredne informacije o novih in načrtovanih izidih ipd. Na nek način so si namreč tudi naše lastnice kot založbe na domačem trgu med seboj konkurenca, zato si vseh informacij kot so na primer kateri izvirni avtorji bodo izdali kaj novega, ne delimo v popolnosti. Na drugi strani pa različni lastniki nudijo agenciji dober nabor kar se tiče pestrosti, žanrske raznolikosti, poleg tega so agenti lahko precej vključeni tudi v uredniško delo pri pripravi izidov novih finskih knjig. To je posebej pomembno v segmentu neleposlovja, saj na Finskem založniki ne razmišljajo dovolj o privlačnosti in referenčnosti takih knjig za tuje trge. Pa bi morali, saj se običajno obrestuje. Povpraševanje po neleposlovju presega povpraševanje po literarnih delih, to vam lahko po enem letu dela zagotovim! In tudi predujmi so višji. Sicer pa se trudimo vse tri založbe zastopati enakovredno, kar pomeni, da je vsaka prisotna s približno 15 do 20 naslovi. Včasih sicer pademo iz ravnovesja, a srednjeročno ponudbo ponovno uravnamo.

Ali je na Finskem za vaše delo predvidena kakšna institucionalna podpora?

Imamo center FILI (Finnish Literature Exchange), pri katerem lahko zaprosimo za kritje stroškov za šest do osem vzorčnih prevodov letno. Kar dobimo, je žal premalo, da bi pokrili 20 strani kakovostnega vzorčnega prevoda, zato investiramo tudi lastna sredstva. FILI podpira še "prodajna" potovanja na tuje trge - v juniju grem na primer z njihovo podporo v Oslo (skandinavski trg je namreč zelo nepovezan, verjetno prevodov v Norveščino ne plasiramo nič lažje kot kdorkoli drug!). Imajo tudi zelo uporabno bazo prevodov, dragocena je tudi njihova podpora tujim založnikom, saj sofinancirajo prevode.

Ali avtorje zastopate tudi izven programskih okvirjev vaših lastnikov?

Osnovna ideja je vključevala tudi to, seveda. A trenutno si tega ne moremo privoščiti, enostavno nas ni dovolj. Razmišljamo, da bi medse sprejeli še kakšno založbo, ki bi plačevala letni pavšal za opravljene storitve – za prezentacije v tujini, pripravo materialov, sprotno skrb za avtorje ipd. Na Finskem je veliko majhnih in srednje velikih založb, ki bi jih tako sodelovanje zanimalo. Same nimajo časa, da bi se na ta način ukvarjale z avtorji, pa tudi potrebnih kontaktov in znanj jim primanjkuje. Njihovi avtorji pa so nestrpni in pričakujejo celoten spekter uslug.

Pred ključnim delom srečanja, intenzivnim B2B programom, med katerim so slovenski založniki dobili priložnost, da v individualnih pogovorih z nemškimi založniki predstavijo svoje aktualne avtorje in najdejo tiste, ki bi bili za posamezno založbo najbolj zanimivi, je sledil še pogovor nemškega avtorja in mentorja na prevajalskem seminarju za prevajalce iz slovenščine v nemščino, Matthiasa Göritza s prevajalko Amalijo Maček. Predstavila sta nabor ključnih prevajalcev iz slovenskega v nemški jezik, tako da so dobili nemški založniki dobro podlago za B2B srečanja. Po zaključku so izrazili navdušenje ob odkrivanju pestre krajine slovenske literature, slovenski udeleženci pa veselje ob tako očitnem zanimanju in obetih sodelovanj v prihodnje:

»Presenetila nas je iskrena pripravljenost nemških založnikov za prevajanje slovenskega leposlovja in humanistike in tudi njihove želje po testnih prevodih v angleščini in nemščini. Z založniki smo že v stikih in jim pošiljamo materiale. Nikoli si ne bi mislili, da se bo za naše knjige zanimalo osem nemških založb.«

                                                                                                              Nino Flisar, Založba Pivec

»Zdelo se mi je dobro, da se je začelo nemške založnike o slovenski literaturi izobraževati od osnov naprej (naših klasikov), in vesela sem, da so prevajalci intenzivno vključeni v vse te projekte, ker so naša najboljša vez s tujimi trgi.«

                                                                                                              Katja Urbanija, založba Goga

»Na obeh založbah [Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, op. ur.] bomo v prihodnosti dali nekaj poudarka na mlade avtorje, in znotraj tega zlasti avtorice, kar je trenutno trend v globalnem založništvu; posebno sedaj, ko so to jasno izpostavili tudi nemški založniki. Zelo bom vesel, če se bo dalo v prihodnosti kaj podobnega organizirati še za slovensko otroško in mladinsko ter stvarno (morda celo žanrsko) literaturo, saj imamo slovenski založniku tudi tu veliko ponuditi.«

                                                                                                              Aljoša Harlamov, Cankarjeva založba

»Na delovnem srečanju v Frankfurtu nisem pričakovala tako velikega števila predstavnikov najvidnejših založb z nemškega govornega prostora in tako iskrenega in poglobljenega zanimanja za slovensko književnost. Čeprav je najbrž še težko predvideti, kako prodajno uspešni smo bili slovenski založniki in uredniki s predstavitvami slovenskih programov in avtorjev, lahko rečem, da je bilo srečanje vsebinsko izčrpno. Gre za eno od prvih neposrednih izmenjav med nemškimi in slovenskimi beletrističnimi založbami v obsegu, ki ga marsikakšno sejemsko sestankovanje ne doseže.«  

        Tanja Petrič, literarna kritičarka, prevajalka, urednica

Srečanje v Mousonturmu je bilo del priprav na gostovanje Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Na fotografiji z leve del predstavnikov mreže : Zoltan Jeney, Hungarian Books and Translations Office/Petofi Literary Museum, Koen van Bockstal, Flemish Literatur Fund, Didier Dutour, Institut Francais, Barbara Becker, Frankfurter Buchmesse, Tiziano Perez, Letterenfonds, Alyona Kukhar, Ukraine Book Institute, Renata Zamida, JAK, Valkare Smaleckaite, Lithuanian Cultural Institute in Johanna Pitkanen, FILI (fotografiranje so zamudili NORLA, Wales Literature Exchange, Centre National du livre, Institut Ramon Llul, Swedish Arts Council in Goethe Institut). 

Vsi govorci so se strinjali glede pomena same predstavitve Slovenije v Frankfurtu in menili, da je treba čim prej imenovati člane medresorske skupine, ki se bo posvetila projektu, saj mora celotno zgodbo peljati vsa Slovenija, z gospodarskega, turističnega in kulturnega vidika. Prispevkom posamičnih govorcev je sledila javna debata, katere posnetek si lahko v celoti ogledate TUKAJ.

Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu, je za častno gostjo sejma leta 2022 izbral Slovenijo. Podpis pogodbe, sad dolgoletnih skupnih prizadevanj, je izjemen uspeh, saj bo Slovenija ena izmed najmlajših, pa tudi najmanjših častnih gostij, ki so se kadarkoli predstavile na tem globalnem odru. Gre za enkratno priložnost, da Slovenijo postavimo na svetovni zemljevid in predstavimo njen potencial, saj ta vloga ne odpira vrat le akterjem s področja knjige, temveč celotnemu kulturnemu, turističnemu in gospodarskemu sektorju. 
 
Po čem naj si nas zapomnijo?
Cilj javnih posvetov, ki jih bo to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ki bodo gostili deležnike s številnih področij, je prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je – ali kaj si želimo – da bi bila identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.
 
Sodelujoči:

mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada vlade RS za komuniciranje
ga. Maja Hawlina, Studio Poper
g. Edvard Blažko, SoNo arhitekti
ga. Jerneja Lampret, nekdanja generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015

Posvet bo usmerjal doc. dr. Mihael Kline, Center za marketing in odnose z javnostmi pri FDV.
Pozdravni nagovor: Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS
 
Uvodnemu pogovoru in predstavitvi mnenj sodelujočih bo sledila odprta razprava, zato vabimo vso zainteresirano javnost, da se posveta udeleži in prispeva svoje poglede. Drugi posvet se bo osredotočil na marketinški potencial vloge častne gostje.
 
***
Celoten seznam posvetov:

Četrtek, 19. april ob 13.00, Društvo slovenskih pisateljev
Frankfurt 2022 - kako ga vidijo slovenski književni ustvarjalci in poustvarjalci?

Ponedeljek, 14. maj ob 14.00, Ministrstvo za kulturo RS
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?

Torek, 22. maj ob 11.00, Vodnikova domačija Šiška 
Frankfurt 2022 - kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje? 

Torek, 29. maj ob 15.00, Slovensko mladinsko gledališče
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja?

Četrtek, 7. junij, Kongres Društva slovenskih založnikov, Bled
Frankfurt 2022 - kaj prinaša slovenskim založnikom?

Vsi posveti bodo posneti in shranjeni v video arhiv, ki bo na voljo na spletu. Spremljajte nas tudi na www.jakrs.si in na Facebooku.
 

Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu, je za častno gostjo sejma leta 2022 izbral Slovenijo. Podpis pogodbe, sad dolgoletnih skupnih prizadevanj, je izjemen uspeh, saj bo Slovenija ena izmed najmlajših, pa tudi najmanjših častnih gostij, ki so se kadarkoli predstavile na tem globalnem odru. Gre za enkratno priložnost, da Slovenijo postavimo na svetovni zemljevid in predstavimo njen potencial, saj ta vloga ne odpira vrat le akterjem s področja knjige, temveč celotnemu kulturnemu, turističnemu in gospodarskemu sektorju.

Po čem naj si nas zapomnijo?

Cilj javnih posvetov, ki jih bo to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ki bodo gostili deležnike s številnih področij, je prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je – ali kaj si želimo – da bi bila identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.

Prvi v seriji petih javnih posvetov se bo zgodil v okviru Slovenskih dnevov knjige, v četrtek, 19. aprila, ob 13.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

Sodelujoči:

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Lila Prap, pisateljica in ilustratorka

dr. Jani Virk, pisatelj, prevajalec in urednik

Tadej Meserko, pisatelj in podpredsednik Društva slovenskih literarnih kritikov

Posvet bo usmerjala prevajalka in medkulturna posrednica Urška P. Černe.

Pozdravni nagovor: Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS

Uvodnemu pogovoru in predstavitvi mnenj sodelujočih bo sledila odprta razprava, zato vabimo vso zainteresirano javnost, da se posveta udeleži in prispeva svoje poglede. Prvi posvet bo besedo prepustil knjižnim ustvarjalcem in poustvarjalcem.

***

Več o posvetih: pet posvetov, ki se bodo zvrstili v času med Slovenskimi dnevi knjige in Kongresom Društva slovenskih založnikov, bo posvečenih različnim perspektivam: avtorski, založniški, širše kulturni, marketinški in medresorski.

Ponedeljek, 14. maj, ob 14.00, Ministrstvo za kulturo RS
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?

Torek, 22. maj ob 11.00, Vodnikova domačija Šiška 
Frankfurt 2022 - kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje? 

Torek, 29. maj, ob 15.00, Slovensko mladinsko gledališče
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja?

Četrtek, 7. junij, Kongres Društva slovenskih založnikov, Bled
Frankfurt 2022 - kaj prinaša slovenskim založnikom?
 

Vsi posveti bodo posneti in shranjeni v video arhiv, ki bo na voljo na spletu.

Spremljajte nas tudi na Facebooku.

Celoten program sklopa Bralna kultura objavljamo spodaj, več o podrobnem programu dogajanja na Kulturnem bazarju 2018 najdete na naslednji povezavi: www.kulturnibazar.si/domov/.

DVORANA M 1

9.00–10.00

Beremo skupaj, pogovor o spodbujanju bralne kulture in medgeneracijskem branju

Sodelujejo: mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije;

dr. Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS; Damjana Mustar, Mestna knjižnica Kranj; dr. Sabina Fras Popović, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

DVORANA M 3,4

12.30–13.30

Zgodbe staranja, predstavitev projekta s simulacijo bralne in filmske delavnice

Sodelujejo: dr. Tina Bilban in mag. Tilka Jamnik, glavni izvajalki projekta pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO – SNKU;

Barbara Kelbl, Kinodvor

DVORANA M 3,4

14.00–15.30

Ščepec bralne kulture, kratke predstavitve projektov in programov

Sodelujejo: Javna agencija za knjigo RS (JAK) – gostimo avtorja letošnjih izbranih knjig projekta Rastem s knjigo, dr. Lučko Kajfež Bogataj in dr. Izarja Lunačka; Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Zavod MARS Maribor; Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Vodnikova domačija Šiška

KUL Kotiček 1

12.45–13.30

Čitalnica na dvorišču: Harun in jasmin

Izvaja: Zavod MARS Maribor

KUL kotiček 3

10.15–11.00
Kako besede najdejo melodijo, glasbeno pesniška delavnica
Izvajajo: Ksenija Jus, pesnica in glasbenica, Katja Stare in Katarina Nasteska, glasbenici in glasbeni pedagoginji

KULTURNI BAZAR 2018: BRALNA KULTURA

 SODELUJEMO:

Bralno društvo Slovenije,
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS,
Društvo slovenskih pisateljev,
Društvo slovenskih založnikov,
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,
Divja misel - Vodnikova domačija Šiška in Knjižnica pod krošnjami,
Mariborska knjižnica – Revija Otrok in knjiga,
MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo,
Osrednja knjižnica Celje - Portal Kamra,
Slovenska sekcija IBBY,
Umco – Revija Bukla,
Založba Miš – Bralnice pod slamnikom,
Zavod Mars Maribor – Čitalnica na dvorišču.

Z nagrado bele vrane, ki jo podeljuje Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, sta bili že v Frankfurtu nagrajeni Tombola ali življenje Suzane Tratnik in Ferdo, veliki ptič Andreje Peklar, ter tako v Bologni predstavljeni tudi na stojnici münchenske knjižnice.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je na svoji stojnici predstavila izbor avtorjev, predlaganih za Andersenovo nagrado, letos je bil med avtorji izpostavljen Peter Svetina med ilustratorji pa Peter Škerl.

Žirija Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za Andersenovo nagrado je pripravila tudi poseben nabor knjig z vsega sveta, ki jih priporoča v prevod in branje. Med 15 knjigami, ki jih žirija še posebej priporoča, je tudi ena iz Slovenije, in sicer Ropotarna Petra Svetine, ki je izšla pri Miš založbi. 

Med gosti je bila letos tudi Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, saj je bila na stojnici JAK predstavljena knjiga Žiga špaget je za punce magnet avtorice Aksinije Kermauner, ki je prevedena v slovenski znakovni jezik.

Pestro dogajanje na sejmu so tudi letos obiskali številni avtorji in ilustratorji, ki ustvarjajo na področju knjige za otroke, med njimi Miroslav Košuta, Manica K. Musil, Ciril Horjak, Tanja Komadina, Ana Zavadlav in drugi.

Na nacionalni stojnici so bile posebej izpostavljene štiri velike dame slovenske ilustracije Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman in Marlenka Stupica, izmed avtorjev mlajše generacije pa velja omeniti veliki uspeh slovenske ilustratorke Andreje Peklar, ki jo je žirija uvrstila med 80 ilustratorjev iz 25 držav, ki so svoja dela razstavili na veliki sejemski razstavi, katere namen je predstaviti najnovejše trende v ilustraciji in velja za enega najprestižnejših tovrstnih izborov na svetu.

Ob sejmu je direktorica JAK Renata Zamida z direktorico sejma Eleno Pasoli podpisala pogodbo o tem, da bo Slovenija častna gostja sejma leta 2021, kar prinaša edinstveno priložnost tako za slovensko založništvo otroških in mladinskih del kot tudi za državo samo. S podpisom pogodbe začenjajo uradno teči priprave na nastop, kar bo v naslednjih letih pomembno zaznamovalo že tako živahno dogajanje na področju slovenskih knjig za mladino in otroke, predvsem glede prevodov v tuje jezike. O viziji in pripravah na častno gostovanje je Renata Zamida povedala:

»Izpostavljena prisotnost v Bologni je logično nadaljevanje naših mednarodnih prizadevanj. Veseli nas, da smo dogovor dosegli relativno hitro in da je bilo zanimanje obojestransko. Program nastopa v Bologni želimo ustvariti v sodelovanju z vsemi deležniki v knjižni verigi ter širše v kulturni sferi, v sodelovanju s turizmom, gospodarstvom, diplomacijo. Gre za projekt na nacionalni ravni in za priložnost, ki je verjetno ne bomo dobili dvakrat. Predvsem pa si na JAK želimo, da bi s pomočjo obeh velikih mednarodnih projektov v prihodnjih letih – leto dni po Bologni nas čaka še nastop na knjižnem sejmu v Frankfurtu -  slovensko založništvo vnesli nov elan in optimizem.«

»Zelo se veselimo predstavitve Slovenije, ki je znana po kakovostni ilustratorski tradiciji. Poznam nekaj odličnih slovenskih ilustratorjev - letos je Andreja Peklar prisotna tudi na naši kurirani razstavi, tu je tudi čudovita Alenka Sottler in veselim se, da jih bomo spoznali se več,« pa je ob podpisu povedala Elena Pasoli.

Kot vsako leto so tudi letos na sejmu podelili Andersenovo nagrado, ki velja za najpomembnejše priznanje na področju otroške literature na svetu. IBBY jo je tokrat namenila japonski avtorici Eiko Kadono in ruskemu ilustratorju Igorju Olejnikovu.

Prihodnje leto bo Bolonjski sejem potekal od 25. do 28. marca. Častna gostja in država v fokusu bo Švica.

Lani je Noč knjige povezala več kot 100.000 ljubiteljev knjige, in sicer na okoli 350 dogodkih v 128 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Na njih so se s knjigami, avtorji, glasbo, razstavami in drugimi dogodki, ki jih je spodbudila literatura, družili vsi – od najmlajših v vrtcih do najstarejših v domovih za ostarele. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, spodbuja dvig bralne kulture in pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi. 

Z veseljem vas tudi letos vabimo k sodelovanju in pripravi dogodkov za Noč knjige 2018 v vaši organizaciji, ustanovi, domu, zavodu, združenju, podjetju ali društvu – v povezavi z vašim krajem in krajevno skupnostjo. 

Letošnja Noč knjige bo potekala v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in v Črni Gori in sicer prav na Svetovni dan knjige, v ponedeljek, 23. aprila.

Organizirajte literarno branje, pogovor o knjigi in literaturi, srečanje z avtorji, podpisovanje knjig, delavnice, omizja, ogled gledališke predstave, projekcijo filma, ki je nastal po literarni predlogi, ali druge dogodke, povezane s knjigo. Inovativnost je dobrodošla, bodite usmerjeni k dvigovanju zavesti o pomembnosti branja, opogumljanju duha in bistrenju pogleda! Noč knjige je lahko odgovor na duh časa predvsem kot izraz skupnega, družbeno aktivnega prizadevanja za zaščito branja in knjige. Zdi se, da prav ta demokratična in skupnostna nota projektu daje bistveni zanos, vzdušje in integriteto. 

Ekipa Noč knjige 2018 je za vas že pripravila novo spletno stran http://2018.nocknjige.si/ ter na njej prijavnico dogodkov za prireditelje. 

Tudi letos so v pripravi promocijska gradiva ter mobilna aplikacija. 

V priponki vam pošiljamo izhodišča za fokus letošnje Noči knjige ter promocijski plakat in pasico. 
Naj spomnimo, da letos obeležujemo 100 let, odkar se je z Zemlje med zvezdne konstelacije preselila duša enega od velikanov slovenske besede, Ivana Cankarja. Letošnje leto je razglašeno za Cankarjevo leto. Princu z Rožnika se poklanja tudi Noč knjige 2018. 

V pričakovanju srčnega odziva vas lepo pozdravljamo,

Organizacijski odbor Noč knjige 2018      

Ekipa Projekta Noč knjige 2018

E: nocknjige@gmail.com
I: www.nocknjige.si 
FB: Noč knjige – Slovenija
TW: @Nocknjige
#nočknjige2018

Na stojnici bodo posebej izpostavljene štiri velike dame slovenske ilustracije Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman in Marlenka Stupica. Ob tej priložnosti smo skupaj z založbo Mladinska knjiga zasnovali tudi predstavitveno zloženko ilustratork. Na ostalih grafikah pa bodo predstavljeni nagrajeni avtorji in ilustratorji.

Letošnji sejem bo tudi prizorišče podpisa pogodbe o Sloveniji kot častni gostji knjižnega sejma v Bologni leta 2021, kar pomeni edinstveno priložnost tako za slovensko založništvo otroških in mladinskih del kot tudi za državo samo. S podpisom pogodbe bodo začele uradno teči priprave na nastop, kar bo v naslednjih letih pomembno zaznamovalo že tako živahno dogajanje na področju slovenskih knjig za mladino in otroke, predvsem glede prevodov v tuje jezike.

Država v gosteh je bila Romunija, v duhu priprav na nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 pa je za intenzivno promocijo slovenske literature in kulture poskrbela tudi Slovenija. Poleg promocije novih del slovenskih avtorjev na stojnici in prevodov v tuje jezike, predvsem v nemščino, se je v času sejma v organizaciji Javne agencije za knjigo in v sodelovanju s številnimi partnerji (Leipziški knjižni sejem, Goethe Institut, literarna mreža Traduki) ter tujimi založniki Voland & Quist, Jung und Jung, hochroth, AvivA, Wissenschaftliche Buchgesellschaft (WGB) in Drava, odvilo kar 21 literarnih dogodkov z devetimi slovenskimi avtoricami in avtorji, ki so bili zelo dobro obiskani.

Florjan Lipuš je na sejmu predstavil svoj roman Mirne duše, ki je z naslovom Seelenruhig lani izšel v nemškem prevodu. Za založbo  Jung und Jung ga je prevedel Johannes Strutz in na sejmu  prejel nagrado Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe Institut v Ljubljani in je namenjena prevajalkam in prevajalcem iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Posebno omembo je žirija namenila Erwinu Köstlerju za prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja E. Skubica, ki je izšel pri založbi Drava.

Sebastijan Pregelj se je na sejmu mudil z romanom Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens) in dvema otroškima knjigama o duhcu Babujanu, ki v nemščini nosita naslova Das Gespenst Babujan und seine Freunde in Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug. Vsa tri dela je izdala založba Drava.

Andrej E. Skubic je v Leipzigu nadaljeval svojo knjižno turnejo ob izidu nemškega prevoda Iger brez meja (Spiele ohne Grenzen, založba Voland & Quist), pesnica Cvetka Lipuš pa je imela branje iz nemškega prevoda svoje pesniške zbirke Kaj smo, ko smo (Was wir sind, wenn wir sind, založba Drava). Pesnica Anja Golob je predstavila svojo novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, ki jo je ustvarila skupaj s pesnikom Nikolajem Voglom in je letos izšla pri založbi hochroth. Na povabilo založbe Goga se je v Leipzigu mudil tudi avtor Tadej Golob, ki je predstavljal svoja dela za otroke in mladino, na povabilo sejma pa je na okrogli mizi o Evropski uniji sodeloval Aleš Šteger.

Posebne pozornosti je bila deležna novo izdana avtobiografija Alme Karlin z naslovom Ein Mensch wird in nemški prevod dela Disparities (Disparitete) Slavoja Žižka, ki je z naslovom Disparitäten letos izšel pri založbi WBG.

Slovenske avtorice in avtorji so skupaj s svojimi literarnimi kolegi iz drugih držav nastopili tudi v okviru različnih tematskih pogovorov in branj. Izredno obiskan je bil pogovor Lidije Dimkovske (Slovenija/Makedonija), Lejle Kalamujić (Bosna in Hercegovina) in Manjola Nasija (Albanija) na temo žensk v literaturi ter branje in pogovor Florjana Lipuša (Slovenija/Avstrija), Nikolaja Bojkova (Bolgarija), Slavenke Drakulić (Hrvaška), Catalin Dorian Florescu (Romunija), Ota Horvata (Srbija) in Ivane Šojat (Hrvaška) o literaturi, ki ima korenine v jugovzhodni Evropi. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi pogovoru o družbeno aktualni in angažirani literaturi Andreja E. Skubica (Slovenija) in Andreja Nikolaidisa (Črna gora) ter branju osmih jugovzhodnih avtoric in avtorjev: Anje Golob (Slovenija), Lidije Dimkovske (Slovenija/Makedonija), Lavinie Braniște (Romunija), Veliborja Čolića (Bosna in Hercegovina), Enesa Halilovića (Srbija), Gazmenda Kapllanija (Albanija), Igorja Štiksa (Bosna in Hercegovina) ter Ronnieja R. Vogta (Liechtenstein).

V Leipzigu bomo na različnih dogodkih predstavljali kar devet avtoric in avtorjev. Na sejem potujejo Florjan Lipuš, Andrej E. Skubic, Anja Golob, Lidija Dimkovska, Cvetka Lipuš, Sebastijan Pregelj, Tadej Golob, Aleš Šteger, posredno pa tudi Alma Karlin; njen avtobiografski roman z naslovom Ein Mensch wird je ravnokar izšel pri založbi AvivA. Florjan Lipuš bo predstavljal nemški prevod romana Mirne Duše (Seelenruhig, založba Jung und Jung), za prevod prevajalec Johann Strutz v Leipzigu prejme tudi nagrado Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe Institut v Ljubljani. Sebastijan Pregelj predstavlja roman Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens, založba Drava) in otroški knjigi o duhcu Babujanu (Das Gespenst Babujan und seine Freunde in Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug, obe deli je izdala Drava). Andrej E. Skubic nadaljuje s knjižno turnejo ob izidu nemškega prevoda Iger brez meja (Spiele ohne Grenzen, založba Voland&Quist), pesnica Cvetka Lipuš bo imela branje iz nemškega prevoda zbirke Kaj smo, ko smo (Was wir sind, wenn wir sind, založba Drava), pesnica Anja Golob pa bo na sejmu predstavila svojo novo zbirko taubentext | vogeltext, ki jo je ustvarila skupaj s pesnikom Nikolajem Voglom in je letos izšla pri založbi hochroth. Na povabilo založbe Goga se bo v Leipzigu mudil avtor Tadej Golob, ki bo v pogovoru s Sebastijanom Pregljem predstavljal svoja dela za otroke in mladino, na povabilo sejma pa bo na okrogli mizi o Evropski uniji sodeloval Aleš Šteger.

Dogodki po dnevih:

ČETRTEK, 15. 3.
12.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
ALMA KARLIN – svetovna popotnica
Britta Jürgs, založnica nemške založbe AvivA, bo v pogovoru z Amalijo Maček predstavila novo izdano avtobiografijo Alme Karlin z naslovom Ein Mensch wird, ki jo je uredila Jerneja Jezernik.

12.30, oder Traduki (Südosteuropa-Forum, Hala 4, stojnica D507)
TEORIJA ŽALOSTI
Pogovor in branje avtoric Anje Golob (Slovenija), Slavenke Drakulić (Hrvaška) in Ivane Šojat (Hrvaška).

15.30, oder Traduki (Südosteuropa-Forum, Hala 4, stojnica D507)
OTROŠTVO. ODRAŠČANJE V MANJŠINI.
O odraščanju v manjšini bosta pripovedovala koroški Slovenec Florjan Lipuš in romunski pisatelj Claudiu Florian, ki je odraščal v večjezikovni Transilvaniji. Lipuš bo ob tej priložnosti predstavil tudi svoj roman Mirne duše, v katerem se spominja svojega otroštva in jezikovnega nasilja, ki ga je doživljal, in ki je lani izšel v nemškem prevodu Johannesa Strutza z naslovom Seelenruhig pri založbi Jung und Jung.

16.30, Café Europa (Hala 4, stojnica E401)
DISPARITETE
Slavoj Žižek v pogovoru predstavlja nemški prevod Disparitäten svojega dela Disparities (Disparitete), ki je letos izšel pri založbi WBG. V njem v središče svoje filozofske refleksije postavlja pojem neenakosti. Pogovor moderira: dr. Jan Völker.

19.30, Klub Horns Erben
Dogodek »Das SONAR-Special«
Pogovor s pisateljema Andrejem E. Skubicem (Slovenija) in Andrejem Nikolaidisom (Črna gora) o njuni družbenoaktualni in angažirani literaturi. Lani je v nemščini izšla Skubičeva novela Igre brez meja (nem. Spiele ohne Grenzen, prevod: Erwin Köstler, Voland & Quist, 2017), katere osrednja tema je usoda beguncev, ki iščejo boljše življenje v Evropi in na drugi strani tistih, ki si od tega obetajo hitri zaslužek.

20.00, Klub in gledališče Kaiserbad
NEVIDNI. JUGOVZHODNA EVROPA SE PREDSTAVLJA
Branje in pogovor: Florjan Lipuš (Slovenija/Avstrija), Nikolaj Bojkov (Bolgarija), Slavenka Drakulić (Hrvaška), Catalin Dorian Florescu (Romunija), Oto Horvat (Srbija) in Ivana Šojat (Hrvaška).

PETEK, 16. 3.
11.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
KAJ SMO, KO SMO
Pogovor s slovensko pesnico, živečo v Avstriji, Cvetko Lipuš, katere zbirka Kaj smo, ko smo je lani izšla v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa z naslovom Was wir sind, wenn wir sind pri založbi Drava. Pogovor bo moderirala Amalija Maček.

11.30, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
DUHOVI, JUNAKI IN POVSEM OBIČAJNI OTROCI
Z avtorjema Tadejem Golobom in Sebastijanom Pregljem se bo pogovarjala Katja Stergar (JAK).

15.00, Forum International und Übersetzerzentrum (Hala 4, C505)
PODELITEV NAGRADE FABJANA HAFNERJA
Goethe-Institut Ljubljana je v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin in Musil-Institutom iz Celovca ustanovil nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi nagraditi najboljše prevajalke in prevajalce iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled.
Novembra 2017 je bila nagrada prvič podeljena na Slovenskem knjižnem sejmu, ko jo je prejel Štefan Vevar za prevod Saturnovih prstanov W. G. Sebalda.
Na Leipziškem knjižnem sejmu pa bo podeljena nagrada za izjemen prevod iz slovenskega v nemški jezik. Žirija je nagradila Johanna Strutza za prevod romana Mirne Duše (Seelenruhig) Florjana Lipuša, posebno omembo pa namenila Erwinu Köstlerju za prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja E. Skubica. V okviru podelitve bo pogovor z Erwinom Köstlerjem in Amalijo Maček vodil Jürgen Jakob Becker iz Literarisches Colloquium Berlin.

15.00, Modra zofa televizije ZDF (Glashalle 4)
DISPARITETE
Slavoj Žižek v pogovoru z novinarjem Michaelom Sahrom predstavlja nemški prevod Disparitäten svojega dela Disparities (Disparitete), ki je letos izšel pri založbi WBG. V njem v središče svoje filozofske refleksije postavlja pojem neenakosti.

20.00, Kunstraum D21
PESNIŠKO BRANJE
Na pesniškem branju sodeluje tudi pesnica Anja Golob, ki bo skupaj s soavtorjem, nemškim pesnikom Nikolajem Voglom, predstavila njuno novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, sveže izdano pri založbi hochroth iz Münchna. Nastopila bosta točno ob 20. uri.

21.00, Klub Nochbesserleben
TUDI TA PROSTOR NASTAJA Z UPORABO
Noč poezije (skupinsko branje), kjer sodeluje tudi pesnica Anja Golob, ki bo skupaj s soavtorjem, nemškim pesnikom Nikolajem Voglom, predstavila njuno novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, sveže izdano pri založbi hochroth iz Münchna.

SOBOTA, 17. 3.
10.00, Lesebude 1 (Hala 2, stojnica G321/H320)
DUH BABUJAN IN NEPRIČAKOVANA SELITEV
Pisatelj Sebastijan Pregelj bo otrokom prebiral svojo pravljico Duh Babujan in nepričakovana selitev (Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug), ki je v nemškem prevodu izšla pri založbi Drava. To je sicer že drugi prevod Babujanovih dogodivščin v nemščini, založba Drava je izdala tudi slikanico Duh Babujan in prijatelji (Das Gespenst Babujan und seine Freunde).

12.30, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
IGRE BREZ MEJA
Pogovor in branje: Andrej E. Skubic
Osrednja tema pogovora, ki ga bo moderirala nemška urednica in publicistka Maike Nedo, bo novela Igre brez meja, ki je leta 2017 izšla v nemščini pri založbi Voland & Quist in z naslovom Spiele ohne Grenzen, prevedel pa jo je Erwin Köstler.

14.00, Café Europa (Hala 4, stojnica E401)
RAZPAD EU
Na okrogli mizi sodelujejo španski pisatelj, pesnik in prevajalec Fernando Aramburu, nemški politik Günter Verheugen ter slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger.

Osrednja tema pogovora bo današnji položaj Evropske unije, za katero se zdi, da pada iz krize v krizo. Volitve v posameznih državah zbujajo tesnobo, saj postaja strah pred populisti in nasprotniki EU ter evra vse večji in otipljivejši. Quo vadis EU?

15.30, oder Traduki (Hala 4, stojnica D 507)
SPODOBNA DEKLETA? ŽENSKE V LITERATURI
Sodelujejo: Lidija Dimkovska (Slovenija/Makedonija), Lejla Kalamujić (Bosna in Hercegovina) in Manjola Nasi (Albanija)
Čas pridnih deklet v literaturi je mimo. Današnje avtorice so močne in samozavestne ženske, ki razkrivajo svoja čustva in pogled na življenje.

16.00, Forum neodvisnih založb / Forum Die Unabhängigen (Hala 5, H309)
EIN MENSCH WIRD
Pogovor o Almi Karlin z založnico nemške izdaje avtobiografije Alme Karlin Ein Mensch wird, Britto Jürgs in urednico izdaje Jernejo Jezernik.

20.00, Kino Ut Connewitz
BALKANSKA NOČ v organizaciji mreže TRADUKI
Svoja dela bo prebiralo osem jugovzhodnih avtoric in avtorjev: Anja Golob (Slovenija), Lidija Dimkovska (Slovenija/Makedonija), Lavinia Braniște (Romunija), Velibor Čolić (Bosna in Hercegovina), Enes Halilović (Srbija), Gazmend Kapllani (Albanija), Igor Štiks (Bosna in Hercegovina) ter Ronnie R. Vogt (Liechtenstein).

Literarno-družabnemu večeru bo sledil koncert romunske zasedbe Subcarpați, katere glasba je svojevrsten spoj romunske ljudske glasbe, elektra in hiphopa.

21.00, Klub naTo
EIN MENSCH WIRD
Branje iz avtobiografskega romana Alme Karlin.

21.00, Schaubühne Lindenfels
BALKAN SREČA KAVKAZ
Branje in glasba: Sebastijan Pregelj (Slovenija), Diana Anfimiadi (Gruzija), Ditha Brickwell (Avstrija), Milenko Goranović (Bosna in Hercegovina/Nemčija), Arta Ramadani (Albanija/Nemčija), Lojze Wieser (Avstrija).

NEDELJA, 18. 3
14.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
KRONIKA POZABLJANJA
Pogovor s pisateljem Sebastijanom Pregljem o njegovem romanu Kronika pozabljanja, ki je izšel lani v prevodu Erwina Köstlerja z naslovom Chronik des Vergessens pri založbi Drava. Moderira Carsten Schmidt.

Program vseh dogodkov mreže TRADUKI je dostopen tu: Traduki - Leipziger Buchmesse

Nemškim založnikom bomo skozi kratka predavanja in pogovore predstavili slovensko literaturo, prevajalce, podpore in založbe ter avtorje. Del srečanja bo razstava knjig slovenskih založb in individualni pogovori med založniki.

Tokratno srečanje je namenjeno prodaji oziroma posredovanju slovenskih leposlovnih in neleposlovnih (humanistika in poljudna znanost) naslovov nemškim kolegom.
Za posredovanje otroške in mladinske literature bomo organizirali ločen dogodek!

Pri prijavi na založniško delavnico imajo prednost založbe, ki so se tovrstnih srečanj udeleževale že doslej (kontinuiteta založniških sodelovanj), založbe, ki se predstavljajo samostojno ali skupinsko na knjižnih sejmih v tujini, in take, ki imajo v naboru vsaj 3 primerna dela za posredovanje v tuje jezike.

Vabimo vas k sodelovanju in prijavam, na voljo smo vam tudi z dodatnimi vsebinskimi informacijami, svoja vprašanja lahko naslovite na: anja.kovac@jakrs.si

*Gre za dogodek, ki smo ga sprva načrtovali v Münchnu, zato bomo to spremembo lokacije seveda upoštevali pri vseh, ki ste založniško srečanje v organizaciji JAK navedli kot del svojega letnega programa dela na mednarodnem področju v programskem ali projektnem razpisu. Za srečanje v Frankfurtu lahko za pokritje potnih stroškov zaprosite tudi na javnem pozivu »mobilnost« (JP1-M-2018), ki je že odprt.

V dialogu, ki ga organizirajo v okviru Evropske komisije, prvo srečanje pa bo potekalo 17. in 18. 4. 2018 v Bruslju, bodo primere dobre prakse predstavljale institucije s področja kulture, ki se pri svojem delu povezujejo z drugimi sektorji (socialnim varstvom, zapori, zdravstvom ...), osrednje tematike pa bodo posvečene izmenjavi mnenj o vprašanjih, kateri trenutni evropski projekti so najboljši zgled spodbujanja kulturnih aktivnosti v okviru socialne inkluzije ter povezovanja z drugimi sektorji, kaj le-tem kulturne organizacije lahko ponudijo, kaj so poglavitne ovire, s katerimi se pri tem srečujejo, in kako lahko javni organi omogočijo še uspešnejše in enostavnejše povezovanje različnih institucij pri projektih socialnega vključevanja.

Osrednje srečanje, na katerem bodo predstavili poročila s prvega srečanja in razpravljali o poglavitnih idejah in predlogih sodelujočih, bo potekalo v Bruslju v začetku septembra 2018. 

Tako kot v preteklih letih Javna agencija za knjigo tudi letos za predstavnike strokovne javnosti (avtorji, ilustratorji, prevajalci, založniki, uredniki, knjigarnarji, knjižničarji, mentorji Bralne značke itd.) organizira enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 27. marca 2018.
Cena obiska knjižnega sejma znaša 55 EUR na osebo.
Cena obiska knjižnega sejma za študente znaša 50 EUR na osebo.
Cena obiska sejma za avtorje in ilustratorje, vključene v Katalog Bologna 2018/2019, znaša 20 EUR. Seznam avtorjev in ilustratorjev iz kataloga je na voljo tu: Katalog Bologna 2018/2019

Prijave zbiramo do 20. marca 2018 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov: bologna.jak@gmail.com

Vse dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici in na spletnem naslovu: bologna.jak@gmail.com

Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije, je ob tej priložnosti med drugim izpostavil: »Slovenska vlada in slovenska kulturna javnost razumeta odločitev, da se slovenska književnost in Slovenija kot država z bogato kulturo in še posebej s kakovostno književnostjo vseh zvrsti in dolgo tradicijo bogate ustvarjalnosti na tem področju predstavi na Frankfurtskem knjižnem sejmu kot izjemno priložnost, da lahko zlasti nemško govoreči in tudi širši kulturni javnosti predstavimo ustvarjalne dosežke in potenciale slovenske književnosti, ki ima od začetkov v srednjem veku in zagona ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja ključno konstitutivno vlogo, kar zadeva razvoj in obstanek naroda, jezika in ne nazadnje vzpostavitev samostojne države, v 21. stoletju pa v vseh zvrsteh in žanrih dosega izreden tako količinski kot kakovostni razcvet.«

»Literatura ima v Sloveniji zgodovinsko gledano izjemno vlogo. Trideset let po tem, ko so slovenski intelektualci in avtorji s »pisateljsko ustavo« ustvarili podlago za ustavo samostojne države Slovenije ob razglasitvi odcepitve od Jugoslavije leta 1991, bo priredila Slovenija svoji literaturi in kulturi veličastno slavje v Frankfurtu,« je povedal Juergen Boos ob podpisu pogodbe. »Tukajšnja literarna scena je zelo živahna in daleč presega državne meje. Navdušen sem tudi nad tem, kako pomembna je v Sloveniji poezija. Zelo se veselimo nastopov slovenskih avtorjev, umetnikov in založnikov v Frankfurtu in skupaj z njimi bomo odkrivali zgodbe Slovenije.«

Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, ki ji je Vlada RS poverila izvedbo projekta, je dejala: »Slovenija bo ena najmlajših in najmanjših častnih gostij v zgodovini Frankfurtskega knjižnega sejma. Predstavlja vez z Balkanom in jugovzhodno Evropo, čeprav sama čuti predvsem pripadnost srednjeevropski literarni in kulturni tradiciji. Sicer pa velja izpostaviti, da obstaja slovenska literatura veliko dlje kot samostojna država Slovenija, in je od nje tudi precej širša (če pomislimo tudi na odmevno literarno ustvarjanje slovenskih avtorjev v zamejstvu, na Koroškem ali v Trstu, v izseljenstvu ...). Najpomembnejši svetovni knjižni sejem ponuja edinstveno priložnost za globalni prikaz tega razpona. Slovenski nastop leta 2022 tako zbuja pozitivna pričakovanja pri domačih akterjih knjižne verige in širše kulturne sfere. Opažamo, da že naše dosedanje aktivnosti, povezane s pripravami na projekt, prebujajo pozornost mednarodne založniške javnosti.«

O Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije

Javno agencijo za knjigo (JAK) je Republika Slovenija ustanovila leta 2008 z namenom zagotavljanja pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področjih leposlovja in humanistike ter pogojev za večjo dostopnost slovenske knjige, za dvig zavesti o pomenu knjige in branja za razvoj posameznika in družbe ter za večjo mednarodno prepoznavnost slo­venskih knjižnih ustvarjalcev in slovenskih založnikov. www.jakrs.si

O mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu:

Frankfurtski knjižni sejem je z več kot 7.300 razstavljavci iz 102 držav, z okoli 278.000 obiskovalci, z več kot 4.000 prireditvami in okoli 10.000 akreditiranimi novinarji, od tega 2.400 blogerji, največji strokovni sejem na področju mednarodnega založništva. Poleg tega je platforma, ki daleč presega knjižno in založniško panogo, saj nudi prostor za srečevanje deležnikov iz filmske industrije ter s področja računalniških iger. Vsebinsko težišče sejma vse od leta 1976 predstavlja koncept držav, častnih gostij, ki sejemskemu občinstvu vsako leto na raznolike načine predstavljajo svoj knjižni trg, svojo literarno ustvarjalnost in kulturo. Podjetje Frankfurter Buchmesse, ki je hčerinsko podjetje Nemške knjigotrške zbornice, organizira predstavitev nemškega založništva na okoli dvajsetih mednarodnih knjižnih sejmih in čez vse leto organizira strokovne dogodke na pomembnih mednarodnih trgih. www.buchmesse.de

Medijski odzivi:

MMC RTV Slovenija:
Dogovor podpisan: Slovenija bo častna gostja frankfurtskega sejma 2022

RTV Slovenija, oddaja Osmi dan
http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan/174521995

Delo:
Velika priložnost za majhno državo
»Če projekt preveč obvladujejo politiki, bo težko dober«

Večer:
Zaradi poezije, knjižnic in navdušenja

Primorski dnevnik:
Slovenija podpisala dogovor za častno gostjo na frankfurtskem sejmu leta 2022

Foto: Nebojša Tejić / STA in JAK

Štipendija se podeljuje za tri- do šestmesečno bivanje na Dunaju v obdobju od julija 2018 do junija 2019. Izbrani štipendisti prejmejo mesečno štipendijo v znesku 2500 evrov za kritje vseh bivanjskih stroškov na Dunaju, inštitut pa jim brezplačno priskrbi tudi delovni prostor, dostop do interneta in drugo potrebno pomoč.

Rok za oddajo prijav je 18. marec 2018.

Več o prijavi in razpisnih pogojih: Štipendija Paula Celana

Na sejmu sodelujejo naslednji slovenski avtorji in avtorice: Manica K. Musil, Evald Flisar, Jasmin B. Frelih, Andrej Hočevar, Ivo Svetina in dr. Zmago Šmitek. Doslej so že potekale otroške delavnice po motivih knjige Pobalinska pujsa Manice K. Musil ter predavanje te avtorice, predstavitev antologije slovenske poezije The Dual of the Heart (Dvojina srca), ki je tik pred sejmom izšla pri založbi Sahitya Akademi v New Delhiju (uredil jo je Ivo Svetina, Andrej Hočevar, tudi eden od avtorjev, uvrščenih v antologijo, pa jo prav tako predstavlja na sejmu), branja in delavnica EUPL nagrajenca Jasmina B. Freliha v družbi drugih avtorjev, prejemnikov te nagrade, nastop na univerzi v New Delhiju, kjer se je predstavil Evald Flisar v družbi še sedmih evropskih avtorjev (iz Poljske, Avstrije, Nemčije, Portugalske, Madžarske, Grčije in Finske) in nato še samostojno na slavističnem oddelku, nastop avtorjev na Lenobni literarni nedelji ter nekaj zanimivih pogovorov o trženju prevodnih pravic zunaj Evrope ter o priložnostih za sodelovanje na knjižnem področju med Slovenijo in Indijo.

V ponedeljek in torek so slovenski založniki (založbe Mladinska knjiga, Goga, LUD Literatura in literarni agent Gašper Malej) opravili več kot 30 sestankov in upamo lahko na uspešne realizacije v prihodnjih letih. Direktorica JAK Renata Zamida se je z indijskim skladom National Book Trust, ki je tudi organizator sejma in ena največjih indijskih založb, dogovorila o izdaji slovenske antologije kratke proze, ki bo izšla v angleščini in najmanj petih uradnih indijskih jezikih leta 2019, v sodelovanju z DSP.

V prihodnjih dneh bo premierno predstavitev doživel nov prevod Evalda Flisarja (Besede nad oblaki / Words Above the Clouds, založba Nirala), Ivo Svetina bo sodeloval v debati o možnostih promocije evropskih literatur po svetu, dr. Zmago Šmitek pa bo predaval o mandalah ter o mitih globalnega segrevanja, sodeloval pa bo tudi na okrogli mizi Planet, ki ne raste.

Sejem, ki ima več kot milijon obiskovalcev v devetih dneh (največ ob obeh koncih tedna), se bo sklenil v nedeljo, intenzivno slovensko prisotnost na sejmu pa je ob ogledu EU paviljona pohvalil tudi veleposlanik EU v Indiji Tomasz Kozlowski. Slovenski veleposlanik Jožef Drofenik je slovenske avtorje gostil tudi na literarnem večeru v Indijskem centru za kulturno sodelovanje (ICCR) v mestu, Renata Zamida pa je bila med drugim gostja in govornica na uglednem CEO Speak dogodku, ki ga gosti predsednik sejma.

Več o slovenskem dogajanju v Evropskem paviljonu na knjižnem sejmu World Book Fair v Indiji.

Organizacijo EU fokusa koordinirajo Evropska služba za zunanje sodelovanje (ESZD) in EU delegacija v Indiji pod pokroviteljstvom Evropske komisije, Javna agencija za knjigo pa je sodelovanje na sejmu sprejela na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve RS in Veleposlaništva RS v New Delhiju. Vse sodelujoče evropske države na sejmu so: Slovenija, Švica, Španija, Švedska, Francija, Portugalska, Nemčija, Avstrija, Italija, Danska, Slovaška, Češka, Litva, Belgija, Ciper, Poljska in Madžarska.

Javna agencija za knjigo bo v New Delhiju v okviru EU paviljona opremila slovensko stojnico, na več dogodkih in odrih, tudi na temo podnebnih sprememb, pa bodo sodelovali naslednji slovenski avtorji in avtorice: Manica K. Musil, Evald Flisar, Jasmin B. Frelih, Andrej Hočevar, Ivo Svetina in dr. Zmago Šmitek. Ob tem bomo prikazali tudi dokumentarni film, povezan z osrednjo temo, Dva vodika, en kisik (produkcija RTV Slovenija, scenaristka Maja D. Bahar, režiserja Maja D. Bahar in Marko Kočevar, 2016). Dogodki, teh bo s slovenskimi avtorji 15, bodo na sejmu potekali na odru EU paviljona, na mednarodnem odru, v otroškem kotičku, in zunaj sejma, na Univerzi v New Delhiju, Veleposlaništvo RS v New Delhiju pa prireja tudi literarni večer s sprejemom v dvorani Indijskega sveta za kulturno sodelovanje (ICCR).

Na knjižnem sejmu bo prisotnih tudi nekaj slovenskih založnikov, med njimi Mladinska knjiga, Goga in LUD Literatura. Sejma se sicer tradicionalno udeležujejo založniki z vsega sveta, saj odpira vrata v založniški in intelektualni svet južne Azije ter omogoča številne povezave in izmenjave.

Za več informacij smo vam na voljo: kristina.sluga@jakrs.si

Urnik dogodkov s slovenskimi avtorji

Nedelja, 7. januar
7. 1., 12.30-13.30, EU paviljon

Diskusija: Indija – Slovenija: priložnosti za medsebojno sodelovanje

Sodelujejo: avtorja in urednika Ivo Svetina in Evald Flisar, pesnik in založnik Yuyutsu RD Sharma ter Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS. Pogovor moderira: Kartik Bajoria.

Predstavljena bo tudi finančna podpora, namenjena prevodom in izdaji slovenskih literarnih del v tujini, ter sedanje sodelovanje z indijskimi založniki.

7. 1., 14.00-15.00, EU paviljon

Predstavitev nove izdaje: pri indijskem inštitutu za literaturo Sahitya Akademy (National Academy of Letters in India) iz New Delhija bo v kratkem izšla antologija slovenske poezije The Dual of the Heart (Dvojina srca). Knjigo bosta predstavila oba urednika: indijski pesnik Koyamparambath Satchidanandan in pesnik, dramatik in prevajalec Ivo Svetina ter pesnik, pisatelj in urednik Andrej Hočevar, tudi eden od avtorjev, predstavljenih v antologiji.

7. 1., 14.00-17.00, mednarodni oder

Lenobna literarna nedelja: pogovor in branje osmih evropskih avtorjev, med njimi Evalda Flisarja.

7. 1., 14.30-16.00, otroški kotiček

Volna, les in piščančki
Delavnica za otroke z Manico K. Musil

Na delavnici bomo z volno ovijali lesene piščančke, junake slikanice Pobalinska pujsa (Pivec, 2015). Za izdelovanje bo na voljo 30 lesenih piščančkov. Izberi barvo, ustvarjaj skupaj z arhitektko in avtorico otroških knjig, Manico K. Musil ter si oglej film o njenih pobalinskih junakih!

Manica K. Musil je avtorica, ki knjige ne samo piše, ampak jih tudi šiva, lepi, kvačka in riše. Ustvarila jih je že deset, v njih pa nastopajo zanimivi junaki, kot so komarji, sloni, mačke, kokoši … Njene knjige niso samo lepe, očarljive, privlačne na pogled in dotik, so tudi poučne in vzgojne, ne da bi pri tem moralizirale.

Ponedeljek, 8. januar
8. 1., 12.00-14.00, mednarodni oder

Mednarodna promocija otroške literature in njenih avtorjev. Izkušnje z mednarodnimi knjižnimi trgi in prodaja avtorskih pravic.

Pogovor s Senjo Požar (prodaja avtorskih pravic pri založbi Mladinska knjiga), Pallejem Schmidtom iz Danske, mednarodno priznanim avtorjem in ilustratorjem stripov za otroke ter avtorico otroških knjig, Manico K. Musil, katere dela so izredno priljubljena na azijskem knjižnem trgu. Pogovor bo moderirala Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS.

8. 1., 10.30-13.00, Univerza v New Delhiju

Literarno branje in pogovor na Univerzi v New Delhiju in na posameznih jezikovnih oddelkih. Sodelujejo: Evald Flisar (Slovenija), David Foenkinos (Francija), Dorothea Nürnberg (Avstrija), Norman Ohler (Nemčija) in José Luís Peixoto (Portugalska).

Torek, 9. januar
9. 1., 16.30-17.30, EU paviljon

Gozd idej
Kako knjige (za)živijo v urbanih prostorih. Predavanje Manice K. Musil, avtorice otroških knjig

Manica K. Musil je avtorica, ki knjige ne samo piše, ampak jih tudi šiva, lepi, kvačka in riše. Ustvarila jih je že deset, v njih pa nastopajo zanimivi junaki, kot so komarji, sloni, mačke, kokoši … Njene knjige niso samo lepe, očarljive, privlačne na pogled in dotik, so tudi poučne in vzgojne, ne da bi pri tem moralizirale.

»Govorila bom o svojem delu. Kot arhitektka si zamislim nešteto možnih načinov, kako moje knjige, junaki, predmeti ali ideje zaživijo v javnem prostoru, ki nas obdaja, ne da bi bile pri tem omejene le na knjižni format.«

9. 1., ob 19.00, ICCR (Indijski center za kulturno sodelovanje, http://www.iccr.gov.in/), Azad Bhavan Road, Indra Prastha state IP, Indraprastha Marg, IP Estate, New Delhi

Berite, začutite in okusite Slovenijo. Literarni dogodek prireja Veleposlaništvo RS v New Delhiju v sodelovanju z JAK, povezoval pa ga bo indijski igralec, režiser in scenarist Christopher Daruwalla. Nastopajo: Evald Flisar, Jasmin B. Frelih, Andrej Hočevar in Ivo Svetina.

Dogodku sledi degustacija slovenskih vin.

Sreda, 10. januar
10. 1., 16.00-17.00, EU paviljon

Branje prejemnikov nagrade Evropske unije za književnost (EUPL)
Sodelujejo: Jasmin B. Frelih (Slovenija), David Machado (Portugalska), Kallia Papadaki (Grčija) in Osvalds Zebris (Latvija).

Četrtek, 11. januar
11. 1., ob 15.00, mednarodni oder

Predstavitev zadnjega romana Besede nad oblaki (Cankarjeva založba, 2015, v prevodu Words Above the Clouds) Evalda Flisarja. Roman je izšel pri založbi Nirala iz New Delhija, predstavila pa ga bosta urednik in himalajski pesnik Yuyutsu RD Sharma ter avtor Evald Flisar.

Petek, 12, januar
12. 1., 11.30-12.30, EU paviljon

Branje prejemnikov nagrade Evropske unije za književnost (EUPL)

Sodelujejo: Jasmin B. Frelih (Slovenija), Selja Ahava (Finska), David Machado (Portugalska), Kallia Papadaki (Grčija) in Osvalds Zebris (Latvija).

12. 1., 15.00-16.00, EU paviljon

Mandale: tajni vrtovi razsvetljenja; predavanje dr. Zmaga Šmitka

Predavanje temelji na monografiji Mandale (Beletrina, 2016), v kateri priznani slovenski kulturni antropolog in etnolog dr. Zmago Šmitek razišče in predstavi vlogo, pomen, oblikovno zasnovanost, funkcionalnost in sporočilnost mandal v različnih azijskih kulturah, od indijske, nepalske, kitajske, tibetanske, japonske, tajske itd. Vendar ne gre samo za mandale same na sebi, preko njih Šmitek poglobljeno in celostno predstavi tudi splošno razumevanje oz. pojmovanje časa, vesolja, umetnosti in estetike ter arhitekture v azijski kulturni. Ob tem pa podobne simbole in pojmovanje najdeva tudi v evropski in drugih kulturah. Monografija Mandale velja za eno najbolj vsestranskih in obsežnih študij mandal do danes.

12.1, 16.00-17.00, mednarodni oder

Okrogla miza o promociji evropskih literatur v Indiji. Od ovir do zgodb o uspehu.

Sodelujejo: Alexandra Büchler (Literature Across Frontiers, Wales/Združeno kraljestvo), Sadaf Raza (Pro Helvetia, Švica), Ivo Svetina (DSP, Slovenija). Moderator: Vinutha Mallya, novinar.

Sobota, 13. januar
13. 1., 15.00-16.00, EU paviljon

Diskusija: Planet, ki ne raste

Sodelujejo: dr. Zmago Šmitek (Slovenija), Selja Ahava (Finska), dr. Ashish Chaturvedi, JL Morin (Ciper).

13. 1., 16.00-17.00, EU paviljon

Svete eko krave: razmišljanje o okolju in filozofiji narave

Predavanje kulturnega antropologa in etnologa dr. Zmaga Šmitka o mitologiji in ekologiji.

****
Projekcija dokumentarnega filma, mednarodni oder (večkrat v času sejma):

Dva vodika, en kisik (H2O) (scenarij: Maja D. Bahar, režija: Maja D.Bahar in Marko Kočevar, produkcija: TV Slovenija, 2016), dokumentarni film o vodi (angl. podnapisi), 50 min.

Častna pokrovitelja Nagrade Fabjana Hafnerja sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Goethe-Instituta e.V. prof. dr. h.c. Klaus-Dieter Lehmann

NAGRADA:
Leta 2018 bo podeljena nagrada za izredne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti iz nemškega (celotno nemško govorno področje) v slovenski jezik. Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov).

Slovensko-nemška nagrada bo podeljena 16. marca 2018 ob 15. uri v Prevajalskem centru (Forum International, dvorana 4) Leipziškega knjižnega sejma. V okviru podelitve se bo odvil tudi pogovor z nagrajencem/nagrajenko.

STROKOVNA KOMISIJA:
Za najboljši prevod bosta glasovali dve strokovni komisiji. O najboljšem prevodu iz nemškega v slovenski jezik odloča slovensko govoreča strokovna komisija, o najboljšem prevodu iz slovenskega v nemški jezik pa nemško govoreča strokovna komisija.

PRIJAVA:
Prijavna dokumentacija naj vsebuje življenjepis, bibliografijo prevajalca/-ke, prevedeno delo v izvirniku in prevodu, ki je izšlo v letih 2015–2018 in je s področja leposlovja: proza, esejistika, poezija ter otroška in mladinska književnost. V poštev pridejo dela iz celotnega nemškega govornega prostora. Vsak/-a prevajalec/-ka se lahko prijavi samo z enim prevedenim delom. Prijavo lahko pošlje bodisi prevajalec/-ka sam/-a bodisi jo pošlje založba, ki je delo izdala.

Prosimo, da prijavno dokumentacijo, ki naj bo samo v digitalni obliki (knjige v PDF formatu), pošljete gospe Jeleni Tomažin: jelena.tomazin@goethe.de

Rok za oddajo prijave: 1. februar 2018.

O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni po 1. marcu 2018.

Kontaktna oseba v primeru vprašanj je gospa Jelena Tomažin:
tel.: 01 3000 314
e-naslov: jelena.tomazin@goethe.de

Otvoritev bo potekala 8. decembra 2017 ob 11.00 na Ministrstvu za kulturo RS na Maistrovi 10 v Ljubljani.

Zbrane bodo nagovorili Anton Peršak, minister za kulturo RS, Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS.

Razstava bo na ogled do 20. decembra 2017.

Prisrčno vabljeni!

Tokrat so naše kraje, kulturno in literarno raznolikost spoznavali nemški založniki Sebastian Guggolz (založba Guggolz), Janika Rüter (založba Suhrkamp), Sewastos Sampsounis (založba Größenwahn), Anja Schutzbach (Weissbooks), Jörg Sundermeier in Kristine Listau (založba Verbrecher), švicarska založnika Urs Bolz (založba AS) in Fabienne Leisibach (založba Baeschlin), novinar Jörg Plath (Deutschlandradio Kultur), svobodna novinarja in pisatelja Nils Kahlefendt in Leander Steinkopf ter direktor Leipziškega knjižnega sejma Oliver Zille in Detlef Bluhm, vodja Združenja založnikov in knjigotržcev Berlin-Brandenburg, slednji o Ljubljani že pripravlja tudi fotoknjigo.

Udeleženci ekskurzije so že prvi dan spoznavali živahen utrip Slovenskega knjižnega sejma in imeli tudi prvo srečanje s slovenskimi založniki, ki je potekalo v vzajemnem spoznavanju, predstavljanju knjigotrškega in založniškega prostora v Nemčiji ter na osebnih sestankih. Tekom ekskurzije so se z založniki in prevajalci iz nemškega jezika sestali še na enem delovnem srečanju in seveda na več neformalnih medsebojnih delovnih sestankih.

Nemški gostje so se poleg sejemskih dogodkov (ogled filmskega portreta o Florjanu Lipušu, pogovor z Axlom Schefflerjem itd.) odpravili tudi na ogled ljubljanskih znamenitosti, si ogledali rokopisni oddelek NUK-a, ter ekskluzivno interno projekcijo filma Izbrisana, ki ga je pisatelj in režiser Miha Mazzini posnel po svojem istoimenskem romanu. Projekciji je sledil pogovor z avtorjem.

JAK je za ekskurziste organiziral tudi celodnevni izlet, na katerem so si v spremstvu prevajalke Amalije Maček in prevajalca Ludwiga Hartingerja ogledali Lipico, Galerijo Oskarja Kogoja, Škocjanske jame ter se v Trstu srečali s profesorjem slovenske literature na Univerzi v Trstu, dr. Miranom Košuto.

Knjižni sejem, živahno dogajanje, osebna srečanja z avtorji in spoznavanje za večino še nepoznane dežele so na udeležence naredili močan vtis, še posebej v luči Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022, kar obeta tudi večje zanimanje za naše literarno ustvarjanje.

Naslednje študijsko potovanje JAK načrtuje za leto 2018, bo pa odprto za prijave založnikov in novinarjev iz različnih držav in ne bo več ekskluzivno vezano na nemški govorni prostor.

Fotografske utrinke udeležencev Ursa Bolza in Sewastosa Sampsounisa predstavljamo v galeriji.

Medijski odzivi:
Jörg Plath (Deutschlandradio Kultur, v nemščini)
http://ondemand-mp3.dradio.de/file/dradio/2017/12/06/wo_lyriker_noch_stars_werden_koennen_buchmesse_in_drk_20171206_1050_6b579a61.mp3

Vse sodelujoče države so: Slovaška, Češka, Litva, Avstrija, Belgija, Ciper, Slovenija, Švica, Španija, Švedska, Francija, Portugalska, Nemčija, Italija, Danska, Poljska in Madžarska.

JAK bo v New Delhiju opremila stojnico, na več dogodkih in odrih, tudi na temo podnebnih sprememb pa bodo predvidoma sodelovali slovenski avtorji in avtorice: Manica K. Musil, Evald Flisar, Jasmin B. Frelih, Andrej Hočevar, Ivo Svetina in dr. Zmago Šmitek. Ob tem bo Slovenija v okviru evropskega paviljona predvidoma prikazala tudi dva dokumentarna filma, povezana z osrednjo temo, in sicer filma H2O (režija Maja Bahar, TV Slovenija, 2016).

Na knjižnem sejmu bo prisotnih tudi nekaj slovenskih založnikov.

Slovenijo bo tako obiskalo 9 založnikov in 3 novinarji ter Detlef Bluhm, predstavnik nemške založniško-knjigotrške zbornice in Oliver Zille, direktor Leipziškega knjižnega sejma. Na sejmu bo JAK organizirala pogovor z založniki, v nadaljevanju pa mreženje med slovenskimi in nemškimi založniki.

Goethe Institut Ljubljana, Avstrijski kulturni forum in Oddelek za kulturo Veleposlaništva Švice so na sejem povabili priznane ter mlade in perspektivne avtorice in avtorje. V goste prihajajo: Tamara Bach, Lukas Bärfuss, Wolf Biermann, Maja Haderlap, Christopher Just, Florjan Lipuš, Sepp Mall, Axel Scheffler, Peter Stamm, Gerhard Steidl, Leander Steinkopf in Katharina Winkler.
Ti bodo na sejmu prisotni skoraj vse dni sejma, zato vabljeni na druženje in spoznavanje, v Veliki sprejemni dvorani pa bo na skupni stojnici držav v fokusu na ogled tudi bogat izbor knjig.

Ob tej priložnosti bi želeli čestitati tudi Štefanu Vevarju, prejemniku prve prevajalske nagrade Fabjana Hafnerja!

Dr. Štefan Vevar, nemcist in anglist, prevajalec iz nemške književnosti s poudarkom na največjih imenih te literature, prevodoslovec in gledališki zgodovinar, nagrado prejme za izjemen prevod romana Saturnovi prstani (Beletrina, 2016) nemškega avtorja W. G. Sebalda.

Po presoji strokovne žirije v sestavi dr. Špela Virant, dr. Vesna Kondrič Horvat in Alenka Vesenjak si posebno omembo za prevod izbranih pesmi Dada in druge pesmi (Mladinska knjiga, 2016) Hansa Arpa zasluži tudi pesnik, esejist, prevajalec in urednik Andrej Medved.

Štefan Vevar bo nagrado prejel na zaključnem dogodku Slovenskega knjižnega sejma, v nedeljo, 26. 11., v Klubu CD. Podelitvi bo sledil pogovor z nagrajencem in avtorico Majo Haderlap, ki ga bo vodila novinarka Petra Vidali.

Nagrado Fabjana Hafnerja je letos ustanovil Goethe Institut Ljubljana skupaj z Literarisches Colloquium Berlin in Musil Institutom. Častna pokrovitelja nagrade sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Goethe Instituta e.V. prof. dr. Klaus-Dieter Lehmann.
Nagrada se bo podeljevala bienalno, za prevode v jezikovni kombinaciji slovenščina-nemščina. Komplementarno tej nagradi bo tako marca 2018 podeljena slovensko-nemška nagrada v okviru Knjižnega sejma v Leipzigu.

Program držav v fokusu

Dogodek v knjigarni Orlando je fotografiral Marko Kovič.
Pogovor z Evaldom Flisarjem je fotografiral Peter Scherber.
Pogovor z Dinom Baukom in Andrejem Skubicem na odru Donau Launch na sejmu je fotografiral László Bárdossy.

Razstavo so ob obeležitvi Plečnikovega leta v Sloveniji zasnovali Ministrstvo za kulturo RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Plečnikova hiša (Muzeji in galerije Ljubljana).

Gostovanje razstave je uvodni dogodek v pestro dogajanje na največjem avstrijskem knjižnem sejmu Buch Wien (8.-12. 11.), kjer smo prisotni s slovensko nacionalno stojnico (B05, dvorana D/Halle D) in sodelujemo pri organizaciji dogodkov s slovenskimi avtorji, ki se bodo predstavili na sejmu ali v mestu v naslednjih dneh: Dino Bauk, Andrej Blatnik, Primož Čučnik, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Evald Flisar, Maja Haderlap, Jerneja Jezernik, Florjan Lipuš, Cvetka Lipuš, Ana Pepelnik, Sebastijan Pregelj, Andrej E. Skubic, Aleš Šteger, Maja Vidmar in Jani Virk.
Na posebnem dogodku na sejmu bomo predstavljali tudi aktualne slovenske otroške knjige, JAK pa bo v okviru sejma organizirala tudi srečanje slovenskih in avstrijskih založnikov.

Več o drugih dogodkih: Buch Wien – slovenski program

Poleg Javne agencije za knjigo in Slovenskega kulturno informacijskega centra na Dunaju - SKICA, dogodke sooblikujejo še: Slovenski kulturno informacijski center v Avstriji – SKICA, ustanova KulturKontakt Austria, založbe LUD Literatura, Drava, Haymon, Hollitzer, Jung und Jung, Mohorjeva Hermagoras, Voland & Quist ter Slovenska turistična organizacija (predstavništvo na Dunaju) in Turizem Ljubljana.

Program slovenskih dogodkov na BUCH WIEN 2017

PONEDELJEK, 6. 11. 2017

6. 11., ob 19.00
Osrednja mestna knjižnica Hauptbücherei am Gürtel
Urban-Loritz-Platz 2A

Plečnikova Ljubljana: Razstava in pogovor
Leto 2017 v Sloveniji obeležujemo kot Plečnikovo leto. Naš največji arhitekt in eden najpomembnejših v Evropi pa je velik pečat pustil tudi na arhitekturnih podobah Dunaja in Prage. Odprtje razstave bo pospremila predstavitev knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi priznanega arhitekta in velikega poznavalca Plečnika, dr. Andreja Hrauskyja, ki je letos izšla v angleškem jeziku. Dogodek bo potekal tudi v znamenju slovenskih kulinaričnih specialitet oz. pokušine Plečnikovih najljubših jedi, za katere bo s Plečnikovo kavarno poskrbel Turizem Ljubljana.

Razstavo so zasnovali: Ministrstvo za kulturo RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Plečnikova hiša (Muzeji in galerije Ljubljana).

SREDA, 8. 11. 2017

8. 11., ob 19.00
V prostorih Österreichische Gesellschaft für Literatur
Herrengasse 5

Florjan Lipuš: Mirne duše – branje in počastitev ob avtorjevem 80. življenjskem jubileju
Florjan Lipuš je letošnjega maja praznoval 80. rojstni dan, njegova ustvarjalnost pa kljub častitljivi starosti ni nič manjša. Čeprav piše v slovenščini, tudi onstran meje velja za veliko literarno ime. Osrednja tema pogovora s Katjo Gasser, kulturno urednico avstrijskega radia ORF, bo njegov roman Mirne duše (Litera, 2015), ki je letos izšel tudi v nemškem prevodu Johannesa Strutza z naslovom Seelenruhig pri založbi Jung und Jung, dotaknila pa se bosta tudi usode njegove družine in strahot, ki jih je doživela v času druge svetovne vojne, položaja koroških Slovencev danes in odmevne zavrnitve žirije za avstrijsko državno nagrado za literaturo, ki je leta 2016 zavrnila predlog za podelitev nagrade Lipušu, ker ne piše nemško.

ČETRTEK, 9. 11. 2017 

9. 11., ob 12.00
Sejem – oder ORF

Milan Dekleva in Jerneja Jezernik: Svetovljanka. Roman o Almi Karlin
Pogovor Milana Dekleve in Jerneje Jezernik, velike poznavalke in raziskovalke življenja naše največje svetovne popotnice. Osrednja tema pogovora bo Deklevov roman Telo iz črk: roman o Almi (CZ, 2015), ki je letos izšel tudi v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa z naslovom Weltbürgerin. Ein Roman über Alma Karlin pri založbi Drava. Marsikaj zanimivega o Almi pa bo povedala tudi Jerneja Jezernik, med drugim avtorica knjige Nisem le napol človek: Alma M. Karlin in njeni moški (Založba Sanje, 2016).

9. 11., ob 12.30
Sejem – oder ORF

Maja Haderlap in Jani Virk: Slovenska literarna pokrajina od zunaj in znotraj
Jani Virk in Maja Haderlap o tem, kako naše literarno ustvarjanje vidimo sami in kako ga vidijo od zunaj, pa tudi o Virkovi zadnji kratkoprozni zbirki Med drevesi (Beletrina, 2016), v kateri se še enkrat izkaže za mojstra pripovedovanja. Pogovor bo moderirala Katja Gasser, urednica za kulturo radia ORF. Prevod Virkove naslovne zgodbe Med drevesi bo v času sejma objavljen v avstrijski kulturni reviji Wespennest.

9. 11., od 13.15 do 13.45
Sejem – oder FORUM

Katja Stergar in dr. Katja Wiebe: Otroška literatura v Sloveniji – trendi in mednarodna promocija
V Sloveniji vsako leto izide okoli 500 naslovov izvirne otroške in mladinske literature, od tega vsaj 100 naslovov, ki jih vsakdo z navdušenjem vzame v roke in jih z veseljem priporočimo komurkoli. Na trg prihajajo knjige povsem novih avtorjev in ilustratorjev, hkrati tudi stari mojstri ne popuščajo. Kdo so najbolj brani in najbolj prodajani avtorji? Kateri ilustratorji se otepajo dela? Ali ima slovenska ilustracija kakšne posebne značilnosti? Lahko slovenske zgodbe razume vsakdo? Kaj se prodaja na Kitajsko in kaj v Estonijo?

Pogovor dveh poznavalk otroške in mladinske literature. Katja Stergar je zaposlena na Javni agenciji za knjigo, kjer je svetovalka za mednarodno promocijo, hkrati pa tudi specialistka s področja otroške in mladinske književnosti, literarna kritičarka in promotorka branja med mladimi. Katja Wiebe je urednica za vzhodnoevropsko otroško in mladinsko literaturo v največji knjižnici otroške in mladinske literature na svetu – Internationale Jugendbibliothek v Münchnu.

9. 11., od 14.30 do 15.00
Sejem – oder ORF

Branje Florjana Lipuša
Branje Florjana Lipuša iz romana Mirne duše, ki je letos v prevodu Johannesa Strutza z naslovom Seelenruhig izšel pri založbi Jung und Jung.

9. 11., ob 19.00
Knjigarna Orlando
Liechtensteinstrasse 17

Trije glasovi iste generacije: Andrej Blatnik, Jani Virk in Andrej Skubic
Andrej Blatnik, Jani Virk in Andrej Skubic – generacija šestdesetih, o tem, kaj jim je skupnega in v čem so si različni ter kakšen vpliv, če sploh, ima letnica rojstva na njihovo literarno ustvarjanje. Pogovor bo moderirala Tanja Malle, urednica na radijskem programu Ö1 radia ORF, ki se še posebej posveča temam Južne in Vzhodne Evrope.

Vsi trije avtorji so v nemščino že prevedeni, tokrat pa bodo v ospredju njihova zadnja dela. Pri založbi Voland & Quist je v prevodu Erwina Köstlerja letos izšla Skubičeva zgodba Spiele ohne Grenzen (Igre brez meja, Modrijan, 2015), v avstrijski kulturni reviji Wespennest bo v času sejma izšla Virkova naslovna zgodba Med drevesi, medtem ko bodo obiskovalci pogovora prejeli prevod nekaterih Blatnikovih novih in še neobjavljenih kratkih zgodb.

9. 11., od 21.00 dalje
Statt-Beisl im WUK
Währinger Straße 59

Pogovor z Dinom Baukom in zabava z DJ Belo smetje ter slovenskimi kraft pivi
Dino Bauk je s svojim romanesknim prvencem Konec. Znova (Beletrina, 2015) doživel medijski odmev tudi ob izidu nemškega prevoda Ende.Abermals, ki je izšel letos v prevodu Sebastiana Walcherja pri založbi Hollitzer. Bauk in Walcher bosta združila moči tudi v tem pogovoru, med drugim o odmevih, ki jih je bil deležen roman ob izidu v slovenščino, izbrisanih, eni od osrednjih tem romana in še danes perečem dogodku slovenske osamosvojitve.

Pogovoru bo sledila zabava z DJ Belo smetje, s slovenskimi kraft pivi in zanimivimi pogovori o literaturi, ki jo organizirajo Javna agencija za knjigo, SKICA – Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji, KulturKontakt Austria in založba Hollitzer.

PETEK, 10. 11. 2017
10. 11., ob 15.00
Sejem – Donau Launch

Pogovor: Andrej Skubic in Dino Bauk
Leta 2017 sta v nemščini izšla prevoda romanov Konec. Znova Dina Bauka (nem. Ende.Abermals, prevod: Sebastian Walcher, Hollitzer, 2017) in Igre brez meja Andreja Skubica (nem. Spiele ohne Grenzen, prevod: Erwin Köstler, Voland & Quist, 2017), ki se, vsak na svoj način, ukvarjata s posledicami, ki jih prinašajo vojne. Skubic v svojem delu z osrednjima protagonistoma – Afričanko z otrokom in Slovencem Kastelicem – tematizira usodo beguncev, ki iščejo boljše življenje v Evropi in tistih, ki si od tega obetajo hitri zaslužek, medtem ko so ena glavnih tem Baukovega prvenca izbrisani, še danes pereč dogodek slovenske osamosvojitve. Z avtorjema se bo pogovarjal Sebastian Walcher, prevajalec in dober poznavalec slovenske literature.

10. 11., ob 20.15
Literaturhaus Wien
Zieglergasse 26a

Aleš Šteger in Ilija Trojanow: Eksil in meja v meni
Pesnik in pisatelj Aleš Šteger ter prozaist Ilija Trojanow, oba velika popotnika, bosta v pogovoru s Kristino Pfoser, sodelavko radia ORF, predstavila svoji zadnji deli. Aleš Šteger je svoj globalni umetniški projekt Na kraju zapisano prvič izvedel leta 2012 v času demonstracij v Ljubljani, naslednja leta pa so sledili: Fukushima, Ciudad de Mexico, Beograd, Kochi (Indija) in letos poleti arhipelag otokov Solovke v Rusiji. V vsakem od mest je Šteger v 12 urah napisal knjigo (Na kraju zapisano), brez pripomočkov in kasnejših popravkov. Povzetek Štegrovih potovanj do leta 2017 je izšel tudi v nemškem prevodu Logbuch der Gegenwart (prevod: Matthias Göritz, Haymon, 2016).

Ilija Trojanow je usodo prebežništva izkusil že kot otrok, ko je njegova družina iz Bolgarije prebegnila v Nemčijo, kjer so dobili politični azil. To je tudi osrednja tema njegovega zadnjega romana Nach der Flucht (Po pobegu, S. Fischer, 2017), v katerem s pripovedno virtuoznostjo spregovori o sebi kot večnem prebežniku in hkrati o usodi drugih, o številnih beguncih, s katerimi je govoril o življenju potem.

SOBOTA, 11. 11. 2017
11. 11., ob 10.30
Sejem – kavarna Literaturcafe

Starost v domu za upokojence: o romanu Kronika pozabljanja Sebastijana Preglja
Prozaist in pisec otroške literature Sebastijan Pregelj je nemškim bralcem že dobro poznan, saj so v nemščino prevedeni trije njegovi romani Na terasi babilonskega stolpa, Pod srečno zvezdo in Kronika pozabljanja ter dve otroški slikanici. Vsa dela so izšla pri založbi Drava, zadnji roman Chronik des Vergessens letos v prevodu Erwina Köstlerja. V njem Pregelj izrisuje toplo zgodbo o osemdesetletniku, ki biva v domu za upokojence, kjer mu je čisto všeč – rad ima svoj mir in drugih ljudi niti ne potrebuje. Vsaj dokler se v sosednje stanovanje na novo ne priseli Konstanca.

11. 11., od 17.00 do 18.00
Sejem – Kulinarični oder (Kochbühne)

Degustacija vin Gaube
Vinar Alojzij Gaube predstavlja žlahtna bela vina Gaube in vabi na pokušino vin in slovenskih specialitet

V sodelovanju z vinarstvom Gaube in s predstavništvom Slovenske turistične organizacije na Dunaju.

NEDELJA, 12. 11. 2017
12. 11., ob 12.45
Sejem – otroški oder (Kinderbühne)

Prihaja duhec Babujan!
Predstavitev otroških slikanic Duh Babujan in prijatelji ter Duh Babujan in nepričakovana selitev Sebastijana Preglja. Obe slikanici sta letos izšli v nemškem prevodu pri založbi Drava.

12. 11., ob 16.00
Sejem - oder FORUM

Evald Flisar v pogovoru z Wolfgangom Poppom, kulturnim urednikom radijskega programa Ö1 (ORF) predstavlja roman Besede nad oblaki, ki je v nemškem prevodu Ann Catrin Bolton z naslovom Wörter über den Wolken izšel pri Mohorjevi založbi Celovec.

12. 11., ob 20.00
Kavarna Café Korb (Art Lounge)
Brandstätte 9

Večer poezije z glasbo: Veronika Dintinjana, Ana Pepelnik, Maja Vidmar, Primož Čučnik in Bratko Bibič
Branje poezije sodobnih slovenskih pesnic Veronike Dintinjana, Ane Pepelnik in Maje Vidmar ter pesnika Primoža Čučnika. Pesmi omenjenih avtorjev bodo izšle tudi v novembrski številki literarne revije Lichtungen. Večer bo povezoval Robert Prosser, glasbeno pa pospremil virtuoz na harmoniki Bratko Bibič.

Vabljeni!

Nemški in slovenski dramaturgi so se udeležili več neformalnih srečanj, osrednji dogodek pa je bila okrogla miza Dramaturgi iz oči v oči, v soboto, 21. oktobra 2017, na kateri so o vrsti zanimivih tem (z večinoma strokovnim občinstvom) razpravljali nemški dramaturgi Stefan Bläske, Uwe Gössel in Johanna Höhmann ter slovenske dramaturginje Alja Predan, Simona Semenič in Urška Brodar, ki je pogovor tudi moderirala.

Prispevek RTV Slovenija, oddaja Osmi dan: Dramaturgi letošnjega Borštnikovega srečanja

Utrinki z okrogle mize so na ogled v galeriji.
Foto: 52. Festival Borštnikovo srečanje / Matej Kristovič in Boštjan Lah

Na stojnici so imele svoje individualne mize založbe Miš, Pivec, Goga in Sodobnost, naslednje leto bomo založnikom ponudili tri dodatne mize za svoje individualne sestanke. Sejem v Frankfurtu je obiskal tudi minister za kulturo Tone Peršak v družbi državne sekretarke Damjane Pečnik in veleposlanika v Berlinu, Francija Buta.

Srečanje med nemškimi in slovenskimi dramaturgi je tako dragocena priložnost za odpiranje zanimivih vprašanj, kot npr., kako se programiranja repertoarjev lotevajo v Sloveniji in kako v Nemčiji, kako je z razvijanjem novih formatov, pisav, kakšne so smernice, kako se odzivamo na aktualno družbenopolitično dogajanje, ali sploh imamo skupno referenčno polje, ko govorimo o teatru, kako nas določa kulturnozgodovinski kontekst, se med seboj sploh razumemo, kaj hočemo gledati in drugo.

Teh in drugih zanimivih tem se bodo v pogovoru in na neformalnih srečanjih lotili nemški dramaturgi Stefan Bläske, Uwe Gössel in Johanna Hömann ter slovenske dramaturginje Urška Brodar, Alja Predan in Simona Semenič. 

Kratki življenjepisi udeležencev pogovora

Stefan Bläske je dramaturg, ki je študiral gledališče in medijske študije, filozofijo, politične in upravne znanosti. Delal je kot znanstveni sodelavec na Univerzi v Erlangen-Nürnbergu in bil asistent na inštitutu za gledališče, film in medije na dunajski univerzi. Pisal je kritike in prispevke za nachtkritik.de in revijo Theater der Zeit. Med letoma 2011 in 2013 je bil dramaturg v gledališču Residenztheater v Münchnu, od leta 2013 pa tudi mentor za režijo in dramaturgijo v münchenski šoli Otta Falckenberga. Od produkcije The Dark Ages v režiji Mila Raua leta 2015 v Residenztheatru dela za International Institut of Political Murder (IIPM). 

Uwe Gössel je teatrolog, dramaturg in avtor, med letoma 2006 in 2014 je bil vodja mednarodnega foruma berlinskega festivala Theatertreffen (Berliner Festspiele), je namestnik predsednika nemškega društva dramaturgov (Dramaturgische Gesellschaft). Od 1999 do 2002 je bil dramaturg v Ljudskem gledališču Rostock, od 2002 do 2004 pa v gledališču Maxim Gorki v Berlinu. Bil je v žiriji Theatertreffen nemško govorečih gledaliških šol, festivala NRW-Favoriten in nagrade Kleist-Förderpreis. Vodi gledališke delavnice na Japonskem, v Ukrajini, Togu in Tuniziji, projekte ustvarja v Deutsches Theater/Junges DT v Berlinu, Mestnem gledališču Reykjavik itd. Med drugim piše za revijo Die Deutsche Bühne.

Johanna Höhmann je dramaturginja, med letoma 2011 in 2012 je delala v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer (HAU), kjer je soustvarila 24-urno predstavo Neskončna zabava po romanu Davida Fosterja Wallacea. V gledališču Volksbühne na Rosa-Luxemburg-Platzu v Berlinu in v gledališču Współczesny v Stettinu je sodelovala z režiserjem Wojtkom Klemmom. Leta 2013 je bila kuratorka in organizatorka projekta X-Wohnungen (X-stanovanj) Matthiasa Lilienthala v evropski prestolnici kulture Košice na Slovaškem in nadomeščala vodjo spremljevalnega programa v gledališču HAU pod umetniško vodstvom Annemie Vanackere. Leta 2014 je kot dramaturginja skrbela za produkcije festivala Freischwimmer ter produkcije Damiana Rebgetza in Corinne Maier. Od sezone 2015/2016 je kot dramaturginja zaposlena v gledališču Münchener Kammerspiele.

Urška Brodar je dramaturginja in prevajalka, trenutno je kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Dejavna je v nevladnih organizacijah (Gledališče Glej, Bunker, Maska) in v nacionalnih gledališčih (SLG Celje, SNG Nova Gorica). Sodelovala je z režiserji, kot so Jure Novak, Marko Bulc, Luka Martin Škof, Nikola Zavišić, Sebastijan Horvat, v zadnjih letih pa se posveča predvsem avtorskim projektom. V sodelovanju z Juretom Novakom in Katarino Stegnar bo v letu 2017 nastal zadnji del trilogije z naslovom Orgija, prvi del predstavlja Zato sem srečen, drugega uspešnica Katarina po naročilu. V sodelovanju z Evo Nino Lampič je leta 2016 kot Glej, rezidentka ustvarila Potencialno predstavo. Sodeluje tudi s kolektivom Beton Ltd. Z jezikovno kombinacijo slovenščine, nemščine in angleščine prevaja predvsem sodobno nemško dramatiko. Med letoma 2011 in 2016 je bila urednica publikacij Gledališča Glej. O sodobnem gledališču piše za Masko in gledališke liste slovenskih gledališč.

Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Študirala je dramaturgijo, umetnostno zgodovino in angleščino, se deset let kalila kot samostojna umetnica, bila umetniška vodja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, kustosinja v Mestni galeriji Ljubljana, štirinajst let dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega in urednica Knjižnice MGL. Tri sezone je vodila gledališko-plesni program Cankarjevega doma v Ljubljani. Med letoma 2009 in 2017 je bila umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje. Od leta 2017 deluje kot dramaturginja v SLG Celje.

Simona Semenič je dramatičarka, dramaturginja, režiserka in performerka. Prejela je tri Grumove nagrade in bila zanje večkrat nominirana. Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad v Sloveniji in tujini. Nekatere svoje avtobiografske tekste tudi sama uprizarja in z njimi gostuje po festivalih. Med letoma 2005 in 2013 je vodila iniciativo Preglej, od 2007 do 2010 je vodila društvo Gledališče Glej, od leta 2006 pa vodi Kulturno društvo Integrali. Vodi tudi delavnice dramskega pisanja tako doma kot v tujini. Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje z režiserji in koreografi, večkrat je denimo sodelovala z Ivanom Talijančićem in Janezom Janšo, piše adaptacije za gledališča (LGL, MGL, SiTi Teater).

Vabimo vas na sprejem, ki bo v sredo, 11. oktobra, ob 13. uri na slovenski stojnici. Z nami bo tudi delegacija Ministrstva za kulturo, minister Tone Peršak, državna sekretarka Damjana Pečnik, veleposlanik v Berlinu, Franci But in vodja slovenskega kulturno-informacijskega centra v Berlinu, Gregor Jagodič. Delegacija se bo na predvečer sejma udeležila tudi uradne slavnostne otvoritve sejma, v sredo pa bo minister Peršak gost srečanja kulturnih ministrov EU, ki ga ob bok francoskemu fokusu na sejmu pripravlja njegova francoska kolegica.

Vabimo vas tudi na šest dogodkov s slovenskimi avtorji na šestih sejemskih lokacijah:

Sreda, 11. 10., ob 17.00, Publishers Rights Corner (LitAg, Hala 6.1.)
Jasmin B. Frelih: Na/pol  – predstavitev lanskoletnega nagrajenca EUPL, ki jo organizira britanska založba Oneworld Publications v sodelovanju s Cankarjevo založbo in predstavniki EUPL.

Petek, 13. 10., ob 11.30, ARTS+ (Hala 4.1., oder The Arts+ Runway)
Jurij Krpan iz Galerije Kapelica v programu Brainfood – What's next in Smart Technology predstavlja platformo za sodobno raziskovalno umetnost.

Petek, 13. 10., ob 13.30, Literadio (Hala 4.1., B33)
Sebastijan Pregelj predstavlja nemški prevod romana Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens, Drava Verlag, 2017).

Petek, 13. 10, ob 14.30, oder Weltempfang (Hala 3.1.)
Branko Soban, Vladimir Pištalo (Srbija/ZDA) in Marie-Janine Calic (Nemčija) v pogovoru z naslovom Žoga za Balkan? Mednarodni interesi na Zahodnem Balkanu. Moderira novinar dnevnika DIE ZEIT, Ulrich Laudaner. V sodelovanju z mrežo Traduki.

Petek, 13. 10., ob 17.00, oder "International stage" (Hala 5.1)
Pesniški glasovi v času krize – Pesniška platforma Versopolis, dogodek založbe Beletrina
Velika Britanija, Poljska, Katalonija – preko medijev nas dnevno dosegajo novice, kakršnih še pred kratkim v evropskem prostoru ne bi pričakovali. Kako se nanje odzivajo kritični, angažirani ali preprosto nehote osebno vpleteni pesniki in pesnice in predvsem, ali lahko na dogajanje kako vplivajo? Ali projekti, kakršen je Odprto pismo Evropi, ki ga je letos kot prvi spisal belgijski avtor Stefan Hertmans, odmevajo in kakorkoli vplivajo na evropske odločevalce?

Sobota, 14. 10., 9.30, Leseinsel / oder neodvisnih založb (Hala 4.1., D36)
Sebastijan Pregelj predstavlja nemški prevod romana Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens, Drava Verlag, 2017).

Leta 2015 so pri AmazonCrossing naznanili, da bodo za literaturo, ki še ni prevedena v angleščino, namenili 10 milijonov dolarjev. Kot je za Publishing Perspectives povedala direktorica AmazonCrossing Sarah Jane Gunter so z naložbo želeli povečati število prevodov v angleški jezik v naslednjih petih letih. AmazonCrossing je tako od svojega nastanka 2010 objavil več kot 200 naslovov avtorjev iz 29 držav in 19 jezikov.

Sprva so v angleščino prevajali predvsem nemške, francoske, španske in italijanske avtorje, tako bestsellerje kot sodobne kanonske avtorje, nato pa so se usmerili tudi v prevajanje angleških in ameriških avtorjev v omenjene jezike. Njihova največja prodajna uspešnica je še vedno zgodovinski triler The Hangman’s Daughter (2011) nemškega avtorja Oliverja Pötzscha, ki je bil prodan v milijonski nakladi.

Na AmazonCrossing dela izbirajo na več načinov: preko priporočil avtorjev, založnikov, literarnih agentov, prevajalcev, posamezne avtorje pa predlagajo tudi Amazonovi uredniki. Čeprav so bili ob nastanku založniške linije prvenstveno usmerjeni v leposlovje, zdaj veliko pozornost namenjajo popularnim žanrom, npr. kriminalkam, ZF literaturi, fantastiki in ljubezenskim romanom. Ali, kot pravi Gunterjeva: »Dobra zgodba je pač dobra zgodba.«

Leta 2016 so sprejeli še eno uredniško odločitev, in sicer so se usmerili na literaturo oz. jezike, ki v angleščino skoraj niso prevajani. Zato so na Frankfurtskem sejmu objavili poziv (velja še zdaj), s katerim so želeli pridobiti čim več dobrih prevodnih predlogov iz vseh mogočih jezikov in držav. Po besedah Gunterjeve je bil odziv zelo dober: »Iskali smo način, da bi tako avtorji kot agentje, založniki in prevajalci delali neposredno z nami. In navdušeni smo nad kakovostjo in raznolikostjo predlogov, ki smo jih prejeli.«

V prvem letu so tako prevedli grško avtorico Leno Manta, njen roman s prevodnim naslovom The House by the River bo izšel novembra. Drugo izbrano delo pa je roman Elijah’s Chair (Elijahova stolica, Fraktura, 2006) hrvaškega avtorja Igorja Štiksa, ki je ob izidu prejel več nagrad, med drugim tudi za najboljšo hrvaško knjigo leta 2006.

Obrazec za oddajo predloga:
https://translation.amazon.com/submissions

ISKRENE ČESTITKE ZLATIM FANTOM
IN ŠE NAPREJ
SKUPAJ NAVIJAMO ZA BRANJE IN KOŠARKO!

Zapisala: Tjaša Urankar
Foto: Matej Erjavec (Radio Ognjišče) in Tjaša Urankar (JAK)

Nastanitev:
Pisateljski atelje Daneta Zajca se nahaja na Praprotnikovi ulici v Ljubljani, 10 minut hoje od strogega središča mesta. Gre za stanovanje, v katerem je živel eden najvidnejših slovenskih pesnikov Dane Zajc – v rezidenci tako lahko vidimo kar nekaj pričevanj o njem (npr. slike, ki jih je prejel v dar, pohištvo, ki ga je uporabljal, itd.). Rezidenca meri 48,70 m², v njej so dve spalnici, kuhinja, kopalnica in zastekljeni balkon. V manjši spalnici so postelja, pisalna miza, omara, v večji pa tudi bralni kotiček, prav tako ima ta soba zastekljeni balkon. V obeh spalnicah se nahajajo knjižne police s prevodi slovenskih avtorjev ter knjigami, ki jih tu prijazno pustijo gostje rezidence. Stanovanje ima brezžično omrežje (prenos podatkov 50GB/mesec), kuhinjo z osnovnim priborom za kuhanje, pralni stroj in likalnik. Organizator poskrbi za čiščenje med menjavami rezidentov ter za menjavo posteljnine in brisač.

Opis programa:
Rezidenčni program DSP je namenjen pisateljem, ki so objavili vsaj dve knjižni deli oziroma literarnim prevajalcem, ki so zaključili študij in so objavili vsaj dve prevodni deli (program ni namenjen študentom). Upošteva se le prevode slovenske literature v tuji jezik. Prednost pri izbiri imajo tisti avtorji/prevajalci, ki bodo s prijavljenim projektom prispevali k promociji in uveljavljanju slovenskega leposlovja in humanistike v tujini.

DSP bo v letu 2018 omogočil rezidenčno bivanje največ 12 avtorjem/prevajalcem. Dolžina bivanja je 4 tedne.

Navodila za prijavo:
Prijava naj bo oddana v naslednjih jezikih: slovenskem, angleškem ali BHCS jezikih. Prijava mora obvezno vsebovati:

• kratek CV s seznamom objav,
• kratek opis projekta, ki ga bo prijavitelj izvajal v času rezidenčnega bivanja (največ ena stran A4) in predlagan termin bivanja v rezidenci.

Prijave morajo prispeti po navadni ali elektronski pošti najkasneje do 31. 10. 2017 (datum žiga na kuverti), na naslov:

Društvo slovenskih pisateljev
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana

ali na elektronski naslov:
agata.simenc@drustvo-dsp.si

Na kuverti mora biti jasno označeno »RAZPIS – Umetniška rezidenca v Ljubljani/Sloveniji 2018«. Upoštevane bodo le popolne prijave.
Prijavitelji bodo o rezultatih obveščeni do 1. 12. 2017.

Več o rezidenci: Pisateljski atelje Daneta Zajca

Seminar se je začel z otvoritvenim literarnim dogodkom na vrtu Goethejevega instituta v Ljubljani, kjer se je z avtorjem in prevajalcem Matthiasom Göritzem (1969) pogovarjala Tanja Petrič. Göritz je prebral tudi nekaj odlomkov iz svojega romana Der kurze Traum des Jakob Voss (Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa), ki bo v prevodu Mojce Kranjc do konca leta izšel pri založbi Litera.

Program letošnjega seminarja smo razširili še z dvema predavanjima. Urednica Maike Nedo iz Berlina je udeležencem poglobljeno predstavila vlogo prevajalcev kot literarnih posrednikov in možnosti umeščanja del slovenskih avtorjev v programe nemških založniških hiš. Prevajalka in tolmačka Amalija Maček pa je pripravila predavanje in delavnico o konsekutivnem tolmačenju za literarne prevajalce, saj se ti na različnih dogodkih pogosto znajdejo tudi v vlogi moderatorjev ali tolmačev za avtorje, ki so jih prevajali.

Javna agencija za knjigo RS je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom. Roman Mojce Kumerdej, Kronosova žetev, ki je bil predmet obravnave na lanskoletnem seminarju, medtem v nemški jezik za založbo Wallstein že prevaja Erwin Köstler, eden od udeležencev lanskega seminarja.

Naslednji specializirani seminar v tej jezikovni kombinaciji bo potekal leta 2019.

Fotografske utrinke s prevajalskega seminarja v Ljubljani in Novem mestu so prispevali Ema Koncilija, Alenka Mestek in Goethe-Institut Ljubljana.

Prijavijo se lahko kulturni ustvarjalci z naslednjih področij:

– literatura,

– otroška in mladinska literatura,

– literarno prevajanje,

– kompozicija,

– likovna umetnost,

– umetniška fotografija,

– video in medijska umetnost,

– kulturno posredovanje.

Rok prijave: 18. september 2017

Več o razpisu v nemščini: Ausschreibung Artists-in-Residence-Programm 2018

Več o razpisu v angleščini: Call for Applications for the Artist-in-Residence-Programme 2018

Svečana otvoritev na Frankfurtskem knjižnem sejmu (Hala 5, C103), v sredo, 11. oktobra 2017, ob 13.00.

Slovenski literarni vrt 

            Vrt. Ali gozdna jasa. Drevesa. Šelestenje listja, listi knjig, ki se obračajo pod prsti obiskovalcev. Ptičje hišice z naseljenimi ptiči besed. Ptičje hišice, kjer lahko slišiš odlomke prevodov slovenskih del v najrazličnejše jezike. Vrt. Prostor počitka in kontemplacije v vsenavzoči kakofoniji glasov. Želja ponuditi drugemu in sebi prostor, ki ni le mimobežen, eden od mnogih, ki jih tisti dan prestopiš, temveč ga tudi začutiš. Začutiš med drugim esenco lesa, njegovo površino. Dragocenost tega materiala.   

           Zame kot pesnico in oblikovalko prostora, ki v sebi nosi ljubezen do knjige, ljubezen do jezika in hkrati narave, je pri oblikovanju postal največji izziv, kako odpreti čute, ki spremljajo sprehod po knjigah, sprehod po gozdu, gozdu besed, kako prebuditi polifonijo čutov, ko se obiskovalec zadrži ob enem od petih dreves in drsi s pogledom med policami z naslovi otroške literature, nagrajenih avtorjev ali prevodne literature, ko odpre knjigo in prebere nekaj vrstic. Vse te drobne podobe, ki napolnjujejo stotine strani knjig in nato nas, ki beremo. Zasnovati stojnico, ki bi jo kot pesnica rada obiskala, to je bila največja želja. In se, v izbiranju med vsemi mogočimi pristopi in možnostmi odločiti za takšno, ko bom, kot pravi velika poljska pesnica Wislawa Szymborska, lahko rekla: »Rajši potrkam na les. Rajši ne sprašujem, koliko časa še in kdaj. Rajši upoštevam celo to možnost, da je obstoj upravičen.« Tudi za drobno sekundo, da bom upravičila obstoj oblikovanja te stojnice. 

            Ni naključje, da je razmišljanje, ki je vplivalo na oblikovanje nove podobe stojnice za knjižni sejem v Frankfurtu, vodilo do ustvarjalk dveh kreativnih kolektivov, Oloop in Smetumet. Skupno jim je povezovanje, ekološko razmišljanje in delovanje, občutljive družbene teme so podstat njihovega ustvarjanja.

Oloop vodijo tri oblikovalke, umetnice in producentke, Katja Burger, Tjaša Bavcon in Jasminka Ferček. Aktivne so na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti. Pri tem so občutljive do ranljivih skupin ljudi, kar najbolje dokazuje njihov zadnji projekt, imenovan Razkrite roke. Ročno izdelane kvačkane blazine, ki so nastale pod rokami jeseniških priseljenk, so bile eden od povodov za sodelovanje. Oblikovalke se v sklopu projekta nove stojnice Javne agencije za knjigo predstavljajo s sedežnimi blazinami večjih dimenzij.

Smetumet sta Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj. Obema je ljuba in nikoli tuja ponovna uporaba, predelava in ustvarjanje iz odpadnih reči. Lahko jim rečemo smeti, lahko nepotrebna navlaka v naših hišah. Pod njunimi rokami dobijo predelane stvari novo poslanstvo. Nas so pritegnile z izdelkom O, krasni obesek, kot imenujejo predelan star papir v obliki loškega kruhka in s semeni travniškega cvetja. Ker ima stojnica vrt in ptičje hišice in je travniško cvetje v semenih nekaj, kar odneseš domov in posadiš in še kdaj pomisliš na tisti prostor, poln slovenskih knjig in besede, ali še bolje, odpreš slovensko knjigo, v izvirniku ali prevodu in se potopiš vanjo. In okoli tebe diši. Morda pa semena postaviš v same hišice, če kdaj tja zares zajadrajo ptice.

Ena prvih misli ob snovanju novega razstavnega prostora je bila posvečena stolu. Težko je ne pomisliti na stol, ko pomisliš na knjigo. Tako za pisatelje kot bralce. Ker v sodobnem času slovenski stol ne more mimo velikega slovenskega industrijskega oblikovalca Nika Kralja (1920–2013), smo spet pri recikliranju – ideje, materiala. Arhitekt Primož Jeza je za podjetje Donar oblikoval stol Nico Less iz 100-odstotnega recikliranega filca, ki je prejel mednarodno nagrado red dot 2016 za produktno oblikovanje in je poklon Kraljevemu stolu Lupina.

Opomba: citat Wislawe Szymborske je iz pesmi Možnosti, ki je izšla v knjigi Ključ, za katero je pesmi izbrala in jih prevedla Jana Unuk. Delo je izšlo leta 2014 v zbirki Nova lirika, pri založbi Mladinska knjiga.

»Vključujemo in aktiviramo!« se je tako s prispevkom »From readers to writers« uvrstil med druge izbrane primere dobre prakse, ki so jih predstavili na spletni strani Evropskega socialnega sklada. 

Cilj seminarja je spodbujanje knjižnih in revijalnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost in mreženje prevajalcev ter vzpodbujanje tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci. Seminaristi so se štiri dni zapored poglobljeno ukvarjali z izbranimi pesniškimi cikli Gregorja Strniše iz zbirke Zbrane pesmi (Beletrina, 2007), z mladinskim romanom Kebarie Janje Vidmar (Miš založba, 2010), esejističnim delom Državljanski eseji Alojza Ihana (Beletrina, 2012) in romanom Otroštvo Mihe Mazzinija (Goga, 2015). Mentorici letošnjih delavnic sta bili uveljavljeni prevajalki in prevodoslovki dr. Nada Grošelj in dr. Đurđa Strsoglavec.

Popoldne pa so udeleženci prisluhnili predavanjem dr. Igorja Žunkoviča Poetika in Poezija Gregorja Strniše, dr. Kozme Ahačiča Jezikovni viri za prevajalce slovenskih besedil in dr. Aljoše Harlamova Sodobni slovenski roman. Poleg delavnic in predavanj so se seminaristom predstavile številne slovenske založbe s svojimi programi izvirnega slovenskega ustvarjanja tako na področju leposlovja ter mladinske in otroške književnosti kot tudi humanistike in stvarne literature.

Radijskemu prispevku o seminarju, ki ga je za oddajo Kulturna panorama na Radiu Ars pripravila Simona Kopinšek, lahko prisluhnete tukaj.

Foto: Domen Ulbl

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom. Roman Mojce Kumerdej, Kronosova žetev, ki je bil predmet obravnave na lanskoletnem seminarju, medtem v nemški jezik za založbo Wallstein že prevaja Erwin Köstler, eden od udeležencev seminarja.

Na letošnjem seminarju bo gostujoča urednica in agentka Maike Nedo iz Berlina udeležencem poglobljeno predstavila vlogo prevajalcev kot literarnih posrednikov in možnosti umeščanja del slovenskih avtorjev v programe nemških založniških hiš.

PROGRAM SEMINARJA

Pri delu odbora sodelujejo predstavniki Evropske komisije, ministrstev, služb in uradov, gospodarskih in socialnih partnerjev, lokalnih skupnosti, predstavniki urbanega razvoja in sveta regij, invalidskih organizacij, nevladnih organizacij ter predstavniki s področja enakosti.

Poleg petih različnih delavnic, za katere je zaradi kakovosti izvedbe potrebna prijava, bomo v dopoldanskem delu skupaj z nekaj mentorji in udeleženci predstavili, kako projekt poteka in kaj dejansko pomeni vsem vključenim.

Tekom dneva se nam bo predstavila tudi skupina lanskoletnih udeležencev iz Centra za usposabljanje, varstvo in delo Dobrna, ki je skupaj s svojimi mentorji v okviru projekta pripravila prisrčno pravljico o Nini, ki išče prijatelja, večer pa bosta v tonih literarno-glasbenega stand-up-a zaključila Pižama in Trkaj.

Zelo veseli bomo, če boste vsaj del prihodnje sobote preživeli z nami. Za vse tiste, ki boste z nami ves dan, pa nudimo tudi kosilo v Drugi violini, kjer se s svojim delom v družbo vključujejo tudi nekateri naši lanskoletni udeleženci projekta. (Bon za kosilo boste na licu mesta prejeli tisti, ki se boste udeležili več delavnic).

Ves dan bo potekala tudi ViA nagradna igra na temo literature. Med vsemi bomo na koncu izžrebali 10 nagrajencev, ti pa bodo prejeli knjižni paket s kakovostno slovensko literaturo, ki jo uporabljamo pri izvajanju projekta »Vključujemo in aktiviramo!«. Knjižni paketi bodo namenjeni tako otrokom kot odraslim, tako da se velja potruditi. 

Več o programu si preberite v prilogi ali na spletni strani kampanje »EU projekt, moj projekt«, prijave na delavnice pa so možne prek prijavne spletne strani (do obrazca za prijavo pridete na dnu navedene spletne strani).

Veseli bomo, če to sporočilo posredujete tudi vsem, ki bi jih dogodek utegnil zanimati.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranimi odlomki. Cilj tovrstnega dela je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela. Ta del seminarja bo potekal v seminarskih sobah Hostla Pekarna in MKC Maribor.

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature. Ob večerih bodo potekali za javnost odprti literarni večeri z izbranimi avtorji seminarja ter tematski kulturni program, in sicer v Salonu uporabnih umetnosti (Glavni trg 1, Maribor) in v Literarni hiši Maribor (Vojašniška ulica 12).

Avtorji in njihova dela letošnjega prevajalskega seminarja so:  

• Alojz Ihan: Državljanski eseji, Beletrina 2012 (esejistika),
• Miha Mazzini: Otroštvo, Goga 2015 (roman),
• Gregor Strniša: Zbrane pesmi, Beletrina 2007 (poezija),
• Janja Vidmar: Kebarie, Založba Miš 2010 (mladinsko delo).

Med 14. in 18. avgustom pa bo Javna agencija za knjigo v Novem mestu ponovno izvedla še specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino, v sodelovanju z zavodom Situla in založbo Goga. Sedem izbranih seminaristov se bo tri dni ukvarjalo z romanom Kakorkoli Polone Glavan (Beletrina, 2014) in z živalsko povestjo za otroke, Močvirniki Barbare Simoniti (Mladinska knjiga, 2012).

Za leto 2017 so med 293 prijavljenimi prevedenimi dramskimi besedili izbrali tudi dramo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije slovenske dramatičarke Simone Semenič (za dramo je leta 2014 prejela tudi Grumovo nagrado), ki jo je v nemščino prevedla Urška Brodar (sieben köchinnen, vier soldaten und drei sophien).

Prevajalka Urška Brodar se bo 24. junija 2017 udeležila dogodka v Mannheimu, kjer bodo potekala javna branja letos izbranih dramskih tekstov v prevodu in spremljajoče diskusije v gledališču Theaterhaus G7.

EURODRAM je v svoj izbor že uvrstil prevedeni slovenski dramski tekst, in sicer leta 2012 angleški prevod drame Prst  Mihe Mazzinija. Dramo je z naslovom The Finger prevedla Maja Vesenjak Limon. Medtem ko sta bili leta 2011 v izbor uvrščeni izvirni slovenski drami Razodetja Dušana Jovanovića in Hodnik Matjaža Zupančiča.

Na letošnjem 52. Borštnikovem srečanju, ki se bo odvijalo med 20. in 29. oktobrom v Mariboru, bomo z željo, da bi pripomogli k večji prepoznavnosti slovenske dramatike v tujini, s čimer bi imeli naši gledališčniki tudi več možnosti za uprizarjanje na tujih odrih, soorganizirali okroglo mizo in delavnico slovenskih in nemških dramaturgov. V goste bodo prišli gostje iz nemških gledališč, med njimi: Uwe Gössel (podpredsednik nemškega društva dramaturgov - Dramaturgische Gesellschaft in do pred kratkim vodja Mednarodnega foruma v okviru festivala Theatertreffen), Johanna Höhmann (Münchener Kammerspiele), Stefan Bläske (sodelavec International Institute of Political Murder).

Več o EURODRAM na tej povezavi.

Fotografija predstave: Sebastian Cavazza

Za založnike otroških in mladinskih knjig je sejem v Bologni najpomembnejša mednarodna prireditev, kjer lahko predstavimo svoje knjige in poiščemo tiste najboljše, ki bi jih bilo vredno v prevodu ponuditi mladim slovenskim bralcem. Že drugo leto smo izkoristili ponudbo Javne agencije za knjigo in namesto najema lastne stojnice razstavljali in sestankovali v okviru JAK-ove nacionalne stojnice. To ima namreč za založnika mnoge prednosti, ne le cenovnih. Iskreno upamo, da bo tudi vnaprej mogoče razstavljati tako, morda tudi na drugih sejmih in ne le v Bologni.

Vnaprej smo se dogovorili za približno šest sestankov dnevno, vendar smo imeli na stojnici vsak dan tudi več kot toliko nenapovedanih sestankov z naključnimi mimoidočimi. Največ zanimanja je bilo za slikanice (Lucija Stepančič: Anton! in Arsenije!, Ida Mlakar: O kravi, ki je lajala v luno, ...) in mladinska romana Žige X. Gombača, NK Svoboda ter Igorja Karlovška, Teci!, in seveda za delo Kako zorijo ježevci Petra Svetine, za katerega je ilustracije ustvaril Damijan Stepančič. V veliko pomoč na sestankih so nam bili vnaprej pripravljeni opisi in katalog v angleškem jeziku. Priprava na napovedane sestanke je obsegala predvsem izbiro naslovov, ki smo jih ponudili, velik izziv pa so bili nenapovedani sestanki, ko je bilo treba najprej ugotoviti, kaj obiskovalca pravzaprav zanima.

Kot vsako leto se bomo tudi letos udeležili še frankfurtskega sejma. Ali kot razstavljavci ali samo obiskovalci v iskanju primernih naslovov, je odvisno od tega, ali bo mogoče razstavljati v okviru nacionalne stojnice. Razmišljamo tudi o obisku sejma otroških in mladinskih knjig v Šanghaju. Oktobra pa obiščemo še albanske založnike, kjer pravkar izhaja knjiga Kebarie Janje Vidmar.

Na založbi se trudimo, da se ob sejmih, ki  jih redno obiskujemo, vsako leto udeležimo vsaj enega novega sejma. Na ta način vstopamo na nova področja in širimo svojo mrežo kontaktov z uredniki, založniki, agenti ter seveda širše z drugimi akterji na področju literature in kulture (npr. organizatorji literarnih festivalov). Udeležba na jeruzalemskem knjižnem sejmu je zanimiva, ker gre za do sedaj za nas dokaj neznano področje, obenem pa je založniška in literarna panorama  tam zelo živahna, pritegne pa ne samo založnike iz Izraela, temveč ima zelo močno mednarodno prezenco.

Je  pa še en razlog, ki je vplival na odločitev o obisku – potem ko se je Turčija lani umaknila iz programov Ustvarjalna Evropa, so se pričela pogajanja o izraelskem pristopu in ta možnost je še vedno odprta – ko se uresniči, bo to še toliko večji poriv za sodelovanje.

Letos zanimivo sejem sovpada s hebrejskim tednom knjige (Hebrew Book Week), tako da bom na knjižnem sejmu v Jeruzalemu predvidoma prisotna prva dva dneva, ki sta po besedah kolegov najbolj aktivna, tretji dan pa bom izkoristila za obisk Tel Aviva in srečanja z dodatnimi uredniki.

Kako se pripravljate na sejem? Koliko sestankov imate dogovorjenih vnaprej, kakšne materiale in za koliko knjig si pripravljate, se osredotočite na specifične založnike (kar se jezika ali velikosti tiče)?

Za udeležbo na sejmih so predpriprave pravzaprav ključnega pomena. Po eni strani je dobro poznati specifike sejma (kateri so tisti ključni dnevi, ko je treba biti prisoten, kakšne strokovne dogodke ponuja sejem, kateri spremljevalni dogodki potekajo in seveda osnovno kdo vse je prisoten), po drugi pa je pri dogovarjanju za sestanke bistveno, da kontaktiraš tiste založnike, ki ustrezajo profilu tvojega kataloga. Torej v našem primeru tiste, ki so odprti do prevodne literature, ki izdajajo podobne avtorje ali knjige s podobno tematiko, ki so bolj kot komercialno usmerjeni literarno ipd.

Urednikom že pred srečanjem pošljem naš najnovejši katalog in predlagam nekaj naslovov, ki bi bili zanje zanimivi, kar omogoča, da se na sestankih lahko veliko bolj posvetimo vsebini. Seveda imam na sejmu potem pripravljene predstavitvene liste, pomembno je, da imaš 'na zalogi' tudi seznam morebitnih prevajalcev, pa seveda možnosti za podporo pri izdaji.

Čeprav bom jeruzalemski sejem izkoristila tudi za obnovitev stikov s tistimi tujimi kolegi, ki jih že poznam in prav tako prihajajo na sejem, bodo v fokusu seveda izraelski založniki. To nosi svojo specifiko, saj je za razliko od prevajanja iz hebrejščine v slovenščino pri prevajanju iz slovenščine v hebrejščino določen manko. Tako da se osredotočam na knjige, ki že obstajajo v celotnem prevodu v angleščini ali francoščini, v poštev pride tudi nemščina ...

Kolikšen je okvirni strošek vaše udeležbe na knjižnem sejmu?

Neposrednih stroškov bo predvidoma do 1000 evrov.

Zakaj sploh hoditi na knjižne sejme?

Knjižni sejmi so najboljša priložnost za vzpostavljanje stikov z uredniki in založniki, zelo preprosto – ni ga čez osebni stik, preko elektronske pošte in po telefonu na daljavo lahko narediš samo toliko. S srečanji širim mrežo poznanstev, gojim že obstoječa, s kolegi primerjam prakse, izmenjujem izkušnje, spoznavam nove trende in izzive v njihovih državah ter splošno na področju založništva, nabiram ideje in ob predstavljanju naših avtorjev spoznavam tuje avtorje, ki bi bili zanimivi za nas.

Več o sejmu: Jerusalem International Book Fair

Gostovanje avtorice organizira JAK v sodelovanju z Društvom slovenskih založnikov.

Delavnica je brezplačna za študente, člane DSP in DSKP ter vse udeležence 15. kongresa slovenskih založnikov. Za vse druge znaša kotizacija, ki vključuje izvod knjige, 15,00 evrov. Knjigo si lahko po ceni 12,00 evrov kupite na dogodku, na voljo pa bo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah po Sloveniji.

Prijave na delavnico zbiramo na e-naslovu: helena.kovacevic@dzs.si

Intervju s Petro Hardt in njeno ekipo za pravice na založbi Suhrkamp, ki je bil objavljen v reviji Publishing Perspectives.

Program 15. kongresa slovenskih založnikov: program

V Italiji se po novem v manj kot dveh mesecih zvrstijo kar trije pomembni knjižni sejmi: med Bologno in Torinom se je letos namreč prvič odvil tudi knjižni sejem v Milanu. Verjetno tudi zato, ker gre za prišleka v primežu dveh uveljavljenih prireditev, so se organizatorji res potrudili, da je že prvič vse potekalo bržkone brezhibno. Sejem z impresivnim številom sodelujočih se je odvijal na ogromnem sodobnem sejmišču, katerega velikost lahko učinkuje kar nekoliko zastrašujoče. Zato kljub sicer živahnemu utripu v glavnem ni bilo zares čutiti gneče – dogodki, ki sem jih po naključju videl, so bili relativno dobro obiskani, mnogi kotički s kavo in rogljiči nikoli prazni. Ne nazadnje, organizatorji sejma, četudi ponosni na številke, radi poudarjajo, da pri tem sejmu ne gre za knjige, temveč za – knjigo.

Kako so potekali sestanki s tujimi založniki? Ste imeli dneve zapolnjene z ustvarjanjem novih znanstev in koliko koristnih kontaktov, ki jih boste vzdrževali tudi v prihodnje, ste dobili?

Znotraj programsko in prostorsko samostojnega dela sejma, posvečenega trgovanju z avtorskimi pravicami, sva imela s kolegico kakšnih dvanajst intenzivnih uradnih sestankov s tujimi založniki, uredniki in agenti, za katere smo bili dogovorjeni vnaprej, in še nekaj spontanih dodatnih srečanj. Med vsemi zbranimi kontakti je bilo za nas za dolgoročno vzdrževanje stikov posebej zanimivih kakšnih petindvajset.

Ste imeli s kakšnim geografskim področjem/državami več stika kot z ostalimi?

Verjetno ne preseneča, da je bilo na sejmu največ Italijanov, kljub temu pa sva bila v stiku med drugim še z založbami iz Kanade, Francije, Velike Britanije, Egipta, Nemčije, Ukrajine, Nizozemske, Portugalske in Madžarske. Čeprav je bilo zanimivo primerjati izkušnje in zagate z založnikom iz Egipta, je bilo vsekakor poučno tudi spoznavanje kulturnih razlik med Slovenijo in Italijo, naj je šlo za kolege iz Gorice, s katerimi bi se skoraj laže srečali doma, ali tistimi iz Milana, ki so na sestanek pridrveli tako rekoč naravnost iz svoje pisarne.

Na sejmu ste bili prisotni kot ponudnik licenc oz. ste knjižne naslove poskušali prodati v tujino. Kako ste naredili izbor ponudbe in kakšen je bil odziv?

Osredotočili smo se na sedem avtorjev, ki so se nam zdeli primerni za tovrstno promocijo. Med konkretnimi deli so bile kratke zgodbe, roman, poezija. Poezija – po pričakovanjih – ni zanimala skoraj nikogar. S kratko prozo ni bilo bistveno bolje, največ zanimanja pa je bilo seveda za romane, ki jih je ne samo laže predstaviti, temveč si potencialni kupec o njih tudi najhitreje ustvari svojo sliko, četudi nepopolno. Pomembno je, da je začelo največ založb resno poslušati predvsem ob omembi ugodnih podpornih mehanizmov za izdajo slovenskih del pri tujih založbah. Ironično pa je, da je nemara največji interes pokazal predstavnik najmanjše izmed vseh založb, s katerimi smo se srečali v živo – in to za poezijo.

Za zaključek …

Sodelovanje na tovrstnih založniških prireditvah vsekakor že v izvirno oblikovanje knjižnega programa vnaša nove spremenljivke, ki jih bo treba v prihodnje temeljiteje reflektirati, poleg tega pa bi si bilo predvsem treba prizadevati za trajnejše sodelovanje z avtorji. Bomo nadaljevali!

Skupaj se je na festivalu predstavilo 12 avtorjev, poleg Komela še: Maria Dixen (Danska), Juliana Kálnay (Nemčija), Minna Rytisalo (Finska), Anne-James Chaton (Francija), Mauro Garofalo (Italija), Inga Gaile (Latvija), Inge Schilperoord (Nizozemska), Thomas Marco Blatt (Norveška), Sonja Harter (Avstrija), Maciej Płaza (Poljska) in Jérémie Gindre (Švica).

Organizatorji poskrbijo za celostno predstavitev avtorjev tako z literarnimi branji v izvirniku in prevodih (nemškem, angleškem, francoskem), objavo odlomkov iz njihovih prvencev (in prevodov) v festivalski knjižici kot z osebnimi pogovori avtorjev z založniki, literarnimi agenti oz. uredniki. Sodelovanje z uglednim festivalom prvencev se bo zato nadaljevalo tudi v prihodnje.

Več o festivalu: 15. Europäisches Festival des Debütromans 2017

Nemško-slovenska Nagrada Fabjana Hafnerja bo novembra 2017 podeljena v okviru Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani, ki letos v ospredje postavlja književnost iz Nemčije, Švice in Avstrije. Komplementarno tej nagradi pa bo marca 2018 podeljena slovensko-nemška nagrada v okviru Knjižnega sejma v Leipzigu. V prihodnjih letih se bosta nagradi izmenjevali v takšnem zaporedju.

Častna pokrovitelja Nagrade Fabjana Hafnerja sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Goethe-Instituta e.V. prof. Klaus-Dieter Lehmann.

NAGRADA:
Leta 2017 bo podeljena nagrada za izjemne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti iz nemškega v slovenski jezik. Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov).

STROKOVNA KOMISIJA:
Za najboljši prevod bosta glasovali dve strokovni komisiji. O najboljšem prevodu iz nemškega v slovenski jezik bo odločala strokovna komisija iz Slovenije, o najboljšem prevodu iz slovenskega v nemški jezik pa strokovna komisija iz Nemčije.

Članice strokovne komisije v letu 2017:

• prof. dr. Špela Virant,
• Alenka Vesenjak,
• prof. dr. Vesna Kondrič Horvat.

PRIJAVA:
Prijavna dokumentacija vsebuje življenjepis, bibliografijo prevajalca/-ke, prevedeno delo v izvirniku in prevodu (v knjižni obliki), ki je izšlo v letih 2015–2017 in je s področja leposlovja: proza, esejistika, poezija ter otroška in mladinska književnost. V poštev pridejo dela iz celotnega nemškega govornega prostora. Prosimo, da nam prijavno dokumentacijo pošljete v dveh izvodih. Vsak/-a prevajalec/-a se lahko prijavi samo z enim prevedenim delom. Prijavo lahko pošlje bodisi prevajalec/-ka sam/-a bodisi založba, ki je delo izdala.

Prijavno dokumentacijo pošljite na naslov: Goethe-Institut Ljubljana, Jelena Tomažin, Mirje 12, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo prijave: 5. julij 2017.

O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni po 15. oktobru 2017.

Kontaktna oseba v primeru vprašanj je gospa Jelena Tomažin: 01 3000 314; jelena.tomazin@goethe.de.

Dogodki, ki smo jih pripravili, so:

Slovenski dnevi knjige
20. 4. 2017

• Bralci, ki so postali avtorji; literarno branje prispevkov projekta "Vključujemo in aktiviramo!" (Ljubljana, Trubarjeva hiša literature ob 10:00)

Noč knjige
21. 4. 2017

• Branje ženskih zgodb (Ig, ZPKZ Ig ob 9:30 do 11:00)
• Noč knjige v ZPKZ Ig (Ig, ZPKZ Ig ob 18:00 do 00:00)
• Noč knjige v ZPKZ Dob pri Mirni (Dob pri Mirni, ZPKZ Dob pri Mirni ob 18:00 do 00:00)
• Noč knjige v ZPKZ Koper (Koper, ZPKZ Koper ob 18:00 do 00:00)
• Noč knjige v ZPMZKZ Celje (Celje, ZPKZ Celje ob 18:00 do 00:00)

Spremljevalni program
18. 4. 2017

• Telo iz besed: vizualna poezija (Medvode, Društvo Novi paradoks ob 13:00)
• Naše najljubše pisane besede (Ljubljana, Društvo Altra ob 17:30)
• Literarno branje s pisateljem Lenartom Zajcem (Postojna, Društvo Vezi, DC Šent Postojna, SVZ Dutovlje ob 9:30 do 11:00) v katalogu Noč knjige 2017 je dogodek napačno uvrščen pod Portorož namesto pod Postojna
• Dobrodošli v Medvedkovo knjižnico (Dornava, ZUDV dr. Marijana Borštnarja ob 11:15)

19. 4. 2017

• Pleši, medo (Dornava, ZUDV dr. Marijana Borštnarja ob 11:15)

20. 4. 2017

• Beseda drami (Ljubljana, Zavod Pelikan – Karitas (Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju – TS Sostro, na Radiu Ognjišče v oddaji Mladoskop ob 17:05)
• Tone Partljič: avtorjevo udejstvovanje na kulturnem in poklicnem področju (Maribor, ZPKZ Maribor ob 18:00)
• Drugačen pogled na stare prijatelje (Škofljica, CUDV Dolfke Boštjančič Draga ob 19:00)

24. 4. 2017

• Najboljša droga je knjiga! (Koper, ZPKZ Koper ob 13:10)

25. 4. 2017

• Celje v knjižnih virih (Celje, ZPMZKZ Celje ob 16:00)

Več o posameznih dogodkih lahko preberete v e-katalogu Noč knjige 2017.

Na predstavitvi so sodelovali:

• Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS
• Mojca Bergant Dražetić in Zarika Snoj Verbovšek, koordinatorki projekta (Javna agencija za knjigo RS)
• Tone Partljič, mentor skupine v ZPKZ Maribor
• Simon Breznik, zapornik iz ZPKZ Maribor
• Nataša Konc Lorenzutti, mentorica skupine v Zavodu Pelikan – Karitas (Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju – TS Sostro)
• udeleženka iz skupine TS Sostro
• Ciril Horjak, mentor skupine v Društvu Altra
• Suzana Oreški, predsednica Društva Altra

Vse o projektu lahko preberete na podstrani JAK spletne strani, predvsem vabimo k ogledu medijskih odzivov.

Po kratkem postanku v ljubljanski prestolnici in ogledu projekcije filma Halgato (režija Andrej Mlakar, 1994) v Slovenski kinoteki, so se udeleženci ekskurzije odpravili v Prekmurje, kjer so si v murskosoboški knjižnici ogledali priložnostno pregledno razstavo Lainščkovega opusa. Lainščka in njegovo literaturo sta gostom sicer predstavili tudi Ignacija Fridl in Melita Forstnerič Hajnšek. Prav tako so obiskali Plečnikovo cerkev v Bogojini, si v spremstvu pisatelja Dušana Šarotarja ogledali lendavsko sinagogo in razgledni stolp Vinarium, romski muzej ter romski naselji Pušča in Kamenci (slednje je bilo tudi snemalno prizorišče filma Halgato). Ob tem so okušali slovenske narodne jedi in romske specialitete, se pogovarjali ponekod z Romi, drugje s Cigani, ter prisluhnili romski glasbi.

Kot je povedal literarni kritik Le Figaro littéraire in publicist Thierry Clermont je v Franciji vse več zanimanja za majhne književnosti, ob tem pa posebej izpostavil Draga Jančarja in Borisa Pahorja, ki sta bila pri francoskih bralcih zelo dobro sprejeta. Roman Halgato je sicer prvi Lainščkov prevod v francoščino.

Ne samo razgibana pokrajina, topel in gostoljuben sprejem, raznovrstna kultura, francoske goste je še posebej navdušila ideja potovanja po poteh romaneskne zgodbe in spoznavanja njenih protagonistov. Nekaterim prvim odzivom pa lahko prisluhnete ali si jih ogledate na spodnjih povezavah.

Medijski odzivi:

Radio Europe 1
europe1.fr/emissions/carnets-du-monde/carnets-du-monde-syrie-slovenie-3287732

La Croix
http://www.la-croix.com/Monde/Europe/En-Slovenie-Roms-heureux-2017-04-07-1200837830

Večer
http://www.vecer.com/francoski-novinarji-pri-feriju-lainscku-6254184

in

http://www.vecer.com/za-francoskega-bralca-je-svet-lainsckovega-romana-zelo-eksoticen-6255534

TV Slovenija 1, Slovenska kronika
http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174462955 (od 8:14 dalje)

Med razstavljalci je bila tudi Javna agencija za knjigo, ki je na svoji stojnici promovirala nova dela slovenskih avtorjev, nekatere izmed njih tudi v nemškem prevodu. Kot doslej pa so pri izboru predstavljenih avtorjev sodelovali tudi slovenski založniki. Vrvež pa ni bil prisoten le na JAK-ovi stojnici, ampak so bili dobro obiskani tudi spremljevalni literarni dogodki, ki jih je JAK organizirala skupaj z literarno mrežo TRADUKI ter založniki KLAK, Hollitzer, Milena, Kunstmann, AvivA in Drava.

Pisateljica Suzana Tratnik je v pogovoru z Maike Nedo predstavila svoj novi roman Tombola ali življenje (MK, 2017), iz katerega so nekaj odlomkov interpretirali tudi dijaki dveh mestnih gimnazij. O romanu in posredno identitetah pa je govorila tudi kot udeleženka pogovora skupaj z albansko pisateljico Elviro Dones. Veliko pozornosti je pritegnil tudi pisatelj Dino Bauk, ki se je z novinarko nemškega Tageszeitunga, Doris Akrap, pogovarjal v tazstudiu. Problem izbrisanih, ki ga tematizira v svojem romanesknem prvencu Konec. Znova (v nem. Ende. Abermals, Hollitzer Verlag, 2017), in ki je nemškemu občinstvu večinoma neznan, je pritegnil precej poslušalcev. Enako pa lahko zapišemo tudi za pogovor o pereči tematiki begunstva, o kateri piše v svoji novi knjigi Na begu (v nem. Auf der Flucht, KLAK Verlag, 2016) Delov dopisnik s križnih žarišč Boštjan Videmšek.

Biografija o Titu (v slov. Tito in Tovariši) Jožeta Pirjevca, ki je v nemščini izšla leta 2016 pri založbi Kunstmann, je bila že ob izidu deležna precejšnje pozornosti. V pogovoru z nemškim novinarjem Norbertom Mappes-Niediekom, dopisnikom časopisa Zeit, in z intrigantnim naslovom Kar ste od nekdaj hoteli vedeti o Titu, pa si niste upali vprašati, je Pirjevec  povedal marsikaj zanimivega pred nabito polno dvorano. Še en pogovorni večer in branje s svojimi avtorji je pripravila založba Drava, pri kateri je konec lanskega leta izšel prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja Skubica. Večer, naslovljen Balkan To Go, je moderiral novinar ter filmski in knjižni avtor Ernst Garndits. Že jeseni pa se obeta izid Skubičeve novele Igre brez meja, ki jo bo izdala nemška založba Voland & Quist.

Dogodke z avtorji je vse dni sejma 'spremljala' razstava iz stripa Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province (striporisec: Jakob Klemenčič, scenarist: Marijan Pušavec). Njeno zanimivo življenjsko zgodbo je Pušavec predstavil tudi v pogovoru z založnico Britto Jürgs (AvivA Verlag) in moderatorko Amalijo Maček. Alma Karlin je na sploh zelo zanimiva za nemške založnike, saj se obetata kar dva prevoda: Almino avtobiografsko delo Sama: iz otroštva in mladosti bo izšlo pri nemški založbi AvivA,  Telo iz črk (Roman o Almi) Milana Dekleve pa pri avstrijski Dravi.

Naslednja obsežnejša predstavitev slovenske literature v tujini se obeta novembra na dunajskem knjižnem sejmu BuchWien (8.-12. 11. 2017).

Sodelujoči na predstavitvi:

• Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS
• Mojca Bergant Dražetić in Zarika Snoj Verbovšek, koordinatorki projekta (Javna agencija za knjigo RS)
• Tone Partljič, mentor skupine v ZPKZ Maribor
• zapornik iz ZPKZ Maribor
• Nataša Konc Lorenzutti, mentorica skupine v Zavodu Pelikan – Karitas (Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju – TS Sostro)
• udeleženka iz skupine TS Sostro
• Ciril Horjak, mentor skupine v Društvu Altra
• Suzana Oreški, predsednica Društva Altra

Kratka predstavitev projekta:

Štiriletni projekt »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga vodi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,  finančno podpira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (ESS). Namenjen je razvoju in izvajanju interdisciplinarnih programov socialne aktivacije in vključevanju ranljivih družbenih skupin v družbo in na trg dela s poudarkom na kulturni komponenti in ustvarjalnosti. Vanj so vključene štiri ranljive družbene skupine: osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe z motnjami v duševnem zdravju, zaporniki v fazi odpusta in osebe, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog. V različnih institucijah po državi skupine udeležencev s pomočjo izbranih mentorjev (pisateljev, pesnikov in ilustratorjev) ob obravnavi slovenskih leposlovnih del razvijajo lastno ustvarjalnost, sposobnosti kreativnega izražanja in pisanja ter druge kulturne potenciale, izboljšujejo svojo digitalno pismenost, se kreativno izražajo in javno nastopajo. Na ta način izboljšujejo svoje socialne veščine in se v največji možni meri vključujejo v družbo.

Vse o projektu lahko preberete na spletni strani: 

http://www.jakrs.si/bralna-kultura/vkljucujemo-in-aktiviramo/

Goran Vojnović, Yugoslavia, mi tierra /Jugoslavija, moja dežela, (Libros del Asteroide, 2017, Barcelona, prevod Simona Škrabec), v El Día de Córdoba.

Evald Flisar, If I Only Had Time / Opazovalec, (Attic Books, Bangalore (Indija), 2017, prevod David Limon), v The Times of India.

Jože Pirjevec, Tito. Die Biografie / Tito in tovariši (Verlag Antje Kunstmann, München, 2016, prevod Klaus Detlef Olof ), v Die Welt.

Dušan Šarotar, Panorama (Peter Owen, World Series, London, 2016, prevod Rawley Grau), v World Literature Today.

Aleš Šteger, Logbuch der Gegenwart / Na kraju zapisano, (Haymon Verlag, Innsbruck, 2016, prevod Matthias Göritz), v Tiroler Tageszeitung.

Maja Gal Štromar Misli name, ko ti je lepo / Misli na mene kad ti je lijepo (Meandar Media, Zagreb, 2016, prevod Anita Peti-Stantić), v radijski oddaji 3. programa HRT radia, Lica okolice.

Dino, Bauk, Ende. Abermals / Konec. Znova, (Hollitzer Verlag, 2017, Wien, prevod Sebastian Walcher), v leipziški reviji Kreuzer.

V začetku aprila pri francoski založbi Phébus izide roman Ferija Lainščka, Halgato / Namesto koga roža cveti v prevodu Lize Japelj-Carone, ob tej priložnosti pa bomo v Sloveniji gostili tudi skupino francoskih novinarjev in Lainščkovega francoskega založnika, ki bodo konec marca odkrivali Prekmurje. Študijsko potovanje organizirajo JAK, UKOM, STO.

Drugi prevodi:

Jurij Hudolin, Thjeshtri: (Jeta në tokën e dreqit 1987-1990) / Pastorek: (življenje na hudičevi zemlji 1987-1990), (Botimet Poeteka/Qendra Multimedia, Tirana/Priština, 2016, prevod Nikollë Berishaj).

Srečko Kosovel, Integrali (Udruženje građana Knjižuljak, Beograd, 2016, prevod Josip Osti).

Od 1. marca do 30. aprila 2017 so odprte prijave na Fellowship program v okviru frankfurtskega knjižnega sejma.

Frankfurtski knjižni sejem je bil prvi, ki je uvedel program mreženja pred skoraj dvajsetimi leti in še zmeraj velja za najbolj kakovostnega od vseh podobnih programov. Gosti prihajajo z vsega sveta, vsi so že izkušeni uredniki, agenti in/ali založniki, zato je program odlična priložnost za nove mednarodne stike. Program traja kar 15 dni, in sicer od 1. do 15. oktobra (sam sejem pa bo letos potekal med 11. in 15. oktobrom), ter vključuje obiske založb, knjigarn in številne družabne dogodke. Znanje angleščine je obvezno. Izbranim prijaviteljem sejem krije vse stroške v Frankfurtu (bivanje, prehrana in prevozi), prijavitelji si sami krijejo le pot v Frankfurt.

Za prijavo potrebujete tri priporočilna pisma mednarodnih partnerjev (založnikov, agentov, urednikov) in vašega matičnega podjetja. Sprejetih je med 15 in 20 prijaviteljev. Konkurenca je sicer velika, vendar imajo slovenski prijavitelji tokrat več možnosti za uspeh tudi zaradi slovenske kandidature za častno gostjo na frankfurtskem knjižnem sejmu.

V letu 2016 se je omenjenega programa udeležila urednica Mladinske knjige.

Za več informacij in prijavni obrazec obiščite:
http://www.buchmesse.de/en/Focus_on/more_topics/exchange/fellowship/

INVITATION PROGRAM PUBLISHERS at FRANKFURT BOOK FAIR (prijave do 30. aprila)

Pred nekaj leti je sejem v Frankfurtu lansiral še en zanimiv program, ki je namenjen predvsem manjšim oz. neodvisnim založnikom in tistim, ki prihajajo iz Srednje in Vzhodne Evrope (lani sta sodelovali založbi iz Ukrajine in Belorusije, druge so bile iz Afrike, Azije in Južne Amerike). Prijaviteljem (izbrali jih bodo največ 20) krijejo potne stroške in stroške bivanja ter zagotovijo brezplačno stojnico na sejmu. Posebnost programa je dvodnevni seminar z informacijami o nemškem založniškem trgu, s srečanji s predstavniki založniške industrije, delavnico o avtorskih pravicah ipd., ki ga za prijavitelje organizirajo pred samim začetkom sejma.

Program se bo predvidoma začel 9. oktobra, medtem ko bo sejem letos potekal med 11. in 15. oktobrom.

Za več informacij in prijavni obrazec obiščite:
http://www.buchmesse.de/en/Focus_on/more_topics/exchange/invitationprogramme/

GÖTEBORG BOOK FAIR FELLOWSHIP PROGRAM FOR TRANSLATORS AND PUBLISHERS (prijave do 4. maja) 

Priporočamo tudi udeležbo na največjem skandinavskem knjižnem sejmu, ki poteka v Göteborgu na Švedskem. Njegova dobra lastnost je, da je pregledno zastavljen in ne prevelik ter zato zlahka obvladljiv. Kulturradet oz. Swedish Arts Council organizira sproščen in uporaben Fellowship program, ki je namenjen urednikom, agentom, založnikom in prevajalcem.

Program poteka od 27. do 30. septembra 2017, medtem ko bo sejem trajal od 28. septembra do 1. oktobra 2017. Organizator krije vse potne stroške (tudi letalsko karto) in stroške bivanja treh nočitev ter vstopnice za sejem in vse seminarje. Sprejmejo približno 15 prijaviteljev, pri čemer je znanje angleščine obvezno, prednost pa imajo tisti, ki se sejma še niso udeležili. Program nudi priložnost za druženje s kolegi iz mednarodnega prostora in za spoznavanje skandinavskega knjižnega trga.

Za več informacij in prijavni obrazec obiščite:
http://www.kulturradet.se/swedishliterature/Grants/Goteborg-Book-Fair/

FELLOWSHIP PROGRAM V ISTANBULU (prijave do 15. marca)

Prijeten štiridnevni Fellowship program omogoča tudi ITEF Istanbul Tanpinar Literature Festival v Istanbulu, ki letos poteka med 8. in 10. majem pod motom City and Dream. Sprejmejo do 20 prijaviteljev in organizirajo tridnevno mreženje z obiski turških založb in drugimi družabnimi dogodki. Festival udeležencem krije stroške štirih nočitev (7.-11. maj), medtem ko morate za stroške poti poskrbeti sami.

Rok za prijavo je 15. marec 2017.

Izpolnjeno prijavnico s pripeto fotografijo (do 1 MB) je potrebno poslati ga. Gizem Özgüven na naslov fellowship@itef.com.tr.

Prijavnico v Wordu dobite na e-naslovu: renata.zamida@jakrs.si

V Leipzigu bomo na različnih dogodkih predstavljali kar sedem avtoric in avtorjev. Na sejem letos potujejo Suzana Tratnik, Jože Pirjevec, Boštjan Videmšek, Andrej E. Skubic, Dino Bauk, Marijan Pušavec – posredno pa tudi Alma Karlin. :-) Cankarjeva založba je na sejem povabila tudi svoja avtorja Jasmina B. Freliha in Milana Deklevo (njegov roman o Almi, Telo iz črk v nemščini izide naslednje leto). Svoje knjižne novosti v nemščini bodo predstavili Dino Bauk (Konec. Znova/Ende. Abermals, Beletrina/Hollitzer Verlag, 2016), Andrej E. Skubic (Lahko/Ruhe, Beletrina/Drava Verlag, 2016), Boštjan Videmšek (Na begu/Auf der Flucht, Umco/KLAK Verlag, 2016) in Jože Pirjevec (Tito. Biografija/Tito. Die Biographie, CZ/Kunstmann, 2016).

V Hali 4, v neposredni bližini slovenske stojnice, bo na ogled razstava na osnovi stripa Alma M. Karlin – Svetovljanka iz province (striporisec: Jakob Klemenčič, scenarist: Marijan Pušavec, Forum, 2015). Razstava je bila premierno predstavljena lani na Dunaju, skupaj s stripom Meksikajnarji (striporisec: Zoran Smiljanić, scenarist: Marijan Pušavec, UMco, 2006-2016).

Celoten program literarne mreže Traduki je na voljo tu.

Dogodki po dnevih:

Četrtek, 23. 3.
17.00, klub naTo

TOMBOLA ALI ŽIVLJENJE

Suzana Tratnik bo v pogovoru z Maike Nedo predstavila svoj novi roman Tombola ali življenje, ki je izšel pri Mladinski knjigi. Pogovor se bo navezal tudi na roman Ime mi je Damjan (Mein Name ist Damian, Milena Verlag, 2005), dogodka pa se bodo udeležili tudi dijaki dveh mestnih gimnazij, ki bodo na odru interpretirali knjižne odlomke.

20.00, Kaiserbad

TITO JE MRTEV

Pogovorni večer mreže Traduki, na katerem bodo sodelovali Jože Pirjevec, Dino Bauk, Dragan Velikić, Ethem Mandić, Shpëtim Selmani in Nenad Veličković.

Petek, 24. 3.

Traduki Südosteuropa-Forum, Hala 4
12.30

TOMBOLA ALI HANA. O IDENTITETAH

Elvira Dones, albanska avtorica (v slovenščino še neprevedene) romaneskne uspešnice Sworn Virgin, po kateri je bil posnet tudi odličen film v pogovoru s Suzano Tratnik.

14.00

KAR STE OD NEKDAJ HOTELI VEDETI O TITU, PA SI NISTE UPALI VPRAŠATI

Jože Pirjevec v pogovoru z nemškim novinarjem Norbertom Mappes-Niediekom (dopisnik časopisa Zeit za Avstrijo in JV Evropo).

Sobota, 25. 3.
15.15, taz. studio

KONEC. ZNOVA

Na ugledni sejemski lokaciji, rdeči zofi dnevnika Tageszeitung bo v pogovoru z novinarko Doris Akrap svoj romaneskni prvenec v nemškem prevodu predstavljal Dino Bauk.

19.30, gledališče Schaubühne Lindenfels

BALKAN TO GO

Založba Drava vabi na pogovorni večer in branje s svojimi avtorji, med katerimi je tudi Andrej E. Skubic, ki bo predstavil nemški prevod romana Lahko. Večer moderira novinar ter filmski in knjižni avtor Ernst Garndits.

20.00, Kino UT Connewitz

BALKANSKA NOČ v organizaciji mreže TRADUKI

Na družabnem večeru v pogovoru o dobrih straneh Balkana in branjih sodelujejo: Suzana Tratnik, Boštjan Videmšek, Georgi Gospodinov, Slobodan Šnajder, Gabriela Adamesteanu, Ridvan Dibra, Milena Marković, Namik Kabil, Patrick Boltshauser, Damir Karakas.

Obiskovalcem bo na voljo slovensko pivo izbranih majhnih pivovarn.

Nedelja, 26. 3.
11.30, Forum OstSüdOst

ALMA M. KARLIN – SVETOVLJANKA IZ PROVINCE

Življenje svetovljanke in svetovne popotnice Alme Karlin bosta v pogovoru z moderatorko Amalijo Maček predstavila Marijan Pušavec, scenarist istoimenskega stripa in poznavalec Alme ter Britta Jürgs iz založbe AvivA, ki bo izdala biografijo Alme Karlin v nemščini.

12.30, Forum Buch Aktuell

NA BEGU. MODERNI EKSODUS V OBLJUBLJENO DEŽELO

Boštjan Videmšek v pogovoru s svojim nemškim založnikom (KLAK Verlag) predstavlja prevod svoje odmevne reportažne knjige Na begu (UMco, 2016).

Filmski program letošnjega Berlinala pokaže, da so literarna dela še vedno pogosto predloga za filmske uspešnice. Ameriški film The Dinner (Večerja) je nastal po istoimenskem romanu nizozemskega avtorja Hermana Kocha, ki je preveden tudi v slovenščino, poljski film Pokot (Živalska sled) je nastal po romanu Olge Tokarczuk, nemška drama Rückkehr nach Montauk (Vrnitev v Montauk) pa po romanu Montauk: eine Erzählung (Montauk: pripoved) Maxa Frischa, prav tako prevedenem v slovenščino, medtem ko je za nadaljevanje kultne uspešnice devetdesetih, T2 Trainspotting literarno predlogo spet 'priskrbel' Irwin Welsh.

In (novejše ter potencialne) filmske adaptacije slovenskih knjig?

Videti je, da se zadnja leta odnos do filmskih adaptacij spet izboljšuje, tako v smislu količine kot odziva javnosti.

Kot poosamosvojitvenega prvaka bi v tem smislu veljalo izpostaviti prekmurskega romanopisca Ferija Lainščka, ki se je zdel mikaven vrsti režiserjev (po njegovih predlogah so bili posneti filmi Halgato, Mokuš, Traktor, ljubezen in rock'n'roll, Hit poletja ... ), najbolj pa sta se avtorsko ujela z Markom Naberšnikom. Ta je režijsko spretno ekraniziral roman Petelinji zajtrk, ki velja za tretji najbolj gledan slovenski film, za film Šanghaj pa je Naberšnik priredil Lainščkov roman Nedotakljivi.

Slovenska kinematografija je šele v zadnjih letih začela bolj sistematično podpirati mladinski film, kot scenarist pa je na tem področju prvi našel nišo Matjaž Pikalo, ki je podpisan že pod dva igrana celovečerca: Rdeča raketa (režija Vojko Anzeljc, 2015) in Nika (režija Slobodan Maksimović, 2016), nedvomno pa ima filmski potencial vsaj še njegov roman Modri E (1998). Ta je pred leti avtorju prinesel nemalo pravnih in finančnih težav zaradi osebe, ki se je domnevno prepoznala v njegovem literarnem protagonistu. V kontekstu mladinskih filmov velja omeniti vsaj še sveže partnerstvo režiserja Igorja Šterka in pisatelja Dušana Čatra, ki je rodilo kritiško pohvaljen film Pojdi z mano (2016) po istoimenskem romanu iz leta 2008.

Miha Mazzini, eden bolj prevajanih slovenskih avtorjev, je tudi izkušen scenaristični predavatelj, režiral pa je tudi vrsto uspešnih kratkih filmov. Po njegovem romanu Kralj ropotajočih duhov je bil istega leta posnet celovečerec Sladke sanje (Sašo Podgoršek, 2001), trenutno pa je v poprodukciji njegov roman Izbrisana (2015), ki ga je v celovečerni formi režiral kar sam. Podobno prehajanje med obema področjema je značilno tudi za Gorana Vojnovića, ki je v nasprotju z Mazzinijem po formalni izobrazbi režiser, vendar zaenkrat pri kritiki in občinstvu uspešnejši kot romanopisec.

V porastu adaptacij velja poleg mladinskih filmov omeniti tudi prve resnejše žanrske poskuse v smislu kriminalk, kot sta filma Psi brezčasja (režija Matej Nahtigal, 2015) po romanu Zorana Benčiča in Pod gladino (režija Klemen Dvornik, 2016), pri katerem je šlo za precej svobodno adaptacijo romana Cimre (1995) Maje Novak. Podobno atmosfero »skandinavskega noirja« premore tudi najnovejši roman kresnikovega nagrajenca Tadeja Goloba Jezero, ki kar kliče k filmski adaptaciji, že pred Golobovim žanrskim ekskurzom pa sta veliko filmičnosti izkazala hitchcockovska romana Obiskovalec (1997) in Sence v očesu (2000) gledališkega režiserja in dramatika Matjaža Zupančiča, vendar teh zgodb začuda (še) ni zagrabil noben cineast.

Sicer pa ostaja zgolj v obliki filmskega obeta še marsikatera »velika nacionalna zgodba«, kot sta na primer na resničnih zgodbah temelječi družinska saga z avstrijske Koroške Angel pozabe (2011) Maje Haderlap in pa rašomonska mojstrovina Draga Jančarja, To noč sem jo videl (2010), ki obe zaobjameta turbulenten zgodovinski čas skozi pretresljivo intimno zgodbo.

In vaša ideja za »Knjige na Berlinalu«?

V Krakovu, ki tako kot Ljubljana sodi med Unescova mesta literature, je odprt program rezidenc v Vila Decius (Willa Decjusza) za pisateljice in pisatelje ter pesnice in pesnike v starosti od 25 do 45 let.

Leta 2017 bodo sprejeli 3 posameznike, vsakega za enomesečno obdobje, in sicer maja, junija in oktobra. Pri prijavi imajo prednost Unescova mesta literature, upoštevali bodo tudi področje delovanja avtoric in avtorjev, saj želijo gostujoče povezati s svojimi literarnimi dogodki. Junija v Krakovu poteka pesniški festival Milosz Festival, zato bodo imeli za junijsko rezidenco prednost pesnice in pesniki, oktobra je na sporedu njihov največji literarni festival Conrad.

Rok za prijavo je 15. marec 2017 za vse rezidenčne programe (maj, junij, oktober). Rezultati bodo objavljeni 31. marca.

Prijavo izpolnite na: https://cityofliterature.wufoo.com/forms/m10g0wkb1td0vck/

Več informacij o rezidenci 

Odprt je razpis za pisateljsko štipendijo »Writer of the City of Graz«

Literarne ustvarjalke in ustvarjalce vabi tudi avstrijski Gradec. Razpis »Writer of the City of Graz« je namenjen vsem avtoricam in avtorjem z vsaj enim objavljenim delom (ne v samozaložbi); 5 objavljenimi teksti v revijah ali antologijah; 2 objavljenima ali predvajanima radijskima igrama; 1 uprizorjeni ali objavljeni gledališki igri.

Štipendijo podeljuje mesto Gradec, ki nudi enoletno brezplačno bivanje, od septembra 2017 do avgusta 2018 (gostujoča avtorica oz. avtor se obvežeta, da bosta v mestu prebivala najmanj 8 mesecev) in mesečno štipendijo v znesku 1100 evrov.

Rok za prijavo je 31. marec 2017 (velja datum na poštnem žigu).

Več informacij je na voljo na spletnih straneh:
http://kultur.graz.at/pdfs/richtlinien_stadtschreiberin_en.pdf
http://www.ihag.org/

Prijavo pošljite na naslov:
Kulturamt der Stadt Graz
City of Graz – Cultural Office
Stigergasse 2/II. Stock (Mariahilfer Platz)
8020 Graz
Austria

Kontakt:
Kulturamt
Misses Brigitte Soltys
Tel.: +43/316/872-4907
kulturamt@stadt.graz.at
brigitte.soltys@stadt.graz.at

Fundacija Robert Bosch Stiftung in LCB vabita nemške prevajalce

Profesionalnim prevajalcem iz ali v nemščino pa je namenjena delovna štipendija, ki jo podeljuje fundacija Robert Bosch Stiftung v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin. Prevajalcem je na voljo dvo- ali štirimesečna rezidenca v prevajalskih ali pisateljskih hišah v različnih evropskih državah. Prevajalec je upravičen tudi do povračila potnih stroškov, honorarja, organizatorji pa mu po želji omogočijo delovna srečanja z avtorjem, ki ga prevaja, organizirajo javni dogodek, na katerem predstavi svoj prevod in drugo.  

Pogoj za prijavo je, da je prijavitelj v zadnjih treh letih sodeloval v enem od literarnih ali prevajalskih projektov fundacije Robert Bosch Stiftung ali prevedel literarno delo, ki ga je ta podprla v okviru svojih programov

Prijava poteka preko Literarische Colloquium Berlin in je mogoča ob vsakem času.

Več informacij je na voljo na spletnih straneh:
http://www.lcb.de/uebersetzer/robert-bosch-stiftung/
http://www.lcb.de/uebersetzer/robert-bosch-stiftung/Informationsblatt_Uebersetzerstipendien.pdf
http://www.bosch-stiftung.de/content/language1/html/21359.asp

Kontakt:
Literarisches Colloquium Berlin
Am Sandwerder 5 / D-14109 Berlin

Nadja Grabsch
Telefon: (030) 816 996 33 / E-Mail: grabsch@lcb.de

Prevajalska in rezidenčna štipendija za prevajalce iz katalonščine

Inštitut Ramon Llull je objavil razpis za prevajalsko in rezidenčno štipendijo za prevajalce iz katalonščine in založnike, ki izdajajo katalonska leposlovna in humanistična dela.

Prevajalska štipendija je namenjena prevajalcem in založnikom, ki bodo v času od julija 2017 do novembra 2018 objavili prevod iz katalonščine.
Datum prvega prijavnega roka je 18. april 2017.

Več informacij o prevajalski štipendiji je na voljo na spletni strani:
http://www.llull.cat/english/subvencions/traduccio_literatura_intro.cfm

Zadnji datum prvega prijavnega roka je: 28. april 2017.

Več informacij o rezidenčni štipendiji je na voljo na spletni strani:
http://www.llull.cat/catala/subvencions/residencies_traductors_intro.cfm

Lani je Noč knjige povezala več kot 100.000 ljubiteljev knjige, in sicer na okoli 350 dogodkih v 128 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Na njih so se s knjigami, avtorji, glasbo, razstavami in drugimi dogodki, ki jih je spodbudila literatura, družili vsi – od najmlajših v vrtcih do najstarejših v domovih za ostarele. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, spodbuja dvig bralne kulture in pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi.

Z veseljem vas tudi letos vabimo k sodelovanju in pripravi dogodkov za Noč knjige 2017 v vaši organizaciji, ustanovi, domu, zavodu, združenju, podjetju ali društvu – v povezavi z vašim krajem in krajevno skupnostjo. Organizirajte literarno branje, pogovor o knjigi in literaturi, srečanje z avtorji, podpisovanje knjig, delavnice, omizja, ogled gledališke predstave, projekcijo filma, ki je nastal po literarni predlogi, ali druge dogodke, povezane s knjigo. Inovativnost je dobrodošla, bodite usmerjeni k dvigovanju zavesti o pomembnosti branja, opogumljanju duha in bistrenju pogleda! Noč knjige je lahko odgovor na duh časa predvsem kot izraz skupnega, družbeno aktivnega prizadevanja za zaščito branja in knjige. Zdi se, da prav ta demokratična in skupnostna nota projektu daje bistveni zanos, vzdušje in integriteto.

Ekipa Noč knjige 2017 je za vas že pripravila novo spletno stran ter na njej prijavnico dogodkov za prireditelje.

V pripravi so tudi promocijska gradiva ter mobilna aplikacija, ki bo prinesla nekaj pomembnih novosti, o čemer vas bomo v kratkem obvestili. 

POZOR! Noč knjige bomo letos izjemoma obeleževali že v noči z 21. na 22. april, saj je petek dan, ko se prireditvi lahko pridružijo tudi šole in knjižnice. Zelo nas bo veselilo, če bo med njimi tudi vaša cenjena organizacija.

V priponki vam pošiljamo izhodišča za fokus letošnje Noči knjige ter poslanico v več jezikih. 

Naj spomnimo, da letos obeležujemo 150-letnico rojstva velikega pripovednika Frana Milčinskega, obenem pa 100 let izida prve slovenske slikanice Martin Krpan. 

V pričakovanju srčnega odziva vas lepo pozdravljamo,

Organizacijski odbor Noč knjige 2017    

Ekipa Projekta Noč knjige 2017
E: nocknjige@gmail.com
I: www.nocknjige.si 
FB: Noč knjige – Slovenija 
TW: @Nocknjige
#nočknjige2017

Javna agencija za knjigo RS bo tudi letos za predstavnike strokovne javnosti organizirala avtobusni prevoz v Bologno, in sicer v torek, 4. aprila 2017.

Cena enodnevnega obiska knjižnega sejma je 55 EUR, za avtorje in ilustratorje, vključene v katalog Slovenia's Best for Young Readers 2016/2017, pa 20 EUR.
Dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici.

Objavljamo tudi seznam avtorjev v katalogu Slovenia's Best for Young Readers 2016/2017.
Vabljeni!

V torek sta opravila formalne pogovore z ministrom za kulturo Antonom Peršakom in s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki je ob tej pomembni priložnosti prevzel tudi častno pokroviteljstvo kandidature Republike Slovenije za častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma, kar izkazuje, da gre za projekt nacionalnega pomena in edinstveno priložnost za mednarodno predstavitev in uveljavitev literature in kulture naše države, ne le v Nemčiji, temveč globalno, saj je frankfurtski knjižni sejem globalna kulturna platforma.

Na frankfurtskem knjižnem sejmu se v prihodnjih letih kot države častne gostje predstavljajo Francija (2017), Gruzija (2018), Norveška (2019) in Kanada (2020), Slovenija pa je med državami kandidatkami za nastop leta 2021, takrat praznujemo tudi 30-letnico osamosvojitve, v drugi polovici leta pa predsedujemo Svetu EU.

O izbiri častne gostje odloča nadzorni odbor sejma na predlog direktorja sejma, odločitev o naslednji državi bo najverjetneje znana konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Javna agencija za knjigo z aktivno podporo slovenskih založnikov in drugih deležnikov s področja kulture izvaja pripravljalne in organizacijske aktivnosti za ta projekt že od leta 2015, večdnevni obisk vodstva sejma v Sloveniji na povabilo Javne agencije za knjigo pa je pomembna potrditev, da je slovenska kandidatura obravnavana resno.

Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo: »Projekt Slovenija, častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma nedvomno sodi med najpomembnejše na področju mednarodnega predstavljanja in širše uveljavitve slovenske kulture v mednarodnem prostoru, ne samo v Nemčiji. Na Javni agenciji za knjigo v zadnjem obdobju razvijamo okoliščine za čim uspešnejšo predstavitev, obisk vodstva sejma je za nas potrditev, da smo jih v dosedanjih pripravah in z načrtovanimi dejavnostmi prepričali o resnosti svojih namer in tudi o potencialu vseh deležnikov na področju knjige in kulture za uspešno izvedbo tega pomembnega projekta.«

Jürgen Boos, direktor frankfurtskega sejma: »V dveh dneh sem o Sloveniji izvedel več, kot sem si predstavljal, s sodelavko se vračava z zelo močnimi vtisi. Pomen literature in kulture nasploh je tukaj zelo velik. Mreža javnih knjižnic in stabilna državna podpora založništvu, ki je pri tako majhnem trgu zelo pomembna, sta me fascinirali. Verjamem, da ima Slovenija v mednarodnem prostoru še veliko za pokazati.«

 Iz medijev: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-kultura/174452638

Ker je bila delavnica deležna velikega zanimanja, smo se na Javni agenciji za knjigo odločili organizirati še eno delavnico, ki bo potekala v četrtek, 2. februarja 2017, od 13.30 do 16.00 v sejni sobi (1. nadstropje) Narodnega muzeja Slovenije (vhod s ploščadi Muzejske četrti), točno nasproti stavbe JAK.

Prijave zbiramo do 25. 1. 2017 na naslov kristina.sluga@jakrs.si, delavnica sprejme največ 10 udeležencev, vabljeni založniki, uredniki, avtorji, prevajalci.

Vsebina delavnice:

V zadnjih letih se tuji založniki in agenti le težko odločijo za prevod in izdajo naslova, ki ga ne poznajo in ga ne morejo predhodno prebrati, saj vzorčni prevodi večinoma ne zadostijo več njihovim potrebam. Kaj lahko naredita založnik ali avtor, ko poskušata prodati pravice za neko delo v tujino? Kako mora izgledati material, s katerim se predstavljata, da ne bo spregledan med množico prejetih predlogov, kako obsežen mora biti in kaj naj vsebuje – skratka, kako pripraviti čim boljši book proposal, da ga bo naslovnik vzel v roke in prebral? Predstavili vam bomo tudi nekaj zanimivih fellowship programov – strokovnih programov mreženja v tujini, na katere se lahko prijavite.

Vabimo vas na praktično delavnico in vam svetujemo, da pridete z enim konkretnim naslovom iz vašega založniškega programa za leti 2016 ali 2017. Skupaj bomo pripravili okvir vaše predstavitve, razmislili o ciljnih trgih ter konkretnih založniških imenih in kontaktih za vaš izbran naslov s poudarkom na nemškem, angleškem, španskem in italijanskem govornem področju.

Za več informacij se lahko obrnete na vodjo delavnice Renato Zamida: renata.zamida@jakrs.si.

V prvem zborniku so dela udeleženk in udeležencev iz Centrov za usposabljanje, delo in varstvo Draga pri Igu, Črna na Koroškem in Dobrna ter iz Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Dornava, kjer so bili mentorji usposabljanj Nataša Konc Lorenzutti in Ivan Mitrevski, Aksinja Kermauner in Ciril Horjak, Dušan Šarotar in Mojca Sekulič Fo ter Alja Adam.

V drugem zborniku so dela udeleženk in udeležencev iz zaporov, in sicer iz ZPKZ Ig, ZPKZ Dob in ZPKZ Koper, kjer so bili mentorji Cvetka Bevc in Samira Kentrić, Lenart Zajc in David Krančan ter Maja Vidmar in Damijan Stepančič.

Poleg osnovnih informacij o didaktičnem delu s ciljnimi ranljivimi skupinami, njihovih motivacijskih in izobraževalnih značilnostih so mentorji natančneje spoznali zasnovo in namen projekta. Hkrati smo jim podrobneje predstavili priporočeno literaturo, ki jo bodo lahko uporabili kot rdečo nit pri izvajanju vsebin programa. Na podlagi slovenskega leposlovja bodo delavnice pripravili v okviru poglavitnih vsebinskih modulov – modula književnosti, modula kreativnega pisanja, modula javnega nastopanja in samopredstavitve,  modula ilustriranja in modula digitalne pismenosti.

Mentorjem smo predstavili tudi, kako naj pripravijo načrt usposabljanja, ki ga bodo izdelali pred začetkom dela v skupinah. Vsak mentor bo skupaj s strokovnim sodelavcem vključene institucije sestavil svoj načrt dela in ga prilagodil posebnim potrebam udeležencev skupine.

Odziv slušateljev seminarja je bil zelo pozitiven, saj so prav vsi pohvalili izbor tem in se zahvalili za vsa pridobljena znanja, ki jim bodo pri izvajanju programa koristila. Mentorji bodo začeli program na terenu izvajati v začetku leta 2017 in ga v obsegu 80 ur dokončali do konca tega leta.

V letu 2017 bo v projekt vključenih več različnih institucij, in sicer trije zapori (ZPKZ Maribor, ZPKZ Ig in ZPMZKZ Celje), Društvo Projekt Človek, Zavod Pelikan – Karitas (Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju), Šent Postojna (z društvom Vezi in zavodom Dutovlje), Novi paradoks in Društvo Altra.

_{Fotografije: Zarika Snoj Verbovšek in Miha Marinč}

V zadnjih letih se tuji založniki in agenti le težko odločijo za prevod in izdajo naslova, ki ga ne poznajo in ga ne morejo predhodno prebrati, saj vzorčni prevodi večinoma ne zadostijo več njihovim potrebam. Kaj lahko naredita založnik ali avtor, ko poskušata prodati pravice za neko delo v tujino? Kako mora izgledati material, s katerim se predstavljata, da ne bo spregledan med množico prejetih predlogov, kako obsežen mora biti in kaj naj vsebuje – skratka, kako pripraviti čim boljši book proposal, da ga bo naslovnik vzel v roke in prebral? Predstavili vam bomo tudi nekaj zanimivih fellowship programov – strokovnih programov mreženja v tujini, na katere se lahko prijavite.

Vabimo vas na praktično delavnico in vam svetujemo, da pridete z enim konkretnim naslovom iz vašega založniškega programa za leti 2016 ali 2017. Skupaj bomo pripravili okvir vaše predstavitve, razmislili o ciljnih trgih ter konkretnih založniških imenih in kontaktih za vaš izbran naslov s poudarkom na nemškem, angleškem, španskem in italijanskem govornem področju.

Za več informacij se lahko obrnete na Renato Zamida, ki bo delavnico tudi vodila: renata.zamida@jakrs.si.

V središču programa Ljubljana bere tako niso bili le slovenski literati, ampak tudi glasbeniki - častna vloga odprtja programa je pripadla glasbeni skupini Laibach – vizualni umetniki (Metka Krašovec, Alenka Sottler, Hana Stupica, Jure Eržen), ki so se predstavili v Noči puljskih galerij, in nenazadnje vrhunska slovenska kulinarika, za katero je poskrbel Turizem Ljubljana.

Ker smo o sejmu že pisali (Slovenska noč galerij v Pulju in Slovenski avtorji v središču puljskega knjižnega sejma), tokrat nekaj besed namenjamo le zadnjim sejemskim dnem in gostujočim avtorjem.

Za vrhunec pred koncem sejma je poskrbela Svetlana Makarovič, ki je na knjižnem sejmu nastopila pred nabito polno dvorano. Koncert šansonov z njenega albuma Kdor gleda ljudi skozi mačje je izvedla ob glasbeni spremljavi violinistke in vokalistke Jelene Ždrale, basista Nina de Glerie, pianista Jožija Šaleja ter vokalistov Afre Tesla, Tomaža Miheliča – Marlene in Ivana Rupnika. Tudi koncert Zorana Predina, ki je pri naših sosedih vedno dobro sprejet, je bil odlično obiskan.

Enako lahko zapišemo tudi za zadnja branja slovenskih avtorjev, na katerih so sodelovali pisateljica in kulturna novinarka Mojca Kumerdej, ki je predstavila svojo zbirko kratkih zgodb Temna snov (Beletrina, 2011), Agata Tomažič, ki je požela veliko zanimanja na pogovoru o njeni esejistično obarvani zbirki reportaž Zakaj potujete v take dežele? (Cankarjeva založba, 2016), s posebnim, literarnim dogodkom Hommage Alešu Debeljaku in Tomažu Šalamunu, na katerem so sodelovali Josip Osti, Sinan Gudžević in Andrew Zawacki, pa so se poklonili velikanoma slovenske poezije.

Iz medijev:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174442404
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-kultura/174441548

Nastopili bodo:

• CUDV Dobrna z mentorjem Dušanom Šarotarjem, mentorico ilustratorko Mojco Sekulič Fo in strokovnim sodelavcem Silvom Lavtižarjem,
• CUDV Črna na Koroškem z mentorico Aksinjo Kermauner, mentorjem ilustratorjem Cirilom Horjakom in strokovno sodelavko Tatjano Knapp,
• ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava s strokovno sodelavko Polono Berlak  (mentorica Alja Adam bo žal odsotna) in
• CUDV Dolfke Boštjančič Draga z mentorico Natašo Konc Lorenzutti, mentorjem ilustratorjem Ivanom Mitrevskim in strokovno sodelavko Martino Milič.

Dogodek bo z glasbenimi točkami popestril raper Rok Terkaj, ki se bo ob svojih pesmih predstavil tudi z uglasbitvami Prešernove poezije. Na prireditvi, ki jo bo povezovala pisateljica  in mentorica skupine v CUDV Draga Nataša Konc Lorenzutti, bomo predstavili tudi zbornik literarnih in likovnih izdelkov, ki so jih ustvarili udeleženci na delavnicah.

VABILO

Vabljeni!

Slavnostno odprtje programa Ljubljana bere je pripadlo 3. decembra 2016 glasbeni zasedbi Laibach, najprej z odprtjem razstave ilustracij in plakatov ter nato s koncertom Laibach Kunst Machine v nabito polni galeriji Sveta srca. Zbrane sta pred koncertom nagovorila tudi ljubljanski župan Zoran Janković in Darko Komšo, ravnatelj istrskega arheološkega muzeja, ki je poleg Mestne občine Ljubljana sodeloval pri organizaciji dogodka.

V teh dneh so na knjižnem sejmu gostovali še Svetlana Slapšak, Boštjan Videmšek, ki je skupaj z Juretom Erženom in Svetlano Slapšak sodeloval v pogovoru z Aljošo Pužarjem na temo Otok-geto-azil in predstavil svoje zadnje delo NA BEGU: moderni eksodus (2005-2016), z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam (UMco, 2016). Tudi Goran Vojnović sodi med tiste avtorje, ki ga hrvaško občinstvo rado bere, saj so vsi njegovi romani že prevedeni v hrvaščino, tokrat je bila seveda v središču Figa, ki je prav tako požela veliko zanimanja. Slovensko kulinariko je v teh dneh na sejmu predstavljal tudi Klemen Košir, ki je hrvaškemu občinstvu pokazal, da smo tudi Slovenci mojstri v pripravi ribjih jedi. Pripravil je nekaj specialitet iz svoje zadnje kuharske knjige PLAVA: knjiga o plavi ribi (Samozaložba Klemen Košir, 2015).

Do konca sejma se bo zvrstilo še kar nekaj kulturnih dogodkov s slovenskimi ustvarjalci, podrobnejši seznam je spodaj:

Literarni program:
– Hommage Alešu Debeljaku in Tomažu Šalamunu. Sodelujejo: Josip Osti, Sinan Gudžević in Andrew Zawacki (Rdeči salon, Sejem, 7. 12.)
– pogovor: Zoran Predin: DRUGA ŽENA V HAREMU. Sodeluje: Boris Dežulović (Rdeči salon, Sejem, 7. 12.)
– Avtor bere avtorja: Agata Tomažič: ZAKAJ POTUJETE V TAKE DEŽELE (Rdeči salon, Sejem, 8. 12.)
– LitLink: Agata Tomažič, Sebastijan Pregelj. Sodelujejo še: Neven Ušumović, Nenad Stipanić, Marinko Koščec, Francesca Borri, Adrian Bravi, Alessandro Salvi, Flavio Soriga (Caffe bar P14, Sejem, 9. 12.)
– pogovor: Mojca Kumerdej: TEMNA SNOV. Sodelujeta: Vladislav Bajac, Bora Ćosić (Rdeči salon, Sejem, 10. 12.)
– Zajtrk z avtorjem: Svetlana Makarovič (Mozart Café, Sejem, 11. 12.)

Koncerti:
– Zoran Predin: KANTAVTORSKI KONCERT (Rock caffe, 8. 12. ob 21.30)
– Svetlana Makarovič in njene zvezde: KDOR GLEDA LJUDI SKOZI MAČJE OČI, šansoni. Nastop s spremljevalno zasedbo: Jelena Ždrale (vokal, violina), Nino de Gleria (bas), Joži Šalej (klavijature), Afra Tesla (vokal), Marlenna (vokal) in Ivan Rupnik. (Rdeči salon, Sejem, 10. 12. ob 19.30)

Celoten program je dostopen na spletni strani: http://www.sanjamknjige.hr/hr/2016/naslovnica/  

Festival se bo pričel s kratkim filmom Srečno, Orlo! Sare Kern, s katerim je letos kot prva slovenska režiserka nastopila na Beneškem filmskem festivalu. Selektorica festivala, producentka Marina Gumzi je o samem izboru povedala, da je ekipa želela vzpostaviti večjo prepoznavnost mladih slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki so v »odlični kondiciji«.

Poleg že omenjenega kratkega filma Srečno, Orlo! bodo prikazani še štirje kratki filmi: Dober tek, življenje! režiserke Urške Djukić, Male ribe Maje Križnik, Selitev Žige Virca in animirani kratki film Nočna ptica Špele Čadež. Ob kratkih se bodo na programu zvrstili tudi trije celovečerni filmi, in sicer Idila Tomaža Gorkiča, Družinski film Olma Omerzuja in Houston, imamo problem! Žige Virca. Na projekcijah bodo prisotni tudi avtorice in avtorji filmov, po ogledu pa bo sledil pogovor z občinstvom.

Vodja festivala in soustanoviteljica društva Periskop, pisateljica Nataša Kramberger je o izboru povedala naslednje: »Podpreti želimo izdelke in njihove avtorje, ki so dobri, umetniško relevantni, vsebinsko in izrazno močni. Novi slovenski film smo prepoznali kot biser, ki ga je treba varovati in mu dati priložnost, pri čemer ga vidimo kot celoto, lahko bi rekli skupnost vizij in avtorskih glasov.« Poudarila je tudi, da je festival že zbudil precejšnjo mero pozornosti med filmskimi poznavalci.

Letošnjo izvedbo festivala, ki jo je likovno opremil Nenad Cizl, poleg Slovenskega filmskega centra finančno podpirajo še Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, novoustanovljeni Slovenski kulturni center v Berlinu ter nekaj slovenskih in nemških zasebnih podjetij.

Več informacij na: www.periskop-berlin.org

V Galeriji Poola se je z razstavo Dnevniki predstavila Metka Krašovec, v Galeriji Cvajner pa sta svoje književne ilustracije razstavili Alenka Sottler in Hana Stupica. Alenka Sottler je bila za svoje ilustracije pesnitve Pesem za liro Bine Štampe Žmavc nagrajena tudi s strani Združenja ameriških ilustratorjev, medtem ko je Hana Stupica za svojo upodobitev ukrajinske pravljice Rokavička na Slovenskem bienalu ilustracije leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja.

Veliko pozornosti je pritegnilo tudi odprtje razstave Na begu v Mestni galeriji Pula, kjer je fotograf in fotoreporter Jure Eržen skupaj z novinarjem Boštjanom Videmškom razstavil pretresljive podobe z begunske poti, ki so sicer objavljene v Videmškovi knjigi Na begu: Moderni eksodus (2005–2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam.

Ob pestrem kulturnem dogajanju so obiskovalci okušali tudi tradicionalno slovensko hrano, za katero je poskrbel Turizem Ljubljana.

Več utrinkov s prireditve v fotografijah spodaj.

Na konferenci smo predstavili projekt, nato pa posebnosti usposabljanj za zapornike, ki jih letos izvajamo v treh zaporih po Sloveniji - ZPKZ Dob, ZPKZ Ig in ZPKZ Koper. Po uvodnem nagovoru Aleša Novaka, direktorja Javne agencije za knjigo RS, ki je kot enega izmed ciljev projekta izpostavil krepitev različnih kompetenc in socialne aktivacije ranljivih družbenih skupin s pomočjo kulture, je spregovoril generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Poudaril je pozitiven vidik vključevanja zapornikov v različne programe usposabljanj, ki pomembno vplivajo na dvig samozavesti ranljivih posameznikov, ter pohvalil dobro in uspešno sodelovanje z Javno agencijo za knjigo RS, ki se bo v nadaljnjih letih izvajanja projeta ViA nadaljevalo.

Sledila je kratka vsebinska predstavitev celotnega projekta in napoved dela v letu 2017, nato pa sta mentorica usposabljanj v ZPKZ Ig, pisateljica Cvetka Bevc, in ena izmed udeleženk njenih delavnic, Nevenka Lekan, doživeto in z osebnega vidika predstavili, kako se program dejansko izvaja in kaj udeleženkam zapornicam pomeni.

Na povezavah MMC RTVSLO in STA najdete več o četrtkovi predstavitvi projekta.

Tri dni kasneje v Berlin prihaja novinar in pisatelj Boštjan Videmšek, ki bo 6. decembra, ob 19. uri nastopil v prostorih nemške založbe KLAK Verlag, kjer bo govoril o svoji zadnji knjigi Na begu: Moderni eksodus (2005-2016): z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam. Delo je v nemškem prevodu Andree Leskovec izšlo letos poleti z naslovom AUF DER FLUCHT: Moderner Exodus ins Gelobte Land. Pogovorni večer se bo pričel z uvodnim nagovorom slovenske veleposlanice v Berlinu Marte Kos Marko, nato pa bo sledil pogovor z Videmškom, ki ga bo moderirala Barbara Anderlič. Založba KLEK Verlag dogodek organizira v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Berlinu in Javno agencijo za knjigo RS.

Na begu je sklepni del trilogije (Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, 2013 in Vojna terorja: deset let po 11 septembru, 2011) enega najpomembnejših mednarodnih poročevalcev s kriznih žarišč po vsem svetu, sicer pa dolgoletnega novinarja časopisne hiše Delo. V njej avtor predstavi intimne usode več sto beguncev, ki so bili v zadnjih letih prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi vojn, revščine in zlorab. Osrednji del knjige je namenjen sirskim beguncem, žrtvam najbolj krvavega konflikta našega časa, ki jih je avtor spremljal na njihovi sredozemski in balkanski begunski poti. Knjiga ni le pričevanje o beguncih, ampak tudi o našem odzivu nanje ter o evropskem vzniku rasizma in populizma. Pretresljive zgodbe spremljajo fotografije fotoreporterja Jureta Eržena, dolgoletnega Boštjanovega sodelavca in sopotnika na potovanjih.

Društvo Periskop pripravlja poseben literarni dogodek še za enega slovenskega pisatelja – Davorina Lenka. V literarni hiši Lettrétage, ki se nahaja v umetniški četrti Kreuzberg, bo 11. decembra gostoval na t. i. literarnem brunchu, kjer se o literaturi ne bo le govorilo, ampak tudi dobro jedlo. Lenkov romaneskni prvenec Telesa v temi, za katerega je prejel nagrado kresnik, je že izšel v nemščini, v prevodu Ann Catrin Bolton in z naslovom Körper im Dunkeln. Prevod je izdalo Društvo slovenskih pisateljev leta 2015. 

V Berlin odhaja tudi pesnica Anja Golob, ki bo na pisateljski rezidenci nemške organizacije Literarisches Coloquium Berlin (LCB) pisala svoj prvi roman. Avtorica je za zadnjo pesniško zbirko Didaskalije k dihanju (2016) prejela Jenkovo nagrado, v Berlinu pa jo bo predstavila 12. decembra, ob 20. uri na literarnem večeru rezidentk LCB. V nemščini je pri založbi Hochroth Verlag leta 2015 v prevodu Urške P. Černe in Uljane Wolf z naslovom ab und zu neigungen že izšlo trinajst pesmi iz njene druge pesniške zbirke Vesa v zgibi (2013).

Decembra pa bo v Berlinu potekala tudi prva slovensko-nemška prevajalska delavnica v programu Vice-Versa organizacije Literarisches Coloquium Berlin. Petdnevna delavnica, ki bo trajala od 4. do 9. decembra, je namenjena profesionalnim prevajalcem leposlovja in humanistike, ki so doslej objavili najmanj en knjižni prevod. Delavnico bosta vodila mentorja Erwin Köstler in Amalija Maček, pobudnica delavnice pa je Javna agencija za knjigo RS.

Povezave do dogodkov:
http://www.periskop-berlin.org/2016/11/09/3-dezember-1900-stanka-hrastelj-und-mojca-kumerdej
/http://www.klakverlag.de/

Na konferenci bomo predstavili projekt, nato pa posebnosti usposabljanj za zapornike, ki jih letos izvajamo v treh zaporih po Sloveniji – ZPKZ Dob, ZPKZ Ig in ZPKZ Koper. Za konkretno ponazoritev dela bosta poskrbeli mentorica pisateljica Cvetka Bevc in ena od zapornic iz ZPKZ Ig.

Vse o projektu lahko preberete na spletni strani: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/vkljucujemo-in-aktiviramo/.

Za dodatna vprašanja smo dosegljivi na: mojca.bergant.drazetic@revije.si in zarika.snoj.verbovsek@revije.si.

Uradno odprtje programa Ljubljana bere bo v soboto, 3. decembra 2016, ob 21. uri v galeriji Sveta srca v Pulju z odprtjem razstave in glasbenim nastopom kolektiva Laibach.

Že 30. novembra, ko bo potekal strokovni dan sejma, namenjen knjižnicam, pa bodo na okrogli mizi na temo Knjižnice v UNESCO-vem mestu literature: Ustvarjanje novih modelov predstavljanja knjig spregovorile Jelka Gazvoda, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, Veronika Rijavec Pobežin, vodja Službe za delo z uporabniki in posebne zbirke v MKL in moderatorka Tijana Barbić Domazet, direktorica puljske univerzitetne knjižnice. Naj spomnimo, da je Ljubljana leta 2010 prejela naziv svetovne prestolnice knjige in leta 2015 postala UNESCO-ovo kreativno mesto.

Mednarodni program sejma s središčno temo Transatlantik letos povezuje Evropo in Južno Ameriko s poudarkom na sodobni brazilski, portugalski in španski literaturi. Sejem pa bodo obiskali številni mednarodno uveljavljeni literati, med njimi sirsko-francoski pesnik Adonis, ki že nekaj let visoko kotira na stavnicah za Nobelovo nagrado za literaturo, angolsko-portugalski pisatelj José Eduardo Agualusa, portugalska pisateljica Inês Pedrosa, španska pisateljica Lucía Etxebarría in drugi.

Program Ljubljana bere:

Literarni program:

- pogovor: Maja Gal Štromar: MISLI NAME, KO TI JE LEPO (Mozart Café, Sejem, 30. 11.)

- Zajtrk z avtorjem: Svetlana Slapšak (Mozart Café, Sejem, 3. 12.)

- pogovor: Boštjan Videmšek: NA BEGU. Sodelujejo: Jure Eržen, Svetlana Slapšak (Rdeči salon, Sejem, 3. 12.)

- Avtor bere avtorja: Goran Vojnović: FIGA (Rdeči salon, Sejem, 4. 12.)

- Zajtrk z avtorjem: Goran Vojnović (Mozart Café, Sejem, 5. 12.)

- Pop lektira: Goran Vojnović (Rdeči salon, Sejem, 6. 12.)

- Ljubljana bere (in kuha): Klemen Košir: PLAVA: knjiga o plavi ribi (Bistro Alighieri, 6. 12)

- Hommage Alešu Debeljaku in Tomažu Šalamunu. Sodelujeta Josip Osti in Radko Polič - Rac (Rdeči salon, Sejem, 7. 12.)

- pogovor: Zoran Predin: DRUGA ŽENA V HAREMU (Rdeči salon, Sejem, 7. 12.)

- Avtor bere avtorja: Agata Tomažič: ZAKAJ POTUJETE V TAKE DEŽELE (Rdeči salon, Sejem, 8. 12.)

- LitLink: sodelujeta Agata Tomažič, Sebastijan Pregelj (Caffe bar P14, 9. 12.)

- pogovor: Mojca Kumerdej: TEMNA SNOV (Rdeči salon, Sejem, 10. 12.)

- Zajtrk z avtorjem: Svetlana Makarovič (Mozart Café, Sejem, 11. 12.)

Razstave:

Noč puljskih galerij z okusom Ljubljane (v sodelovanju s Turizmom Ljubljana):

- Metka Krašovec: DNEVNIKI (Galerija Poola, odprtje 1. 12.)

- Alenka Sottler in Hana Stupica: ILUSTRACIJE (Galerija Cvajner, odprtje 1. 12.)

- Jure Eržen: NA BEGU, razstava fotografij iz istoimenske knjige (Mestna galerija Pula, odprtje 1. 12.)

Koncerti:

- Laibach: LAIBACH KUNST MASCHINE (Sveta srca, 3. 12. ob 21.00)

- Zoran Predin: KANTAVTORSKI KONCERT (Rock caffe, 8. 12. ob 21.30)

- Svetlana Makarovič in njene zvezde: KDOR GLEDA LJUDI SKOZI MAČJE OČI, šansoni (Rdeči salon, Sejem, 10. 12. ob 19.30)

Celoten program je dostopen na spletni strani:

www.sanjamknjige.hr/hr/2016/naslovnica/

Mediji:

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/ljubljana-bo-preplavila-knjizni-sejem-v-pulju/408197

Pogovor bo moderiral literarni zgodovinar in poznavalec Pahorjevega dela in življenja ter njegov osebni prijatelj, Thomas Poiss, s katerim sta skupaj nastopila že večkrat. Pogovoru bo sledil krajši klasični koncert slovenskih glasbenikov Brine Kafol Žust (flavta), Marka Zupana (flavta) in Vasje Legiša (violončelo), ki bodo izvajali skladbe slovenskega skladatelja Pavla Merkuja, Pahorjevega tržaškega soseda.

V preddverju dvorane bodo razstavni panoji predstavljali življenje in delo Borisa Pahorja, vsebina zanje je nastala v sodelovanju s Cankarjevo založbo, saj so materiali v večji meri iz monografije Tako sem živel avtorice Tatjane Rojc.

Literarni dogodek je del pripravljalnih aktivnosti za projekt »Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu«.

SPLETNA POVEZAVA DO NAPOVEDI DOGODKA:

stadtlandbuch.de/event/lesung-musik-und-gespraech/

Stripovska saga Meksikajnarji (striporisec: Zoran Smiljanić, scenarist: Marijan Pušavec) je izšla v petih zvezkih in velja za najobsežnejši slovenski strip. To je zgodba o nesrečnem mehiškem podvigu Maksimiljana I, habsburškega cesarja Mehike, sicer brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je želel osvojiti Mehiko in jo priključiti Habsburški monarhiji. Dogajanje je predstavljeno z vidika slovenskega vojaka, ki se v Mehiki bori kot prostovoljec v habsburški cesarski vojski.

Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province (striporisec: Jakob Klemenčič, scenarist: Marijan Pušavec) pa je zgodba o svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin, prvi ženski na svetu, ki je sama prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v avstroogrski monarhiji in umrla leta 1950 v nekdanji Jugoslaviji.

Razstava bo na ogled do 16. novembra 2016 in je del pripravljalnih aktivnosti za projekt "Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu". Javna agencija za knjigo RS načrtuje skupaj s SKICO v letu 2017 še eno postavitev razstave v Avstriji, razstava pa bo na ogled tudi na knjižnem sejmu v Leipzigu, ki bo potekal med 23. in 26. marcem 2017.

Medijski odzivi:

outsider.si/ko-mehika-sreca-slovenijo/

www.sloshop.com/default.asp

Spletna stran Literaturhaus Wien: http://www.literaturhaus.at/

Prihodnje leto Javna agencija za knjigo načrtuje povečanje stojnice na frankfurtskem knjižnem sejmu in umestitev slovenskih gostov v izbrane sejemske programe. Medtem so se že začele tudi priprave na naslednji sejemski nastop v nemškem prostoru, ki bo na knjižnem sejmu v Leipzigu med 23. in 26. marcem 2017. Tam se Slovenija samostojno in v sodelovanju z mrežo Traduki predstavlja tudi s številnimi dogodki z avtorji (program v celoti bo znan v začetku prihodnjega leta), na sejmu pa bo na ogled tudi striparska razstava Alma & Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja, ki bo premiero doživela prav ta konec tedna na Dunaju. V petek, 28. oktobra, bo namreč otvoritev razstave in pogovor z avtorji Marijanom Pušavcem, Zoranom Smiljanićem in Jakobom Klemenčičem v Literaturhaus Wien, v sodelovanju s SKICO.

DRUGO MNENJE je projekt, kjer avtor in kritik ne bosta več zoprnika, ampak konstruktivna sodelavca, saj bo petnajst kritikov, članov DSLK, svoje znanje in izkušnje radodarno delilo z zainteresiranimi avtorji, ki bodo v naslednjih dveh letih izdali knjige pri kateri izmed slovenskih založb.

Vse avtorje, ki bi se želeli pred svojim knjižnim izidom posvetovati z izbranim kritikom-urednikom in tako pridobiti še drugo mnenje, vabimo, da se najpozneje do 14. 11. 2016 oglasijo na društven e-naslov literarni.kritiki@gmail.com in predstavijo svoj knjižni projekt (nemara celo z verzi ali odlomki v delovni različici) ter razkrijejo, s katerim urednikom bi si želeli sodelovati.

S pomočjo Javne agencije za knjigo RS, ki bo projekt sofinancirala, bomo omogočili šest tovrstnih sodelovanj. V primeru preštevilnih prijav si upravni odbor DSLK pridržuje pravico do končnega izbora kandidatov. Avtorji lahko izbirajo med naslednjimi literarni kritiki: Tina Bilban, Matej Bogataj, Zulejka Javeršek, Petra Koršič, Aljaž Krivec, Dijana Matković, Tadej Meserko, Tanja Petrič, Mojca Pišek, Žiga Rus, Lucija Stepančič, Urban Vovk, Blaž Zabel, Urban Zorko in Jernej Županič.

Za dodatne informacije smo dosegljivi na kontaktu:

Maja Šučur,
koordinatorica DSLK
041/573-818

V sredo, 19. 10. ob 15. uri, bo na slovenski stojnici uradni sprejem, namenjen domačim in tujim partnerjem s področja knjige (vabilo je objavljeno na spletni strani www.jakrs.s). Gosti so vabljeni, da si ogledajo najnovejšo slovensko knjižno produkcijo, podarili jim bomo tudi izvod revije Sinfo, ki jo v angleščini izdaja UKOM in se v aktualni številki, ki jo je sooblikovala JAK, posveča slovenski literaturi (več na: http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/publikacije/sinfo_promocijska_revija/).

Kot smo že poročali, je Slovenija država kandidatka za naziv častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, Vlada RS pa je za izvedbo projekta pooblastila JAK, ki je z različnimi pripravljalnimi aktivnostmi pričela že v lanskem letu (izvajanje študijskih potovanj, prevajalskih seminarjev, intenzivnejša produkcija literarno-kulturnih dogodkov v tujini, dodatni ukrepi na področju financiranja programov in projektov, vezanih na prevode slovenskih knjig v tuje jezike in promocijo slovenske literature v tujini), v letu 2017 pa načrtujemo tudi znatno povečanje slovenske stojnice v Frankfurtu in njeno osveženo podobo.

Del aktivnih priprav JAK v okviru kandidature bodo med drugim tudi vsebinsko okrepljeni nastopi na leipziškem knjižnem sejmu, ki poteka vsako leto marca, in sodelovanje pri skupni predstavitvi Nemčije, Avstrije in Švice kot mednarodnega fokusa na Slovenskem knjižnem sejmu 2017, s programom mreženja za avtorje in založnike.

Na lanskem sejmu je delegacija JAK direktorju sejma Jürgenu Boosu uradno predala vsebinski elaborat slovenske kandidature za nastop v vlogi častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerega smo dobili pozitiven odziv sejemskega vodstva, ki bo Slovenijo v začetku leta 2017 tudi obiskalo.

Sejem v Frankfurtu bo letos na uvodni dan, v sredo, 19. 10., obiskala državna sekretarka z Ministrstva za kulturo Damjana Pečnik, ki jo bosta spremljala veleposlanica v ZR Nemčiji, Marta Kos Marko in direktor JAK, Aleš Novak. Uradni program Damjane Pečnik bo obsegal vodenje po sejmu v družbi podpredsednika sejma Tobiasa Vossa, udeležbo na sprejemu na slovenski stojnici, voden ogled nizozemsko-flamskega paviljona in srečanje z vodjem programa letošnje častne gostje sejma - regije Flamska in Nizozemska. Ob 16.30 se bo gospa Pečnik udeležila uradne otvoritve programa "Weltempfang", kjer se bo sestala tudi z direktorjem sejma Jürgenom Boosom in z njim izmenjala obojestranska pričakovanja glede slovenskega nastopa v vlogi častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu. Sejem je prejšnji teden za častni nastop leta 2020 podpisal pogodbo s Kanado, pred tem pa bodo častne gostje sejma še Francija (2017), Gruzija (2018) in Norveška (2019).

Dejavnosti posameznih slovenskih založb v okviru frankfurtskega sejma:

V Frankfurt je založba Mladinska knjiga povabila avtorja Milana Deklevo in Jasmina B. Freliha (slednji je letošnji dobitnik nagrade EUPL). Druženje z avtorjema in sprejem bo na stojnici Mladinske knjige v hali 6.1, D36, v četrtek, 20. oktobra med 16.00 in 18.00 uro.

Založba Beletrina v Frankfurtu predstavlja projekt evropske platforme Versopolis, ki združuje pesniške festivale iz 12 držav, z mednarodnim pesniškim branjem, v četrtek, 20. oktobra, ob 20.00 uri v frankfurtski mestni hiši Römer (Römerberg 27), kjer sicer v času sejma poteka tudi literarni festival Open Books.

Revija SINFO, ki izhaja v angleškem jeziku, nekaj člankov pa je prevedenih tudi v slovenščino, se tokrat posveča različnim področjem slovenske literature: predstavlja nekaj najvidnejših avtorjev (B. Pahor, L. Kovačič, M. Mazzini, G. Vojnović) in avtoric (Alma Karlin, Maja Haderlap, Ana Pepelnik, Anja Golob), v svetu najbolj poznanega slovenskega filozofa Slavoja Žižka, nacionalna projekta Rastem s knjigo in Bralna značka, ki osnovnošolce in srednješolce spodbujata k branju, največji slovenski mednarodni literarni festival Vilenica, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev in več. 

Revija je v angleškem jeziku in z nekaterimi članki prevedenimi v slovenščino dostopna na tej povezavi:

http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/publikacije/sinfo_promocijska_revija/

Razstava Alma & Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja predstavlja dva stripa, ki se v veliki meri navezujeta na avstrijski zgodovinski in kulturni prostor. Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province (striporisec: Jakob Klemenčič, scenarist: Marijan Pušavec) je zgodba o svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin, prvi ženski na svetu, ki je sama prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni. Alma M. Karlin se je rodila leta 1889 v avstro-ogrski monarhiji in umrla leta 1950 v nekdanji Jugoslaviji. Strip v nadaljevanjih Meksikajnarji (striporisec: Zoran Smiljanić, scenarist: Marijan Pušavec) pa je zgodba o nesrečnem mehiškem podvigu habsburškega cesarja Mehike Maksimiljana I, sicer brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Dogajanje je predstavljeno z vidika slovenskega vojaka, ki se v Mehiki bori kot prostovoljec v habsburški cesarski vojski.

Razstava bo na ogled do 16. novembra 2016 in je del pripravljalnih aktivnosti za projekt "Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu".

Spletna stran Literaturhaus Wien: www.literaturhaus.at

Založnike in samozaložnike, ki so že ali bodo v času od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2016, izdali prvo literarno delo (proza, poezija, drama) avtorja/avtorice, prosimo, da svoje predloge s priloženimi tremi izvodi knjig pošljejo najkasneje do 8. oktobra 2016 na naslov Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana.

Več o razpisu najdete tukaj.

Več o projektu najdete tudi tukaj.

Kohezijski e-kotiček, avgust 2016, št. 93

Slovenija je bila ena od častnih gostij, skupaj s preostalimi državam, ki sodelujejo v Pobudi 16+1, ki je nastala kot platforma za krepitev sodelovanja na področju politike, gospodarstva, znanosti, izobraževanja in kulture med šestnajstimi državami Srednje in Vzhodne Evrope z Ljudsko republiko Kitajsko.

Javna agencija za knjigo RS se je na enem največjih, najbolj uglednih in najhitreje razvijajočih se knjižnih sejmov na svetu predstavila pod sloganom Bližje knjigi, s samostojno stojnico, dvema predavanjema za kitajske založnike ter s predstavitvijo slovenskih založniških hiš, zlasti s področja otroške in mladinske literature. Prireditve sta se udeležili tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik ter Ifigenija Zagoričnik Simonović kot predstavnica Društva slovenskih pisateljev, Forum slovanskih kultur pa je predstavljal projekt 100 slovanskih romanov.

1. spodbujati in lajšati mobilnost medkulturnega znanja, idej in akterjev v regiji;
2. spodbujati in širiti mrežo sodelovanja akterjev, vključenih v prevajalsko verigo promoviranja medkulturnega dialoga;
3. usmerjati vire in financiranje skozi ad hoc javni in zasebni finančni Evro-sredozemski instrument / sklad;
4. prenašati kulturno raznolikost in kot ciljno občinstvo na področju prevajanja, ki spodbuja medkulturni dialog, vključevati mlade;
5. predstavitev in poudarek dobrih praks v prevajanju.

Poseben dosežek konference je »Slovenski Manifest«, ki bo pripomogel h krepitvi medkulturnega dialoga.

Preko video konference so zbrane nagovorili generalna direktorica UNESCA Irina Bokova, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in ministrica za kulturo Republike Francije Audrey Azoulay. Slednja je izpostavila pomen konference kot projekta skupne Evrope, ki že od samega začetka vključuje ideal dialoga med narodi in kulturami. Zagotovila je, da bo francoska vlada pozorno spremljala in podpirala predloge in priporočila, ki bodo sprejeta na tej konferenci. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je poudaril, da je prevajanje in tolmačenje v mednarodnih institucijah osnova za medsebojno razumevanje in medkulturno izmenjavo. Generalna direktorica UNESCA Irina Bokova je poudarila, da je UNESCO trdno zavezan spodbujanju koncepta večjezičnosti, ki je vpisan v vse njihove programe. Tudi zato bo 8. julija UNESCO začel z novo pobudo »Talkmate« za povečanje jezikovne raznolikosti v kibernetskem prostoru.

»Prevajanje za dialog« je prva konferenca na visoki ravni te vrste na območju evro-sredozemske regije. Zbralo se je okoli 100 strokovnjakov in kulturnih ustvarjalcev na področju literature in prevajanja, ki so osrednjo pozornost namenili osrednji vlogi prevajanja v trenutno nastajajočih družbeno kulturnih izzivih v sredozemskem prostoru. Med osrednjimi govorci otvoritvenega panela sta bila tudi Drago Jančar in Boris Pahor, v drugih sklopih pa so sodelovali tudi Miha Mazzini, Alenka Veler, Amalija Maček, Nada Grošelj, Iztok Ilc, Katja Stergar in direktor JAK Aleš Novak.

JAK je pripravila tudi razstavo prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike ter razstavo promocijskih gradiv.

Več o konferenci »Prevajanje za dialog«.

Poleg osnovnih informacij o didaktičnem delu s ciljnimi ranljivimi skupinami, njihovih motivacijskih in izobraževalnih značilnostih so mentorji natančneje spoznali zasnovo in namen projekta. Hkrati smo jim podrobneje predstavili priporočeno literaturo, ki jo bodo lahko uporabili kot rdečo nit pri izvajanju vsebin programa. Na podlagi slovenskega leposlovja bodo delavnice pripravili v okviru štirih poglavitnih vsebinskih modulov – modula književnosti, modula kreativnega pisanja, modula ilustriranja in modula digitalne pismenosti.

Mentorjem smo predstavili tudi, kako naj pripravijo načrt usposabljanja, ki ga bodo izdelali pred začetkom dela v skupinah. Vsak mentor bo skupaj s strokovnim sodelavcem vključene institucije sestavil svoj načrt dela in ga prilagodil posebnim potrebam udeležencev skupine.

Odziv slušateljev seminarja je bil zelo pozitiven, saj so prav vsi pohvalili izbor tem in se zahvalili za vsa pridobljena znanja, ki jim bodo pri izvajanju programa koristila. Mentorji bodo začeli program na terenu izvajati v začetku meseca julija in ga v obsegu 80 ur dokončali do sredine meseca decembra.

Letos je v projekt vključenih sedem različnih institucij, in sicer štirje centri za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV Črna na Koroškem, ZUDV Dornava, CUDV Dobrna, CUDV Dolfke Boštjančič Draga) in trije zapori (ZPKZ Dob, ZPKZ Ig in ZPKZ Koper).

Odzivi nekaterih udeležencev:

Dr. Petra Hardt, Suhrkamp
V zadnjih 36. letih sem se udeležila številnih založnikom namenjenih potovanj in z gotovostjo lahko rečem, da je bilo slovensko najboljše od vseh. V harmonično celoto je združilo je literaturo, filozofijo, avtorje, založnike, deželo, ljudi, zgodovino, sodobni knjižni trg, arhive in izjemno gostoljubje. Vsi udeleženci smo si bili ob koncu enotni: tega potovanja ne bomo pozabili. Slovenija s svojim zgodovinskim in večjezikovnim prostorom razpira teme in poglede, ki so ključni tudi za druge kulturne in jezikovne prostore Evrope. Založba Suhrkamp bo zato vztrajno podpirala in širše spodbujala idejo slovenskega fokusa na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki naj se zgodi najkasneje leta 2021.

Dr. Alexander Roesler, S.Fischer
Množica vtisov je neizmerna, spoznali smo toliko avtorjev in knjig, sodelovali v toliko pogovorih, prejeli toliko informacij, da bo odslej Slovenija pri meni zavzela prav poseben prostor (v glavi in srcu). Domov sem odnesel precej idej in ne dvomim, da bomo nekaj teh projektov uspeli tudi realizirati. In ko bo čas za nastop Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu, sem prepričan, da bo nad vami navdušena vsa knjižna srenja, drugače sploh ne more biti.

Kristine Kress, Ullstein
Potovanje je vsekakor posredovalo obsežen vtis o raznolikosti in bogastvu Slovenije in tudi v teh nekaj prekratkih dneh nam je vsem postalo jasno, koliko literarnih glasov in zgodb moramo v Sloveniji še odkriti in vse videno le še spodbuja željo, da bi se poglobila v to kulturno raznolikost. Poleg tega je fantastično, da smo obiskali več mest in različne krajine in spoznali tako različne in navdihujoče sogovornike. Odlična se mi je zdela tudi sestava naše skupine, ki ni bila prevelika,ter je združevala založnike in novinarje, kar je za nas redka priložnost, a zelo dobrodošla pri našem delu.

Študijsko potovanje pa je dobilo refleksijo tudi v novinarskih zapisih v nemških časnikih:

Gregor Dotzauer: Evropa v malem (Tagesspiegel)
Dotzauer je eden tistih nemških kulturnih novinarjev, ki o slovenski literaturi razmišlja zelo tankočutno in jo tudi že več let spremlja (deloma tudi recenzira), kolikor se to brez znanja slovenščine zmore. To je razvidno tudi iz njegovega zapisa v nemškem časopisu Tagesspiegel (julij 2016), ki se zaključuje s Kocbekovimi verzi, pred tem pa se v družbenokritični maniri in »v družbi« avtorjev, ki jih je na svoji prvi poti po Sloveniji srečal, sprehodi od Bleda preko Ljubljane do Trsta. Obregne se tako ob dejstvo, da v Trstu ni videti dvojezičnih napisov, kot ob navidez nespametne razprodaje državnega premoženja (na primer vodnih virov), ob vstajnike v Rogu in ob novo slovensko levico, ki išče navdih pri grških in španskih vstajnikih. Predvsem pa iz njegovega zapisa veje želja, da bi ob kozarcu terana prebiral Kosovela ali v Tržaškem knjižnem središču kupoval Pahorja, Sosiča in mnoge druge avtorje tudi v nemščini.

Paul Ingendaay: Poezije in meda (Frankfurter Allgemeine Zeitung)
Paul Ingendaay, feljtonist enega osrednjih nemških časnikov, je v svojem članku, posvečenem potovanju po Sloveniji, našel številne argumente v prid slovenskemu »častnemu« nastopu na frankfurtskem knjižnem sejmu: lepa pokrajina, dobro vino, divji misleci in verjetno največja koncentacija pesnikov v vsej Evropi. Slovenija, ki so si jo skozi zgodovino večkrat podajale in delile večje države, je svojo identiteto zmeraj iskala in našla v kulturi in v jeziku, le stežka v ozemeljski enotnosti ...

Brez takšnih srečanj bi bile sosedske kulture zgolj to - sosede, ki sicer vedo druga za drugo, a se nikoli ne pogovarjajo. Z veseljem sem in še bom sodeloval. (Andrej Hočevar, urednik, LUD Literatura)

Štirje večeri slovenske literature so dunajskemu občinstvu postregli s programom, ki je pritegnil,  s knjigami, ki so prevedene in na voljo bralcem, ter z nastopi, ki se bodo zapisali med dogodke leta – kot je večer z Borisom Pahorjem označil Manfred Müller, direktor Österreichische Gesellschaft für Literatur, kjer je moral del občinstva celo stati – in vztrajali so polni dve uri.  

Uvodni, torkov večer je potekal v sproščenem vzdušju ene od priljubljenih osrednjih knjigarn, ki je tudi kavarna, letni kino in še kaj – Phil na Gumpendorfer Str. Ob prijazni podpori butične slovenske pivovarne Reservoir Dogs je lahko številčno občinstvo tako okušalo kot poslušalo slovensko in se prepustilo poeziji Cvetke Lipuš, Ane Pepelnik, mlade avstrijske pesnice Verene Mermer in Roberta Prosserja, pesniškega performerja, ki je bil tudi moderator večera. Prozo, natančneje svoj v nemščino prevedeni romaneskni prvenec Telesa v temi (Körper im Dunklem, Litterae Slovenicae, 2016), je zastopal Davorin Lenko, ki je dialog z občinstvom vzpostavil kar v nemščini.

Sredin dopoldan je bil rezerviran za spoznavanje avstrijskih založb in knjigarn. Precej velika slovenska delegacija se je oglasila najprej pri glavnem uredniku založbe Zsolnay, ki je že nekaj let pod okriljem močne nemške skupine Hanser, nato pa še pri založbi Folio, katere slovenski zastavonoša je zadnja leta Drago Jančar, pred kratkim pa so izdali tudi Gorana Vojnovića. A vseeno smo skupaj ugotavljali, da žal še kako drži eden od napovednikov »slovenske literarne turneje« v dunajskem časopisu Falter: Slovenija, dežela, ki je tako blizu, a o njej tako malo vemo. Izjava, ki ni boleča le za Slovensko turistično organizacijo, temveč še kako tudi za knjižno-založniško branžo. Potolažimo se s skupinskim brskanjem po eni bolj šarmantnih dunajskih neodvisnih knjigarn, Jeller, ki jo v četrtem okrožju že več desetletij vodi legendarna knjigarnarka Anna Jeller. A spet, boleče misli o domači knjigarniški sceni se vsiljujejo same od sebe …

Kaj vse lahko izvemo od založniških kolegov, ko se ponudi redka priložnost, da se srečamo na uredništvih in onstran vljudnostno spoznavnih fraz izmenjamo konkretne izkušnje, vprašanja, celo številke, je pokazalo srečanje s kolegi na založbi Zsolnay in Folio. Taka izmenjava je bila hkrati koristna in navdihujoča: od strategije na trgu e-knjig do PR prijemov, izzivov remisije in odkrivanja novih avtorjev ... (Valentina Smej Novak, Totaliteta) 

Zvečer je v kulturnem centru Alte Schmiede s svežim nemškim prevodom romana Odpusti (Archiv der toten Seelen, Schoeffling, 2016) nastopil Aleš Šteger, ki je enako prepričljivo prebiral slovenske in nemške odlomke iz romana, medtem pa je v prestolnico nekdanje monarhije, v kateri se je dejansko rodil še za časa njenega obstoja, pripotoval Boris Pahor. Nastopil je na četrtkov večer, v eni najstarejših literarnih institucij na Dunaju, ter nemalo govoril tudi o propadli monarhiji in današnji Evropski uniji, ki je temu že precej blizu. Pogovarjal se je z dolgoletnim prijateljem Thomasom Poissom, filologom in soprevajalcem svoje Nekropole, ki »na veliko sramoto nemškega založništva«, kot je ugotavljal moderator Cornelius Hell, ni več dobavljiva, doživeli pa smo redko priložnost, ko je kratek odlomek iz tega romana tudi sam prebral.

Za večinoma nemško govoreče občinstvo je bila podobno kot v četrtek tudi na petkov večer ključna odlična tolmačka Amalija Maček – čeprav so bili vsi gostje zaključnega dogodka na odru osrednje dunajske knjižnice (Hauptbücherei am Gürtel) slovensko govoreči –, poleg nje pa seveda še kulturna urednica na ORF in koroška Slovenka Katja Gasser v vlogi moderatorke, Maja Haderlap, ki je knjige podpisovala že na poti v dvorano in Goran Vojnović, ki mu je bil ob izidu nemškega prevoda romana Jugoslavija, moja dežela (Vaters Land, Folio, 2016) večer tudi posvečen in ki je po koncu tudi sam podpisal nemalo izvodov omenjene knjige v nemščini. Več kot stoglavo občinstvo, napeta tišina ob dolgem branju iz romana v interpretaciji prevajalca Klausa Detlefa Olofa in simpatični pogovor, ki je sledil, so ob veliki medijski prisotnosti in avtorjevi mini turneji v Nemčiji morda poskrbeli za to, da je roman že na mesečni (majski) lestvici priporočenih knjig, ki jo oblikuje nemška javna RTV Südwestrundfunk – SWR (http://www.swr.de/bestenliste).

Odmevni predstavitveni dogodki v najbolj živahnih in ključnih prostorih dunajskega družabno kulturnega življenja, poročila v najvidnejših časopisih pa kažejo, da so sosedje željni brati in slišati več slovenske literature. Knjigarno-kavarno Phil na primer sicer zasebno obiščemo ob vsaki poti na Dunaj, zato je bilo toliko bolj prijetno doživeti, da je bila tako polna publike ob otvoritvenem slovenskem večeru – čeprav verjameva, da ni bilo tako samoumevno priti na to zaželeno prizorišče na dunajski družabno kulturni sceni – čestitke in hvala organizatorjem (JAK RS, SKICA). (Luka Novak, Totaliteta)