JAK RS http://www.jakrs.si sl_SI.UTF-8 TYPO3 News Fri, 05 Jun 2020 16:37:36 +0200 Fri, 05 Jun 2020 16:37:36 +0200 TYPO3 EXT:news news-1155 Wed, 27 May 2020 10:54:16 +0200 Po Sejmu s kavča sedaj še Sejem na zraku – v živo! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1155&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d2ffb590590d40cfde126525d06afd3b Sejem s kavča, ki ga je Javna agencija za knjigo v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature in s številnimi založniki uspešno izpeljala v času karantene ob svetovnem dnevu knjige, se seli na prosto. Sejem bo tokrat potekal v organizaciji pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s partnerji in številnimi založniki zadnji vikend v maju v okviru Slovenskih dnevov knjige. Obiskovalci so vabljeni na 4 manjše knjižne sejme na različnih lokacijah po Sloveniji:

LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev

PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)

KOPER, pred knjigarno Libris

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

CELJE, pred knjigarno Antika

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

NOVO MESTO, pred knjigarno Goga

PET, 29. maj–SOB, 30. maj (10.00–18.00)

 

Sejem bo spet živ!

Potem ko so bile prireditve odpovedane, knjigarne zaprte in je prodaja lahko potekala le prek spleta, smo dočakali čas, ko lahko dobre knjige spet kupujemo v živo in se ob njih družimo. Številni založniki so tudi v preteklih mesecih kljub negotovim razmeram izdajali knjige, ki jih bodo končno lahko ponudili in predstavili – v živo.

Vabimo, da z založniki  na sejmu delite svoje navdušenje nad knjigami, založniki bodo z velikim veseljem delili svoja z vami. Neposreden stik s knjigo ter za založnike z vami, bralci in bralkami, je bistven, zato se vas izjemno veselimo na sejmu – v živo, na zraku!

Sodelujoče založbe so za sejem pripravile poseben izbor knjig, med njimi tudi knjižne novosti, s sejemskimi popusti.

Organizatorji v Ljubljani so pripravili tudi nagradno igro, ki bo cel teden potekala na FB strani Ljubljana- Unescovo mesto literature. Vsaka založba bo pripravila nagradno vprašanje, podelili bodo 30 bonov, vnovčljivih pri 30 sodelujočih založnikih, vsak bon v vrednosti 20 EUR.

Sejem bo potekal v času Slovenskih dnevov knjige, ki se letos s svojim programom predstavlja na spletu.

V času, ko poteka tudi kampanja Vrnitev napisanih v organizaciji Javne agencije za knjigo RS, ki vabi k nakupu knjig v knjigarne, so organizatorji knjigarne po Sloveniji v času Sejma na zraku povabili, da svoje knjige ponudijo tudi na prostem, pred knjigarnami. 

"Vesela sem te ideje, tudi mi bomo pred vhod knjigarne postavili majhen kos knjigarne na prostem." Jasna Jakopič Tomc, vodja Knjigarne in papirnice in svet knjige Celje.

 

LJUBLJANA, vrt Društva slovenskih pisateljev
PET, 29. maj–NED, 31. maj (10.00–20.00)
 

V Ljubljani bo sejem v organizaciji Pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature ter v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev potekal na vrtu DSP (Tomšičeva 12), ki bo v času sejma predpremierno odprl svojo kavarno.
Na stojnicah bo 30 založnikov 3 dni pozdravljalo bralce in bralke ter predstavljalo svoj sejemski izbor knjig. Na sejmu sodelujejo:

Analecta, Beletrina, Cankarjeva založba, Didakta, Društvo slovenskih pisateljev (skupaj z Društvom slovenskih književnih prevajalcev in Knjižno zadrugo) Forum slovanskih kultur, Goga, Krtina KUD Sodobnost, LUD Literatura in Šerpa, Mladinska knjiga, Ocean, Sanje, Sidarta, Slovenski gledališki založniki (Slovenski gledališki inštitut, Knjiznica Mgl, Emanat in Zavod Maska), Sophia, Stripburger, Strip.art.nica Buch, ŠKUC in Center za slovensko književnost, VBZ, VigeVage knjige, Založba /*cf. Založba Hart, Založništvo tržaškega tiska, Znanstvena založba Filozofske fakultete, ZRC SAZU.

Sodelujoči založniki se bodo s svojimi video pozdravi in sejemsko ponudbo predstavljali že pred sejmom, na spletni strani mestoliterature.si od torka, 26. maja 2020. Na ta način obiskovalce sejma spodbujamo, da si ponudbo pregledajo že vnaprej in čas na sejmu, ki je v smislu druženja še vedno omejen, v čim večji meri izkoristijo za komunikacijo z založniki.  

Pridi, kupi knjigo, podpri slovenske založnike – NA ZRAKU!

SEJEM BO POTEKAL LE V PRIMERU LEPEGA VREMENA. DRŽIMO PESTI!

Organizatorji sejma obveščajo, da so veseli, da sejem v trenutnih okoliščinah, ko sta varnost in zdravje še vedno na prvem mestu, lahko izpeljejo. Držali se bodo vseh priporočil. Hkrati bo na sejmu lahko prisotno omejeno število obiskovalcev, organizatorji pa obiskovalce prosijo za držanje primerne distance. 

www.mestoliterature.si

#sejemnazraku

---------------------

Kontakti organizatorjev in soorganizatorjev:

Organizacija Sejma na zraku ter sejma v Ljubljani, na vrtu DSP
Tina Popovič, pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature, 

040 546 817/ tina.popovic@divjamisel.org.

V ostalih 3 mestih sejem pripravljajo 3 knjigarnarji in založniki, mize in police s knjigami bodo postavili na javnem prostoru pred svojimi knjigarnami:
Sejem v Kopru: Ingrid Celestina, knjigarna Libris, 041 585 201/ celestina.ingrid1@gmail.com.

Sejem v Celju: Božidar Mulej, knjigarna Antika, 031 399 570 / info@antika.si.

Sejem v Novem mestu: Jedrt Jež Furlan, Založba Goga, 031 658 281 / jedrt@goga.si. 

 

Avtor ilustracije in vizualne podobe sejma je Nenad Cizl. Paket vizualij je na voljo tukaj.

Celotno sporočilo za medije z izjavami organizatorjev, založnikov in podpornikov najdete tukaj.

]]>
news-1154 Wed, 20 May 2020 16:04:39 +0200 Znani so prejemniki nagrade EUPL za leto 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1154&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2c404f072d51e56ad91f6e528982b17f V Bruslju so danes razglasili letošnje prejemniki nagrade Evropske unije za književnost, ki jo letos prejmejo avtorji iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Danske, Estonije, Hrvaške, Kosova, Luksemburga, Nemčije, Norveške, Severne Makedonije in Španije.

Nagrado, ki jo finančno podpira program Ustvarjalna Evropa, vsako leto prejme po ena avtorica ali avtor iz različnih držav, ki so vključene v program Ustvarjalna Evropa (vse članice EU in nekaj zunanjih držav). Pri izboru velja načelo rotacije držav, zato bo Slovenija v izbor naslednjič vključena prihodnje leto (2021). Dosedanji slovenski prejemniki nagrade so Nataša Kramberger za roman Nebesa v robidah (2010), Gabriela Babnik za roman Sušna doba (2013) in Jasmin B. Frelih za roman Na/pol (2016).

EUPL nagrada je namenjena promociji sodobnega evropskega leposlovja in spodbujanju branja avtorjev iz drugih držav, zato založniki, ki se prijavljajo na razpise programa Ustvarjalna Evropa za projekte literarnega prevajanja, s prijavljenimi nagrajenimi naslovi dobijo dodatne točke. Vsi trije nagrajeni slovenski naslovi so bili tako doslej prevedeni skupno že več desetkrat v številne evropske jezike.

Celoten seznam letošnjih nagrajencev je dostopen tukaj.

]]>
news-1153 Wed, 13 May 2020 10:16:35 +0200 Priložnosti za tuje podpore založnikom in prevajalcem v času pandemije covid-19 in po njej http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1153&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3d38b4886750a10f8fd1e0f9fd083761 Medtem ko razpisi Javne agencije za knjigo, namenjeni mednarodni promociji slovenske literature in avtorjev, po priporočilu Ministrstva za kulturo v času pandemije covid-19 mirujejo do sprejema rebalansa oziroma nadaljnjih navodil, je slika v tujini povsem drugačna. Nekatere evropske države v času pandemije prevajanju in promociji svoje literature namenjajo celo dodatna izredna sredstva za tuje založnike in prevajalce. V nadaljevanju naštevamo nekaj primerov dobre prakse in dodajamo celovit pregled institucij in subvencij po državah v obliki PDF datoteke:

 

Nizozemska (Letterenfonds): dodatnih 100.000€ za prevajalce iz nizozemščine in produkcijska sredstva za tuje založnike

Nizozemski Letterenfonds prevajalcem iz nizozemščine ponuja pavšal v višini 500€ za pripravo vzorčnih prevodov nizozemskih knjig. S tem želijo spodbuditi izdajanje novih prevodov nizozemske literature in zagotoviti delo prevajalcem. Rok za prijavo predlogov je 15. junij 2020.

Poleg tega so odprli dodatno možnost za tuje založnike: do konca leta 2020 imajo založniki možnost, da kandidirajo ne le za kritje stroškov prevoda nizozemske knjige (do 100% za klasike, do 70% za ostale upravičene kategorije), ki jo nameravajo izdati, temveč tudi za dodatnih 750-1.500€ za kritje produkcijskih stroškov. Prejete vloge ocenjujejo vsaka dva meseca.

Poleg tega ponujajo sredstva za promocijo že izdanih prevodov – ker potovanja avtorjev trenutno niso mogoča, finančno spodbujajo spletne promocije knjig.

Več informacij na: http://www.letterenfonds.nl/en/translation-subsidy

 

Katalonija (Institut Ramon Llull): vsi razpisi ponovno odprti

Konec aprila so razpise ponovno odprli tudi pri katalonskem inštitutu Ramon Llull, kjer so trenutno odprti razpisi, s katerimi želijo podpreti prevode iz katalonščine in okcitanščine, promocijo prevodov na tujem v obliki dogodkov, literarnih festivalov in promocijskih kampanj, za objavo prevedenih tekstov v tujih revijah in za promocijske dogodke za ilustrirana dela ilustratorjev z območja Katalonije ali Balearskih otokov. Poleg tega so odprte prijave na prevajalsko rezidenco, podpora mobilnosti avtorjev in podpora vzorčnim prevodom.

Več informacij na: https://www.llull.cat/english/subvencions/subvencions.cfm


Finska (Fili): zajamčeno 50% financiranje vsakega upravičenega prijavljenega prevoda

Finski literarni fond v času pandemije deluje nemoteno, enaki ostajajo tudi roki za prijave na njihove razpise. Trenutno so aktualni razpisi za vzorčne prevode, promocijo prevodov in za t. i. poročila bralcev, ki jih lahko naročijo tuji založniki, ki se zanimajo za določen naslov finske avtorice ali avtorja, a želijo najprej zunanje mnenje.

Novost, ki so jo uvedli tekom pandemije, pa je jamstvo kritja vsaj 50% stroškov prevoda vsem prijaviteljem, kar bo veljalo skozi vse letošnje leto oz. do porabe sredstev.

Več informacij na: https://fili.fi/en/the-nordic-literature-export-organisations-launch-new-initiative/

 

Za vas smo pripravili tudi pregled institucij, ki podeljujejo subvencije in druge oblike podpore uveljavljanju svoje literature na tujem, po državah in sicer po evropskih in nekaj izvenevropskih državah. Popis institucij in podpor najdete tukaj.

]]>
news-1151 Mon, 11 May 2020 12:30:51 +0200 Začenja se kampanja "Vrnitev napisanih" http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1151&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2cc236383317af3796194a9ec513abbd Ker lahko ob rahljanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem okužb s COVID-19, svoja vrata od 4. maja naprej ponovno odpirajo tudi slovenske knjigarne, smo na Javni agenciji za knjigo RS v sodelovanju s številnimi knjigotržci in knjigarji pripravili nacionalno kampanjo "Vrnitev napisanih", ki pozdravlja in podpira ponovno odprtje slovenskih knjigarn in vabi k nakupu knjig.

Knjigarne, ki glede na zadnjo nacionalno raziskavo Knjiga in bralci še vedno predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji, so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive.

Kampanja "Vrnitev napisanih" tako v obliki spletnih vsebin, plakatov, TV oglasov in promocijskih materialov za knjigarne poziva k obisku sedaj odprtih knjigarn in bralce vabi k nakupu knjig, hkrati pa opozarja na pomen knjigarn v družbi. H kampanji je pristopilo okoli 80 slovenskih knjigarn. Celoten seznam knjigarn si lahko ogledate spodaj.

Kampanji, ki uradno poteka od 11. maja naprej, se priključujejo tudi ilustrirani plakati z navodili za varen obisk knjigarn ter kazalke in nalepke za zveste in nove obiskovalce.

13. junija se bo "Vrnitvi napisanih" pridružila tudi tematska številka revije Bukla kot katalog novih knjižnih izdaj, ki bo pridana različnim časopisom.

Knjigarne so znova odprte – v njih sijajne nove knjige čakajo na nove bralce. Zato obišči knjigarno in si kupi knjigo. Knjigarne so spet popularne!

Ilustracije: Izar Lunaček
Oblikovanje: Nenad Cizl
TV oglasi in video vsebine: Fixmedia (režija Jure Dostal)


Zahvaljujemo se knjigarni Konzorcij in njeni vodji Katarini Modic, ki nam je velikodušno odstopila knjigarno in sodelovala na snemanju. Iskrena hvala tudi sodelujočim slovenskim občinam za podporo s svojimi plakatnimi ali oglasnimi površinami, ki nam bodo v času kampanje brezplačno na voljo! Doslej so se prijazno odzvale novomeška, koprska, mariborska in ljubljanska občina, k odzivu pa so vabljena tudi druga slovenska mesta in kraji, ki se zavedajo pomena knjigarn v svojem, lokalnem okolju.
_____________

Renata Zamida, direktorica JAK:

»Promocijsko kampanjo »Vrnitev napisanih« smo želeli zasnovati ne le za knjižno panogo, temveč skupaj z njo. Ob JAK, ki kampanjo naroča in izvaja, smo v delovno skupino povabili Ingrid Celestina, predsednico združenja knjigotržcev, ki je tudi v tesnem stiku z vsemi knjigarnarji, Sama Ruglja kot predstavnika založnikov ter Zdravka Dušo, dolgoletnega urednika in tekstopisca kot enega izmed glavnih avtorjev sporočil kampanje.«

 

Celoten press kit kampanje je na voljo tukaj.

 

Seznam sodelujočih knjigarn z delovnimi časi:

Kraj Ime knjigarne Naslov Odpiralni čas
Ajdovščina Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Goriška cesta 20a,
5270 Ajdovščina
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. 
Knjigarna Družina Zvonček Tovarniška cesta 4c, 5270 Ajdovščina pon- pet: 8.30- 12.30 in od 14.30-18.00, sob: 8.30-12.00
DZS knjigarna Vipavska cesta 6, 5270 Ajdovščina  
Bled DZS knjigarna Ljubljanska cesta 4, 4260 Bled pon-pet: 9.-17. 
Boštanj DZS knjigarna Boštanj 80, 8294 Boštanj  
Brežice DZS knjigarna Cesta prvih borcev 32, 8250 Brežice pon-pet: 8.-16. 
DZS knjigarna Tovarniška 10a, hala II, 9250 Brežice  
Celje Knjigarna Antika Kocbekova ulica 6, 3000 Celje pon-pet: 9.-17., sobota: 9.-12.
DZS knjigarna Opekarniška 9, 3000 Celje  
DZS knjigarna Prešernova 21, 3000 Celje pon-pet: 8.-16. 
Mohorjeva knjigarna Prešernova ulica 23, 3000 Celje pon-pet: 8.-16., sobota: 8.-12.
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Stanetova ulica 3,
3000 Celje
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. 
Črnomelj DZS knjigarna Zadružna cesta 33, 8340 Črnomelj pon-pet: 8.-16. 
Dob Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige TC Arkadia Domžale Virska cesta 21,
1233 Dob
pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. 
Domžale DZS knjigarna Cesta talcev 4, 1230 Domžale  
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Ljubljanska cesta 83,
1230 Domžale
pon-pet: 8.-16., sobota: 8.-12. 
Grosuplje DZS knjigarna Brvace 1a, 1290 Grosuplje  
Izola Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Trg Etbina Kristana 1,
6310 Izola
pon-pet: 8.-15., sobota: 8.-12.              
DZS knjigarna Trg republike 2, 6310 Izola  
DZS knjigarna Trg republike 2, 6310 Izola pon-pet: 8.-16. 
Jesenice DZS knjigarna Spodnji Plavž 5, 4270 Jesenice  
DZS knjigarna Titova 41, 4270 Jesenice  
DZS knjigarna Titova 41, 4270 Jesenice pon-pet: 8.-16. 
Kamnik DZS knjigarna Kovinarska 36, 1241 Kamnik  
Kočevje DZS knjigarna Ljubljanska 14, 1330 Kočevje pon-pet: 8.-16. 
Koper DZS knjigarna Dolinska cesta 1A, 6000 Koper  
Knjigarna Libris Prešernov trg 9, 6000 Koper pon-pet: 9.-16., sobota: 9.-12.
Mladinska knjiga knjigarna Dom knjige in  Svet knjige Pristaniška cesta 5,
6000 Koper
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12. 
DZS knjigarna Pristaniška ulica 3, 6000 Koper  
Knjigarna Ognjišče Koper  Trg Brolo 10, 6000 Koper pon-pet: 8.-16.
DZS knjigarna Vojkovo nabrežje 11, 6000 Koper pon-pet: 9.-17. 
Kranj DZS knjigarna Cesta Staneta Žagarja 69, 4000 Kranj  
Knjigarna Ognjišče Kranj  Koroška cesta 19, 4000 Kranj pon-pet:  8.-17., sobota: 8.-12.
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Maistrov trg 1,
4000 Kranj
pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. 
DZS knjigarna Prešernova 2, 4000 Kranj pon-pet: 8.-16. 
Knjigarna Felix Savski otok, Stara cesta 25, 4000 Kranj pon-pet: 8.-20., sobota: 9.-17.
Krško DZS knjigarna Cesta krških žrtev 141, 8270 Krško  
Lenart DZS knjigarna Kraigherjeva 2, 2230 Lenart pon-pet: 8.-16. 
Litija DZS knjigarna Jerebova 10, 1270 Litija pon-pet: 8.-16. 
Ljubljana DZS knjigarna C. ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana  
DZS knjigarna Celovška c. 163, 1000 Ljubljana pon-pet: 8.-16. 
Mladinska knjiga knjigarna Čopova ulica 3,      
1000 Ljubljana
pon-pet: 8.-18. sobota: 8.-13. 
Knjigarna Felix Čopova ulica 7, 1000 Ljubljana pon-pet: 8.-20.
Knjižni antikvariat Alef Hribarjevo nabrežje 13, 1000 Ljubljana  
Mladinska knjiga knjigarna Kongresni trg 8,        
1000 Ljubljana                                                   
pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-13. 
Mladinska knjiga knjigarna Center Oxford Kopitarjeva ulica 2,
1000 Ljubljana
pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. 
Knjigarna Družina Krekov trg Krekov trg 1, Ljubljana pon-pet: 8.-16.
Knjigarna LGL Krekov trg 2, Ljubljana pon-pet: 11.-17., sobota: 10.-13.
DZS knjigarna Letališka 30, 1000 Ljubljana pon-pet: 8.-16. 
Galerija Fotografija - knjigarna Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana pon-pet: 10.-19. in sobota: 10.-14.
DZS knjigarna Linhartova 3, 1000 Ljubljana pon-pet: 8.-16. 
Mladinska knjiga Trubarjev antikvariat Mestni trg 25,
1000 Ljubljana
pon-pet: 8.-14. sobota: 8.-13.  
Knjigarna Felix Miklošičeva 11, 1000 Ljubljana pon-pet: 9.-17., sobota: 9.-14.
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Kolodvor Miklošičeva cesta 40,
1000 Ljubljana
pon-pet: 8.-16. 
Knjigarna Celjske Mohorjeve Nazorjeva ulica 1, 1000 Ljubljana pon-pet: 8.30-15.30
Knjigarna Azil Novi trg 2, 1000 Ljubljana pon-pet: 10.-16.
Knjigarna Beletrina Novi trg 2, 1000 Ljubljana pon-pet: 10.-17.
Striparna Stripolis Poljanska 11, 1000 Ljubljana pon-pet: 11.-17.
VigeVageKnjige Runkova 2, 1000 Ljubljana pon-pet: 10.-16.
Mladinska knjiga papirnica Konzorcij Slovenska cesta 29,
1000 Ljubljana
pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. 
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Nebotičnik Slovenska cesta 37,
1000 Ljubljana
pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-12. 
DZS knjigarna Šmartinska 152, hala A, 1000 Ljubljana  
DZS knjigarna Šmartinska 152, hala VIII, 1000 Ljubljana pon-pet: 9.-17. 
Knjigarna Družina Štula Štula 23, 1000 Ljubljana pon-pet: 8.-17.
Antikvariat Glavan Trg republike 2, 1000 Ljubljana pon-pet:  10.-17., sobota: 10.-13.
Knjigarna LUD Literatura & LUD Šerpa  Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana (2. nadstropje) pon-pet: 11.-13. (ter po vnaprejšnjem dogovoru na ludliteratura@yahoo.com)
Hiša sanjajočih knjig Trubarjeva 29, 1000 Ljubljana vsak dan 10.00-18.00
Logatec DZS knjigarna Tržaška 19, 1370 Logatec pon-pet: 8.-16. 
DZS knjigarna Tržaška 3, 1370 Logatec  
Maribor DZS knjigarna Cesta proletarskih brigad 100, 2000 Maribor  
DZS knjigarna Glavni trg 17, 2000 Maribor pon-pet: 8.-16. 
Slomškova knjigarna Maribor  Gosposka ulica 17, 2000 Maribor pon-pet:  8.-17., sobota: 8.-12.
Mladinska knjiga knjigarna Gosposka ulica 24,
2000 Maribor
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-13. 
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Jurčičeva ulica 8,
2000 Maribor
pon-pet: 8.-17. sobota: 8.-13. 
Medvode Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Cesta komandanta Staneta 4a,
1215 Medvode
pon-pet: 8.-20. sobota: 8.-13.            
Murska Sobota Kleklova knjigarna Družina Gregorčičeva ulica 4, 9000 Murska sobota pon-pet:  8.- 18., sobota: 9.-12.
DZS knjigarna Nemčavci 1d, 9000 Murska Sobota  
DZS knjigarna Plese 1, 9000 Murska Sobota  
Nova Gorica DZS knjigarna Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica  
Mladinska knjiga papirnica Kidričeva ulica 20,
5000 Nova Gorica
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-13.          
Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Rejčeva ulica 12,
5000 Nova Gorica
pon-pet: 8.-15., sobota: 8.-12.            
Novo mesto Goga Glavni trg 6, 8000 Novo mesto  pon-pet: 9.-20.
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Glavni trg 9,
8000 Novo mesto
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12.          
Knjigarna Družina Kapitelj Hladnikova 1, 8000 Novo mesto pon-pet: 8.-17.
DZS knjigarna Ljubljanska 47, 8000 Novo mesto  
Portorož Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Obala 107,
6320 Portorož
pon-pet: 8.-15., sobota: 8.-12.              
Postojna Knjigarna Družina Postojna Tržaška cesta 4, 6230 Postojna pon-pet:  8.-18., sobota:  8.-12.
DZS knjigarna Tržaška cesta 59, 6230 Postojna  
Ptuj Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Novi trg 4,
2250 Ptuj
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12.             
DZS knjigarna Ormoška cesta 15, 2250 Ptuj  
Slomškova knjigarna Ptuj  Slovenski trg 14, 2250 Ptuj pon-pet: 9.-16., sobota: 9.-12.
Radovljica Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Gradnikova cesta 1b,
4240 Radovljica
pon-pet: 8.-16.          
DZS knjigarna Kranjska cesta 4, 4240 Radovljica pon-pet: 8.-16. 
Ravne na Koroškem Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Prežihova ulica 24,
2390 Ravne na Koroškem
pon-pet: 8.-17., sobota: 8.-12.             
Rogaška Slatina DZS knjigarna Kidričeva 13, 3250 Rogaška Slatina pon-pet: 8.-16. 
Slovenj Gradec Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Glavni trg 8,
2380 Slovenj Gradec
pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. 
DZS knjigarna Ronkova 4, 2380 Slovenj Gradec  
Slovenska Bistrica DZS knjigarna Kolodvorska 1, 2310 Slovenska Bistrica pon-pet: 8.-16. 
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Žolgarjeva ulica 12,
2310 Slovenska Bistrica
pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. 
Šempeter pri Gorici Mladinska knjiga knjigarna in papirnica C. Prekomorskih brigad 4,
5290 Šempeter pri Gorici
pon-pet: 8.-14.         
Škofja Loka DZS knjigarna Mestni trg 8, 4220 Škofja Loka pon-pet: 9.-17. 
Tolmin Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Trg maršala Tita 19,
5220 Tolmin
pon-pet: 8.-18. sobota: 8.-12. 
Trbovlje Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Ulica 1. junija 36,
1420 Trbovlje
pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. 
Trebnje DZS knjigarna Gubčeva cesta 21, 8210 Trebnje pon-pet: 8.-16. 
Tržič DZS knjigarna Trg svobode 18, 4290 Tržič pon-pet: 9.-17. 
Velenje DZS knjigarna Šaleška cesta 1, 3320 Velenje  
Mladinska knjiga knjigarna, papirnica in Svet knjige Šaleška cesta 19a,
3320 Velenje
pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. 
Vrhnika Mladinska knjiga Cankarjeva knjigarna Lošca 5,
1360 Vrhnika
pon-pet: 8.-18.           
Zagorje Mladinska knjiga knjigarna in papirnica Cesta zmage 27
1410 Zagorje
pon-pet: 8.-18., sobota: 8.-12. 
]]>
news-1152 Mon, 11 May 2020 09:54:00 +0200 Nacionalni mesec skupnega branja 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1152&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e3693ea7b65310f23aa4f3833f976092 Letos bo potekal med 8. septembrom in 11. oktobrom. Priprave na Nacionalni mesec skupnega branja ter akcijo Beremo skupaj, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo, so že v teku – organizatorji projekta vabijo vse organizatorje dogodkov, da se jim pridružijo kot soustvarjalci in udeleženci. Več v vabilu.

Spletni dogodkovnik je že odprt, vse organizatorje dogodkov vabijo k vnosu načrtovanih dogodkov in aktualnih virtualnih vsebin: branja v vseh oblikah, dogodki, organizirani v spletnih učilnicah, pogovori/druženja po spletu, virtualni knjižni sejmi, prodajne akcije v spletnih knjigarnah … Vabljeni so tudi k vpisu dogodkov, ki so jih v letu 2020 že izvedli, pa so jih morda pozabili zabeležiti.

Podobo Nacionalnega meseca skupnega branja 2020 – NMSB 2020 prispeva Javna agencija za knjigo Republike Slovenije iz projekta Radi beremo.

JAK vseskozi poudarja pomen branja in kupovanja knjig. V letu 2010, ko se je Ljubljana ponašala z Unescovim nazivom Svetovna prestolnica knjige, je JAK RS pripravila promocijsko kampanjo za spodbujanje branja z naslovom Radi beremo. V sodelovanju z vrhunskima slovenskima ilustratorjema Marjanom Mančkom in Matjažem Schmidtom so na razglednicah, poštnih znamkah in plakatih nastale vrhunske ilustracije z vizualnimi sporočili o pomenu branja.

Beremo skupaj!

]]>
news-1149 Fri, 08 May 2020 11:12:00 +0200 OBVESTILO GLEDE DELOVANJA JAK http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1149&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=53306f5dcb056a1497caf86632a926f5 V skladu z rahljanjem ukrepov, sprejetih za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, od 4. maja 2020 dalje Javna agencija za knjigo v največji meri deluje na način in v obsegu kot pred razglasitvijo epidemije ob upoštevanju vseh priporočenih varnostnih ukrepov. Glavna pisarna deluje nemoteno in je dosegljiva na gp.jakrs@jakrs.si ter tel. 01/369 58 20. Ostali zaposleni so v času uradnih ur dosegljivi na običajnih kontaktih.

Še vedno vas prosimo, da se na sedežu JAK v času uradnih ur osebno zglasite le v nujnih primerih, smo vam pa radi na voljo telefonsko in elektronsko. Prav tako je samo za nujne primere odprto tudi vložišče. V teh primerih velja: v prostore JAK lahko vstopate le z masko, razkuženimi rokami in ob upoštevanju priporočene varnostne razdalje do zaposlenih.

Želimo vam veliko zdravja in ostajamo povezani.

V imenu vseh zaposlenih,

Renata Zamida, direktorica
 

]]>
news-1148 Tue, 05 May 2020 10:07:45 +0200 Zaključno poročilo Sejma s kavča http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1148&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=17548ba345ba021484c78339f03459dc Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic sta Javna agencija za knjigo RS in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi založniki organizirali in izvedli SEJEM S KAVČA, spletni knjižni sejem, ki je na spletni strani mestoliterature.si potekal med četrtkom, 23.4.2020, in nedeljo, 26.4.2020.

K sejmu je pristopilo 62 slovenskih založb, ki so se na spletni strani predstavljale z virtualno stojnico; ta je vsebovala video pozdrav založbe, sejemski katalog in povezavo do spletne knjigarne, preko katere so obiskovalci lahko naročali izbrane knjige (z usklajenimi sejemskimi popusti).

Osnovna smernica Sejma s kavča je bila, da ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig. Zato smo ob svetovnem dnevu knjige pozivali k nakupu knjig. Vsaj ene.

Zaradi posebnih okoliščin smo namesto knjižnega sejma na prostem letos ponudili spletni knjižni sejem, na katerem se je vsaka založba predstavila z virtualno stojnico. Ta je ponujala video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe so zagotovile hitro in varno distribucijo naročenih knjig.

Med virtualnimi stojnicami Sejma s kavča se je sprehodilo 8.900 obiskovalcev, na strani pa smo skupno beležili 12.000 obiskov, kar pomeni, da se je kopica uporabnikov na sejem vračala. V sejemskih dneh so založniki in distributerji beležili povečano prodajo – nekateri za 40% ali 50%, splet drugi pa so prodajo podvojili ali jo enačili s prodajo na SKS v Cankarjevem domu.

Celotno poročilo Sejma s kavča lahko preberete tukaj.

Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem založbam, medijem in predvsem obiskovalcem Sejma s kavča!

]]>
news-1147 Tue, 28 Apr 2020 12:14:00 +0200 Zaključno poročilo JAK-ove kampanje #domacebranje http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1147&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d03af183c3a41dab82640e3b31dd392f Da bi v času samoizolacije ob razmahu virusa COVID-19 spodbudili prebiranje in nakup knjig, smo na Javni agenciji za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) izvedli kampanjo #domacebranje, katere temeljni cilji so bili med drugim osveščanje o pomenu knjig in domačih knjižnic v kriznih in nekriznih časih, spodbujanje branja in dvig bralne kulture, podpora slovenskim založnikom in knjigotržcem, osveščanje o pomenu spoštovanja navodil s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (#ostanidoma) in številni drugi. Štiritedenska kampanja, ki je trajala med 16.03.2020 in 12.04.2020, je pod ključnikom #domacebranje potekala na Facebooku, Instagramu in v številnih slovenskih medijih. Kampanja je potekala v dveh delih; med 16. in 29. marcem 2020 smo se osredotočali predvsem na osveščanje o pomenu branja v času samoizolacije, na širjenje bralnih predlogov različnih založb, k branju smo spodbujali tudi s posredovanjem sporočil različnih mnenjskih voditeljev in promocijo bralnih seznamov, ki so bili objavljeni v sodelovanju z mediji.

V prvi fazi smo z oglaševanjem dosegli kar 1.006.258 uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 13.332 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 256 komentarji, vsebine so delili 824-krat in povezave v oglasih obiskali 5.023-krat.

Druga faza je potekala med 31. marcem in 12. aprilom 2020, kjer smo (sicer v zmanjšanem obsegu) nadaljevali z osveščanjem o branju in promocijo bralnih seznamov, osredotočili pa smo se na promocijo prodaje (e-)knjig v spletnih knjigarnah.

V drugem delu kampanje smo z oglaševanjem dosegli 900.173 uporabnikov družbenih omrežij, ki so oglase v povprečju videli dvakrat. V oglaševane vsebine so se uporabniki vključili s 12.899 odzivi (to vključuje všečke, srčke itd.) in 121 komentarji, vsebine so delili 518-krat in povezave v oglasih – torej različne spletne knjigarne – 12.899-krat.

Celotno poročilo kampanje #domacebranje lahko preberete tukaj.

Vsem, ki založnikom, avtorjem, prevajalcem, ilustratorjem, lektorjem in medijem, ki ste v kampanji sodelovali, se iskreno zahvaljujemo, vse uporabnike pa spodbujamo, da naše vsebine spremljajo še naprej, saj  na JAK-u po 4. maju že pripravljamo naslednjo kampanjo. S tem dnem imajo namreč v skladu z obvestilom Vlade RS knjigarne pri nas možnost ponovnega odprtja, in večinoma bodo s pridom izkoristile ponujeno sprostitev kriznih ukrepov.

Glede na našo lanskoletno nacionalno raziskavo Knjiga in bralci VI se največ knjig pri nas še zmeraj proda v fizičnih knjigarnah, a so knjigarnarji upravičeno zaskrbljeni če in v kolikšni meri se bodo bralci, lačni novih knjig, odpravili v svojo najljubšo ali najbližjo knjigarno. Ker ni knjigarn brez kupcev knjig bomo z naslednjo promocijsko kampanjo duhovito in z znanimi obrazi nagovarjali vse, naj se vrnejo v ponovno odprte knjigarne- pod sloganom »vrnitev napisanih«.

 

]]>
news-1146 Thu, 23 Apr 2020 11:35:03 +0200 Ponovno odprtje knjigarn možno od 4. maja http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1146&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=03a9c81f2b0be0b470d836423e995fb5 Ker se obeta nadaljnje rahljanje ukrepov, povezanih s preprečevanjem okužb s COVID-19, lahko v kratkem pričakujemo tudi ponovno odpiranje knjigarn (morda še ne vseh), ki glede na zadnjo raziskavo Knjiga in bralci še zmeraj predstavljajo najpogostejši način kupovanja knjig v Sloveniji. Številni knjigarnarji ste pri tem upravičeno zaskrbljeni, kdaj in v kolikšni meri se bodo kupci v knjigarne zares vrnili, zato bomo na JAK lansirali promocijsko kampanjo, vezano na ponovno odprtje knjigarn in tako ustvarili vrvež in glasno povabili k nakupom.

Medtem vam posredujemo sporočilo Vlade RS, kot ga je pripravil UKOM, ki vam bo pomagalo pri vaši odločitvi glede ponovnega odprtja knjigarn in pogojev dela pri tem in prosimo, da nas obveščate o svojih načrtih:

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom predvideva, da bodo od 4. maja dalje lahko odprte prodajalne do velikosti 400 m2 prodajnega prostora, z izjemo prodajaln v trgovskih centrih. Pod tem pogojem bodo lahko odprte tudi knjigarne. Ob tem dodajamo, da bodo morale prodajalne pri opravljanju dejavnosti upoštevati vsa navodila ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Odgovornost delodajalcev je tudi, da zaposlenim v prodajalnah zagotovijo zaščitno opremo in zagotovijo spoštovanje navodil iz prejšnjega odstavka. V času od 8.00 do 9.30 opravijo v teh prodajalnah nakup izključno ranljive skupine (na primer invalidi, starejši od 65 let, nosečnice). Starejši od 65 let lahko opravijo nakup samo v tem času.

]]>
news-1145 Wed, 22 Apr 2020 09:26:24 +0200 Sejem s kavča (23.-26. april 2020) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1145&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5479119ccbfcf81b4517d0b00b8429d0 Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic Javna agencija za knjigo RS in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi založniki vabita na SEJEM S KAVČA, spletni knjižni sejem, ki bo na mestoliterature.si potekal med četrtkom, 23. 4., in nedeljo, 26. 4.

Ni samoumevno, da imamo knjige. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in ostale ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige (tudi v trenutnih okoliščinah) lahko beremo, najlažje podpremo z nakupom knjig.

Zato ob svetovnem dnevu knjige POZIVAMO K NAKUPU KNJIG. Vsaj ene.

Namesto knjižnega sejma na prostem letos ponujamo spletni knjižni sejem, na katerem se vsaka založba predstavlja z virtualno stojnico. Ta ponuja video pozdrav, katalog knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Sodelujoče založbe zagotavljajo hitro in varno distribucijo naročenih knjig.

Ni samoumevno, da imamo dobre knjige.
Kupi knjigo, podpri slovenske založbe – od doma!

#sejemskavča #kupiknjigo

www.mestoliterature.si

V tem tednu bodo spletne knjižne dogodke ter spletni sejem knjig ponudili tudi v okviru Noči knjige, Slovenskih dnevov knjige v Mariboru ter spletnega sejma Knjige n@ recept v organizaciji knjigarne Azil.

Preberite tudi kaj ob letošnjem svetovnem dnevu knjige pravijo slovenski založniki.

]]>
news-1144 Wed, 15 Apr 2020 14:39:11 +0200 Najava Javnega razpisa za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2020 (JR8–ŠTIPENDIJE–2020) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1144&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8e323218fe861d593121df79dfebfd00 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) bo predvidoma v torek, 5. maja 2020 objavila Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2020 (v nadaljevanju: JR8–ŠTIPENDIJE–2020)

Predmet javnega razpisa JR8–ŠTIPENDIJE–2020 je podeljevanje delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblik podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah. Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.

Štipendije za ustvarjalnost se podeljuje na naslednjih petih področjih: leposlovje, prevajanje, glasba, ilustracija in fotografija ter avdiovizualno področje.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktne osebe za razpis*:

 

*Zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID 19) od 16. 3. 2020 do preklica delo zaposlenih, v skladu s sklepom direktorice, v veliki meri poteka od doma. Omejitev smo uvedli skladno z uredbo Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Glavna pisarna deluje vsak dan in je dosegljiva na gp.jakrs@jakrs.si ter tel. 01/369 58 20. Predlagamo, da morebitna pisna vprašanja v zvezi z razpisom naslavljate tudi na glavno pisarno. Telefonsko so kontaktne osebe dosegljive na navedenih mobilnih številkah v času uradnih ur (pon.: 9:00–12:00, sre.: 14:00–16:00, čet.: 9:00–12:00).

]]>
news-1143 Tue, 14 Apr 2020 15:41:02 +0200 Izplačila knjižničnega nadomestila za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1143&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e83ddc025a8770af79e365e8ff95302e Od Ministrstva za javno upravo (MJU) smo dne 14.4.2020 prejeli odgovor na zastavljeno vprašanje, ali lahko ne glede na veljavni Zakon o začasnih ukrepih (ZZUSUDJZ) izdamo odločbe za neposredna izplačila knjižničnega nadomestila. Za tolmačenje 6. člena je zaprosilo tudi Ministrstvo za kulturo, ki je intenzivno sodelovalo z MJU in tako smo skupaj hitreje prišli do želenega stališča. Po mnenju MJU odločbe lahko izdamo: "Ker navajate, da knjižnično nadomestilo za večino avtorjev predstavlja osnovna sredstva za preživljanje, menimo, da je dopusten in zakonit sklep, da se te zadeve štejejo kot nujne v smislu interventnega zakona, in da se posledično lahko nemudoma opravi vročitev odločb." Mnenje MJU v celoti objavljamo tukaj.

V skladu s tem mnenjem vse upravičence do neposrednih izplačil obveščamo, da bodo do konca meseca aprila prejeli ustrezne odločbe. Prav tako vas obveščamo,  da bomo v skladu z mnenjem MJU v najkrajšem možnem času objavili tudi Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost za leto 2020 iz KN za vseh pet področij ustvarjalnosti.

]]>
news-1141 Fri, 10 Apr 2020 18:30:00 +0200 Koristne informacije o finančnih interventnih ukrepih http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1141&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3b1b096fe5c0e5166f3edbbd058c9d5c Verjetno pozorno spremljate dogajanje v zvezi s sprejetimi ukrepi za blažitev posledic koronavirusa, vseeno pa tudi mi podajamo nekaj informacij. 

Na spletni strani Finančne uprave RS je objavljenih precej koristnih informacij glede interventnih ukrepov. Za samozaposlene  je mogoče najpomembnejša informacija, da je odlog plačila prispevkov za socialno varnost avtomatičen, za oprostitev plačila prispevkov in izplačilo mesečnega temeljnega dohodka pa bo treba zaprositi posebej. Obrazci naj bi bili na voljo od 14. aprila, pogoj za oprostitev/izplačilo temeljnega dohodka pa je bistveno zmanjšanje prihodkov v primerjavi s preteklim obdobjem (bistveno pomeni vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu glede na februar 2020 in vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu in maju glede na februar 2020).

Če zaposlujete delavce (ne glede na pravnoorganizacijsko obliko), bo koristna informacija o ukrepih v zvezi z delodajalci

Ob tem posebej izpostavljamo določbo 37. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, namreč: »Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.«. Če ta pogoj ne bo dosežen, bodo morali upravičenci namreč vrniti celotno pomoč.

Koristna sta tudi posnetek tiskovne konference FURS-a, (zlasti v prvem delu je odgovorjeno na številna vprašanja glede samozaposlenih), na splošno pa knjižica Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju, ki je bistveno obširnejša in celovitejša.


V Zbornici računovodskih servisov na GZS so pripravili zelo pregledne sheme ukrepov, namenjenih samozaposlenim, delodajalcem in na davčnem področju. Prijazno soglašajo, da jih delimo tudi z drugimi. V priloženih dokumentih so v tabelarični obliki predstavljeni ukrepi, upravičenci, pogoji in načini uveljavljanja, primeri neupravičenosti ter pravna podlaga za ukrepe. Upamo, da vam bodo pregledi v priponkah koristili.

Obveščali vas bomo tudi v prihodnje.

Lepo vas pozdravljamo in ostanite zdravi!

]]>
news-1142 Fri, 10 Apr 2020 18:11:39 +0200 Dostopnost e-knjig projektov Rastem s knjigo in Pot knjige http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1142&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2638a01de801db0ed0e632cc00fcb1af Obveščamo vas, da so v e-obliki dostopne nekatere knjige preteklih let projekta Rastem s knjigo ter strip projekta Pot knjige

E-knjige si lahko brezplačno izposodite na spletnih portalih Biblos in Emka, v sodelovanju z založniki pa tedensko dodajamo tudi nove naslove.

Prijetno branje vam želimo! 

]]>
news-1138 Tue, 07 Apr 2020 13:01:00 +0200 Navodila Ministrstva za kulturo glede sprejemanja novih finančnih obveznosti do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1138&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b246a4f7dba1d38207ade517f58fb1dd Spoštovani,

dne 16.3. smo vas že obvestili o začasnih ukrepih v obdobju epidemije koronavirusa COVID-19. Ker smo z Ministrstva za kulturo dobili podrobnejša pojasnila in navodila glede že izvedenih in še načrtovanih javnih razpisov in pozivov,  vas prosimo, da si preberete priložen dokument, ki smo ga dolžni upoštevati do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020. Pri tem poudarjamo, da  črpanje sredstev v okviru razpisov, za katere imate že sklenjene pogodbe z JAK, poteka nemoteno Hvala za razumevanje, o vsem vas bomo ažurno obveščali tudi v prihodnje.

Dokument je na voljo na tej povezavi: Navodila Ministrstva za kulturo glede sprejemanja novih finančnih obveznosti do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020

]]>
news-1140 Tue, 07 Apr 2020 11:24:19 +0200 Razmišljanja literarne blogerke Alenke Štrukelj o spletnih knjigarnah v času krize http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1140&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2b7054857507792525e2b1f5540afc2a Objavljamo kratek zapis z naslovom 'Spletne knjigarne v času krize' literarne blogerke Alenke Štrukej, ki piše blog Literarna lekarna. Ilustracija iz revije Ciciban je delo Davida Krančana. Še dobra dva meseca nazaj so slovenske založbe z zanosom predstavljale svoje letošnje programe, iz katerih je bilo zaznati, da se slovensko založništvo počasi, a vztrajno pobira po zadnji ekonomski krizi. Odkupljene so bile številne avtorske pravice za prevode besedil, v zadnjih letih nagrajenih z najvišjimi svetovnimi in evropskimi literarnimi nagradami, načrtovani številni prvenci domačih in tujih avtorjev, po dolgih letih so založbe v prvih dveh mesecih leta zabeležile povečano zanimanje za knjigo.

Potem pa je svetovna pandemija čez noč vse skupaj postavila na glavo. Zaradi številnih ukrepov za družbeno distanciranje, s katerimi naj bi zajezili širjenje koronavirusa, so ljudje ostali doma. Ne samo, da so bili odpovedani literarni festivali in drugi literarni dogodki, knjigarne in knjižnice so bile med prvimi podjetji in institucijami, ki so bile prisiljene za nedoločen čas zapreti svoja vrata.

V naglici vsakdana se premalokrat zavemo, da so knjigarne in knjižnice prostori, ki nam v nepredvidljivih časih ponujajo tolažbo in dajejo občutek pripadnosti, skupnosti. Da so to javni prostori, v katerih si lahko vzamemo trenutek zase, da se ustavimo in obstanemo. Da se odmaknemo od ponorelega zunanjega sveta v notranji svet tišine in osredotočenosti. Mnogi v teh časih brez knjig ne moremo. Knjige in zgodbe so naša hrana za dušo, ki nam pomaga razumeti in realno pogledati na trenutno situacijo. So naš rešitelj in vir tolažbe, ki nam v času, ko naše notranje misli divjajo, pomaga do notranje umiritve, ki ponuja dodaten razmislek o svetu in nam širi obzorja, ko se zaprti med štiri stene soočamo z vprašanji preživetja. Zato so spletne knjigarne v teh časih za nas, bralce, še kako pomemben stik z normalnim.

Posledice pandemije za založništvo bodo vidne šele, ko bo vsega konec. Vendar pa je že zdaj jasno, da se bo odnos do knjige, branja in knjigotrštva korenito spremenil. Če se je v časih pred koronavirusom največ knjig prodalo v knjigarnah, se zdaj, ko knjigarne ostajajo zaprte, prodaja knjig seli na splet: v spletne knjigarne in na družbena omrežja. Založbe so se namreč spremenjenim okoliščinam skušale kar najhitreje prilagoditi in so svoje poslovanje – da bi kar najbolj zmanjšale posledice upada prometa zaradi zaprtih knjigarn – preselile v spletne knjigarne. Tako nekatere v tem času izdajajo e-knjige in fizične knjige pretvarjajo v e-knjige, večina svojim strankam ob nakupu ponuja brezplačno poštnino, marsikatera pa ponuja različno visoke popuste ter pakete knjig, pisane na kožo različnim tipom bralcev … Spet druge se trudijo zmanjšati zalogo tako, da knjige ponujajo le po evro ali dva. Bralce vabijo k nakupu z določenimi brezplačnimi knjižnimi vsebinami. Ponekod na svojih spletnih straneh v brezplačno branje ponujajo kratke izseke težko pričakovanih novih izidov, spet drugje kar celotna dela, slikanice ipd. Postale so zelo aktivne na družbenih omrežjih, preko katerih skušajo obdržati svoje skupnosti zvestih bralcev. Tako objavljajo priporočilne sezname knjig za vse, ki so obtičali v samoizolaciji, avtorji se javljajo v živo in prebirajo odlomke iz svojih knjig, pripravljajo različne igre, s katerimi spodbujajo bralce k sodelovanju in pomagajo širiti navdušenje nad branjem, ustanavljajo spletne bralne klube ipd. Sledilce spodbujajo, da podprejo svoje najljubše knjigarne in nakupujejo prek spleta, ponujajo možnosti darilnih kartic ali nakupa knjig v prednaročilu. Tudi literarni festivali in javna branja se selijo na družbena omrežja. Premik, ki se je še do nedavna zdel nemogoč, je sedaj postal edini možen, če založništvo želi preživeti.

Čeprav so založniki iznajdljivi, trmasti in trdoživi, kadar gre za vprašanje preživetja, pa bodo še vedno potrebovali pomoč skupnosti, industrije in politike, da bi lahko še naprej uresničevali svoje poslanstvo. Če nam sedaj, v teh težkih časih, stopajo naproti tako, da nam brezplačno ali zelo ugodno na dom dostavijo zajeten obrok hrane za dušo, je prav, da po koncu pandemije za knjigo izdatno poskrbimo in jo podpremo. Tako, da zanjo plačamo.

]]>
news-1139 Thu, 02 Apr 2020 09:40:25 +0200 2. april, Mednarodni dan knjig za otroke, in bolonjski knjižni sejem se selita na splet http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1139&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=07737195d2b343f0da4c48ae6b3d87fe 2. aprila, na rojstni dan danskega pravljičarja Hansa C. Andersena,  praznujemo Mednarodni dan knjig za otroke. Letos je "sponzor" Slovenska sekcija IBBY, ki v času pandemije to priložnost praznuje virtualno.

Letošnje praznovanje, o katerem smo že poročali, izhaja iz poslanice Petra Svetina »Lakota po besedah« in plakata ter vabila-kocke, ki ju je ustvaril Damijan Stepančič. Pa tudi iz vseh spodbud iz bralnospodbujevalne akcije, ki jo je Slovenska sekcija IBBY osnovala skupaj z MKL, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Zaradi pandemije so se povezali preko spleta in na njihov poziv je prispelo veliko različnih prispevkov iz slovenskega in mednarodnega prostora. Vse prispevke sproti objavljajo na Facebooku in jih delijo v druge skupine (predvsem učiteljev, knjižničarjev, ljubiteljev dobrih knjig idr.), zbrali pa so jih tudi na svoji domači spletni strani. Vabljeni k poslušanju!

 

Bologna Children's Book Fair Global Rights

Praznovanje Mednarodnega dneva knjig za otroke vsako leto poteka na Bolonjskem knjižnem sejmu, ki bi se odvijal v teh dneh, a je bil zaradi pandemije letos žal najprej prestavljen, nato pa v celoti odpovedan. Sejem se zato letos tako kot praznovanje 2. aprila seli na splet - s 4. majem bo namreč začela delovati virtualna tržnica avtorskih pravic Bologna Children’s Book Fair Global Rights Exchange, ki bo potekala preko mednarodno uveljavljene platforme PubMatch. K sodelovanju na platformi so vabljeni vsi založniki in literarni agenti, ki so se nameravali udeležiti letošnjega sejma v Bologni. Zanje je sodelovanje brezplačno.

Na omenjeni platformi bo tudi JAK izvedel del svojih za sejem načrtovanih aktivnosti, o čemer bomo še obveščali, zato spremljajte našo spletno stran še naprej.

 

 

]]>
news-1135 Fri, 27 Mar 2020 12:16:37 +0100 Objavljena je nova antologija slovenske otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1135&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=cd2ea0b0685c5b141b5842c036ce7ae3 Društvo slovenskih pisateljev je ob podpori Javne agencije za knjigo RS izdalo promocijsko antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku Slovenia′s Best for Young Readers 2020, ki je namenjena tuji založniški javnosti kot predstavitveni katalog avtorjev, založnikov in drugih nosilcev avtorskih pravic za podporo pri prodaji prevodnih pravic v tujino. Predstavitvena antologija, ki jo je uredila prof. dr. Dragica Haramija, vključuje 44 slovenskih avtorjev in avtoric za različne starostne stopnje.

Povezava do antologije v PDF obliki je tule.

Vabljeni k listanju!

]]>
news-1134 Thu, 26 Mar 2020 15:46:47 +0100 Kulturni bazar sporoča: kulturne vsebine za otroke in mlade se selijo na splet http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1134&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d1db1a9245d33188f6a2c6aff6805f82 Letošnji Kulturni bazar je zaradi epidemije korona virusa prestavljen na četrtek, 2. julija 2020, a do takrat lahko otroci in njihovi starši v številnih kulturnih vsebinah uživajo na spletu.

V času, ko so kulturne ustanove v Sloveniji in po svetu zaprle svoja vrata, številne med njimi pripravljajo spletne vsebine, koristne za vse, ki v tem času načrtujete dejavnosti za otroke in mlade, obenem pa ponujajo različne možnosti za vključitev kulturnih vsebin v pouk na daljavo. Marsikatere objavljene vsebine pa so namenjene tudi odraslim, ki v tem času nimate možnosti za obisk kulturnih ustanov.

Nabor aktualnih brezplačnih vsebin najdete na http://www.kulturnibazar.si/aktualno/.

Podrobnejše informacije najdete na straneh posameznih ustanov.

Vabljeni k ogledu!

]]>
news-1128 Wed, 18 Mar 2020 12:13:42 +0100 Razmišljanja pesnika Milana Dekleve o branju v času virusa http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1128&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5ba67db6f43609e2e238ad7682594026 Objavljamo kratek zapis z naslovom 'Preizkus tišine'. Ilustracija iz slikanice brez besed 'Deček in hiša' (Mladinska knjiga, 2015) je delo Maje Kastelic. PREIZKUS TIŠINE

Vsi imamo izkušnje s tišino: z zamolklim žarenjem zvezd v globini poletne noči, s škripanjem podnic v prazni hiši, s pavzo v notnem črtovju.

Je tišina na mestnih ulicah, posledica odsotnosti druženja in praznega govorjenja (tudi na spletu?), ki jo je med nas zanesel virus, kaj drugačna?

Ne, ni. Čeprav se nam zdi zlovešča in ne napoveduje nič dobrega. Tako kot nič dobrega ne napoveduje tišina pred vojnim spopadom.

Ogroženi smo, a ne zaradi tišine. Tišina je samo glas resnice, ki si jo delimo – tako kot si delimo virus. Resnica pa je, da se šele iz doživetja lastne ranljivosti lahko prebijemo k drugemu. Začnemo poslušati radost v otroških očeh, belino češnjevih cvetov, skladnost med vijuganjem ribinega repa in valovanjem vode, čudežno urejenost Fibonaccijevega sosledja števil. Kot bi se vse tisto, zaradi česar smo se gnali še včeraj – prestiž, slava, moč – naenkrat sesulo v prah in utihnilo, da bi se lahko oglasila solidarna, skupna govorica krhkosti, ki poganja vijačnico življenja. Branje je zbrano poslušanje drugega, ki se nam nikoli ne razodene enoumno, nikoli ne postane predmet razumljivosti.

Christian Bobin v pogovoru s Charlesom Julietom (najdemo ga v knjigi Šibkost angelov, ki jo je prevedel Aleš Berger) o branju spregovori takole: »… osnovna sestavina branja: svetli čas tišine, krepčilni čas tišine … Poezija je ljubeča beseda: prestreza tistega, ki jo izgovarja, sprejema ga v goloto peščice besed. Te besede – in z njimi skrivnost človeške navzočnosti – so podarjene tistemu, ki jih posluša in sprejema. V tem smislu je poezija popolna komunikacija med dvema osebama: delitev brez preostanka, izmenjava brez izgube.«

Občudujoče! Bolje, da utihnem.

Milan Dekleva

 

]]>
news-1127 Mon, 16 Mar 2020 14:23:25 +0100 OBVESTILO VSEM POGODBENIKOM JAK: ukrepi v času epidemije koronavirusa – COVID 19 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1127&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=37e259c2c3e4f4666ea6b4c8d702a9bb 1.

Od 17.3. do predvidoma 29.3. delo zaposlenih na JAK v skladu s sklepom direktorice poteka od doma, omejitev uvajamo skladno z uredbo Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Glavna pisarna do nadaljnjega deluje nemoteno in je dosegljiva na gp.jakrs@jakrs.si ter tel. 01/369 58 20.

Sodelavci JAK smo v času uradnih ur dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah in e-naslovih:

Miha Marinč: 040 748 072

Vlasta Vičič: 031 462 486

Tjaša Urankar: 031 617 588

Anja Kovač: anja.kovac@jakrs.si, 051 304 089

Katja Stergar: slovenian.agency@gmail.com, 041 816563

Renata Zamida: renata.zamida@jakrs.si

2.

Vsi načrtovani razpisi in pozivi, ki naj bi bili objavljeni 20.3., bodo objavljeni z zamikom, o točnem datumu vas bomo še obvestili. Vsi že zaključeni razpisi se obdelujejo z željo po čim manj zaostankih, vse rezultate lahko pričakujete v doglednih rokih.

3.

Vlada RS napoveduje rebalans proračuna za leto 2020 in v tem trenutku omejuje porabo na 70% sprejetega proračuna. Do tega trenutka nimamo konkretnih informacij ali navodil s strani resornega ministrstva kot neposrednega proračunskega uporabnika o toku izplačil na JAK (ki je posredna proračunska porabnica) in posledično k našim pogodbenikom, a zaenkrat poteka vse normalno, tako da nam vaše zahtevke za izplačila še naprej pošiljajte v skladu s sklenjenimi pogodbami. Obveščali vas bomo sproti.

Prosimo vas, da nas o morebitnih odstopanjih od terminskih načrtov sofinanciranih projektov sproti in pravočasno obveščate, da se bomo lahko skupaj ustrezno odzivali in prilagajali načrte.

Prosimo vas, da spremljate kazalnike glede izpada pri prometu in prihodkih in glede drugih omejitev za vaše poslovanje, ki jih ukrepi v zvezi s koronavirusom-COVID 19 prinašajo.

4.

S strani JAK v času med 17. in 29. marcem izvajamo spletno kampanjo, ki je namenjena tudi podpori vsem vam in je kombinacija osveščanja o branju ter povabila k obisku spletnih knjigarn, ki omogočajo varno in brezplačno dostavo knjig (ali nakup e-knjig). Uporabljali bomo že uveljavljen ključnik #domacebranje ter delili bralne sezname in priporočila, osveščali o pomenu spoštovanja navodil s strani NIJZ tudi skozi nagovore znanih oseb s področja kulture, hkrati bomo ljudi napotovali na spletne knjigarne, ki omogočajo dostop do e-knjig in fizičnih knjig. JAK kot državna institucija s kampanjo sporoča dvoje: ostanite doma - ostanite varni in zdravi (poslanstvo Vlade RS za ta čas) in berite (poslanstvo JAK). Nekaj sporočil, ki jih želimo v tem času izpostaviti: branje zmanjšuje negativne posledice stresa, branje odganja tesnobnost, branje preganja osamljenost, kot primere lahko navedem naslednje slogane, ki jih bomo (med drugimi) uporabljali:

 

POGREŠATE DRUŽENJE S PRIJATELJI?

BERITE.

Knjige so najboljša družba.

 

JE SVET POSTAL PREGLASEN?

BERITE.

Branje pomirja.

 

NIKOLI NI ČASA, DA BI PREBRALI VSE TISTE KNJIGE?

BERITE.

Zdaj je pravi čas, da ostanete doma in nadoknadite.

 

K sodelovanju smo povabili tudi različne medije - branje nam bodo s knjižnimi priporočili pomagali spodbujati na portalu MMC, o vrednosti knjig in domačih knjižnic v času, ko se je javno življenje tako rekoč ustavilo, pa bodo pisali tudi drugi.

Vse naše pogodbenike – izdajatelje knjig – prosimo, da nam posredujejo NASLOVNICO in LINK DO MOŽNEGA SPLETNEGA NAKUPA za izbran knjižni naslov, ki je izšel s podporo JAK. Kampanja bo namreč v nadaljevalnem delu uporabnike vodila tudi v spletne knjigarne, kjer so na voljo e-knjige in fizične knjige z možnostjo varne dostave na dom. Informacijo posredujte na naslov: piaprezelj@gmail.com

Vabimo vas, da se kampanji pridružite s spremljanjem in aktivnim širjenjem sporočil, ki se bodo začela pojavljati z jutrišnjim dnem najprej na našem FB profilu. Delili bomo tako objave kot oglase in veseli bomo, če boste tudi vi kampanjo delili in širili naprej.

Prav tako vse izdajatelje knjig vabimo, da kak naslov iz svojih založniških programov brezplačno ponudijo v branje (na spletu) ali brezplačno omogočijo kakšno drugo storitev (dostava ipd.) in se s tem pridružijo akciji Digitalna solidarnost. Nekateri ste to že storili. Veliko pa lahko v tem trenutku storite tudi izvajalci drugih programov in projektov, predvsem tisti, ki izvajate vsebine na področju bralne kulture in literarnih prireditev. Načinov, kako ljudi povabiti med platnice knjig, jih povezati s knjižnimi ustvarjalci, omogočiti zabavo in izobraževanje mladim in najmlajšim, je ogromno, naj prostorska izolacija ne omeji naše ustvarjalnosti.

Želimo vam veliko zdravja in ostajamo povezani.

V imenu vseh sodelavk in sodelavca JAK

Renata Zamida, direktorica

 

Obvestilo v formatu Word je dosegljivo tukaj.

]]>
news-1122 Thu, 12 Mar 2020 09:09:55 +0100 Letošnji knjižni sejem v Bologni je odpovedan http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1122&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ea645b773675e862658288a731fddcfd Z včerajšnjim dnem so organizatorji odpovedali letošnjo edicijo sejma. Naslednji sejem je načrtovan za 12.-15. april 2021.

]]>
news-1118 Fri, 06 Mar 2020 10:55:57 +0100 Simpozij 'Ugriznimo v zlate hruške' prestavljen na jesen http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1118&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b61e73909aec0db4ddf9a8f50ddf1258 Simpozij ob deseti obletnici nagrade zlata hruška je prestavljen na 11. november 2020.

Na simpoziju bodo organizatorji predstavili razmišljanja različnih strokovnjakov o zlatih hruškah, dobre prakse ob branju zlatih hrušk in izmerili njihovo življenje in utrip po Sloveniji.
Na ogled bo tudi spremljevalna razstava.

Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

]]>
news-1117 Fri, 06 Mar 2020 09:58:45 +0100 Javni poziv stanovskim društvom pred izvedbo postopkov podeljevanja delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila v letu 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1117&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5f3026182baeab5f51b048932e4f4669 Skladno s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 38/2016 z dne 27. 5. 2016) se delovne štipendije za ustvarjalnost podeljujejo na petih različnih področjih, kjer nastaja knjižnično gradivo: leposlovje, prevajanje, ilustracija in fotografija, glasba in AV področje. Pri dodeljevanju delovnih štipendij se kot kriterij izbire upošteva kvalitetna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Knjižnična nadomestila v obliki delovnih štipendij za ustvarjalnost s posamičnimi odločbami podeljuje direktorica Javne agencije za knjigo RS na podlagi javnega razpisa po predhodnih predlogih pristojnih delovnih komisij. Podrobnejši kriteriji in merila za dodelitev delovnih štipendij za ustvarjalnost se določijo v besedilu javnega razpisa, ki ga agencija pripravi na podlagi strokovnih izhodišč, oblikovanih v sodelovanju s stanovskimi društvi s posameznega razpisnega področja. Strokovna izhodišča obsegajo najmanj opredelitev ciljev štipendiranja, kategorij avtorjev in meril oziroma kriterijev za ocenjevanje vlog skupaj s točkovnikom. 
 
5. odstavek 10. člena pravilnika določa, da delovne komisije imenuje direktorica Javne agencije za knjigo RS za vsako posamezni javni razpis s področij iz prvega odstavka tega poziva izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo stanovska društva s posameznega področja. Posamezno delovno komisijo sestavlja tri do pet članov.
 
Na podlagi citiranih določb pravilnika pozivamo stanovska društva, da nam najkasneje do 20. 3. 2020 na e-naslov: gp.jakrs@jakrs.si posredujejo predlog kadrovske sestave delovnih komisij na svojem področju, ki naj šteje najmanj tri in ne več kot pet kandidatov, izmed katerih bo direktorica JAK imenovala predvidoma tričlansko delovno komisijo. 

Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 20. 3. 2020 na zgornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika.

Besedilo Javnega poziva je dostopno tukaj.

]]>
news-1121 Thu, 05 Mar 2020 12:11:00 +0100 Aktualni pozivi in razpisi JAK http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1121&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4240afcde652752ce965899aed5457e1 Do 10. marca je odprt Javni poziv avtorjem, ki so upravičeni do denarnih prispevkov iz naslova knjižničnega nadomestila.

Do 9. marca 2020 je odprt Javni razpis za izbor izvajalca mednarodnih prevajalskih seminarjev za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike za leto 2020 (JR4-PS-2020).

Do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2020 je odprt Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2020  (JP1-mobilnost 1-2020).

 

Predvidoma 20. marca 2020 bomo odprli razpis JR7-eZaložništvo-2020, istega dne pa se odprejo tudi trije pozivi in razpisi za tuje založnike:

- JR5-P-2020 za prevode v tuje jezike (predvidoma odprt do 8. 5. 2020)

- JR6-INJ-2020 za izide v nemškem jeziku (predvidoma odprt do 24. 4. 2020)

- JP3-Trubar-2020 za podporo stroškov tiska (odprt do porabe sredstev oz. najpozneje do 15. 10. 2020)

]]>
news-1120 Thu, 05 Mar 2020 12:06:00 +0100 Priložnosti za slovenske založnike in prevajalce http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1120&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c1990e6101723c3398e94005b2cdec04 Do 2. aprila 2020 so odprte prijave na Gothenburg Book Fair Fellowship, ki se bo odvijal med tamkajšnjim knjižnim sejmom od 23. do 26. septembra 2020. Prijave so odprte tako za založnike kot za prevajalce (program obeh skupin se bo deloma prekrival), prednost pa bodo letos dali založnikom otroške in mladinske literature. Več informacij na tej povezavi.

Do 30. aprila bodo odprte prijave na Fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma, a prijavnica trenutno še ni objavljena. Tudi v Frankfurtu bodo letos prednostno izbirali založnike, urednike in agente s fokusom na otroško in mladinsko literaturo. Ko se bodo prijave začele formalno zbirati, vas bomo obvestili.

Do 1. junija 2020 so odprte prijave na Québec Édition Fellowship Program, ki se bo odvijal med 24. in 29. novembrom 2020 v kanadskem Montrealu. Organizatorji bodo izmed prijavljenih izbrali 10 tujih založnikov, ki bodo v okviru fellowshipa spoznavali kanadski frankofoni knjižni trg. Več informacij in prijavnico najdete tukaj.

Foto: knjižni sejem v Montrealu

]]>
news-1119 Thu, 05 Mar 2020 12:01:00 +0100 Leipziški knjižni sejem 2020 odpovedan http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1119&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1ba4ff5fb085eb704c50b4d461fa99d6 Nekaj dni pred načrtovanim začetkom sejma smo prejeli obvestilo, da je letošnja edicija Leipziškega knjižnega sejma zaradi zdravstvene krize odpovedana. S tem odpade tudi večina načrtovanih slovenskih dogodkov, o katerih smo več napisali tukaj. Odpade tudi berlinski dogodek pesnikov Miljane Cunta, Gregorja Podlogarja in Lucije Stupica v  Haus für Poesie, ki je bil napovedan za 14. marec.

Leipziški knjižni sejem je bil odpovedan prvič v svoji 70-letni zgodovini.

Foto: Miljana Cunta © Žiga Koritnik, Lucija Stupica © privat, Gregor Podlogar © Tihomir Pinter

 

]]>
news-1115 Tue, 03 Mar 2020 12:26:00 +0100 Knjige, filmi, branja, glasba, otroške delavnice in še marsikaj – slovenski program na letošnjem knjižnem sejmu v Leipzigu (12.-15. marec 2020) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1115&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=46bb585f89ae45b6f29d6c411b5840f6 Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna z nacionalno stojnico v mednarodni dvorani 4, na poziciji D503 v okviru iniciative mreže Traduki »Common Ground«, na kateri bo predstavljena najnovejša knjižna produkcija slovenskih založb ter prevodi slovenskih avtoric in avtorjev, in obsežnim slovenskim programom. V programu, ki bo obsegal 15 dogodkov, bodo sodelovali avtorji Drago Jančar, Ana Schnabl, Mirt Komel in Marta Bartol, ki se predstavljajo z novimi prevodi v nemščino, avtorica Renata Salecl, ki v Leipzig odhaja na povabilo mreže Traduki, pesniki Miljana Cunta, Gregor Podlogar in Lucija Stupica, ki bodo svojo poezijo v Leipzigu brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser), dan zatem pa še v Hiši poezije v Berlinu, in Vlado Kreslin, ki bo v petek, 13. marca poskrbel za glasbeni program slovenskega večera v leipziški literarni hiši (Haus des Buches). Ob priložnosti nove nemške izdaje Muce copatarice (založba leiv, 2019) bo eden izmed dogodkov na sejmu posvečen tudi tej večni klasiki iz zakladnice slovenskih slikanic. V soboto pa bodo na sejmu obiskovalci lahko spoznavali Slovenijo skozi oči nemških novinarjev in direktorja sejma Oliverja Zilleja.

Štirje avtorji bodo sejem obiskali v okviru promocije svojih novih prevodov v nemščino:

  • Drago Jančar bo predstavljal prevod romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag, 2019, prevod: Daniela Kocmut)
  • Ana Schnabl bo predstavljala prevod svoje zbirke kratkih zgodb Razvezani (Grün wie ich dich liebe grün, Folio Verlag, 2020, prevod: Klaus Detlef Olof)
  • Mirt Komel svoj prvenec Pianistov dotik (Goldman oder der Klang der Welt, Hollitzer Verlag, 2019, prevod: Sebastian Walcher)
  • Marta Bartolj svojo slikanico brez besed z naslovom Kje si? (Wo bist du?, Baeschlin Verlag 2019)

Poleg dogodkov z avtorji bo na sejmu podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino. Ta bienalna nagrada, ki jo podeljuje Goethe institut Ljubljana v sodelovanju z Musil institutom in organizacijo Literarisches Colloquium Berlin (LCB), bo prevajalcu ali prevajalki, ki ga bo izbrala nemško-govoreča strokovna komisija, tokrat podeljena drugič. Nagrada za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino je bila podeljena na minulem Slovenskem knjižnem sejmu.

Slovenski program na sejmu letos začenjamo s projekcijo filma, v okviru t. i. Balkanskega filmskega tedna, ki ga kot uvod v sejemsko dogajanje prireja mreža Traduki. V atraktivni stari kinodvorani UT Connewitz v istoimenskem predelu Leipziga, si bodo obiskovalci lahko ogledali film režiserja Matjaža Ivanišina Playing Men (2017), kar je omogočilo sodelovanje s Slovenskim filmskim centrom.

Za zaključek pa bodo obiskovalci prisluhnili zvočnim knjigam slovenskih avtorjev v nemškem jeziku, ki nastajajo v sodelovanju RTV Slovenija in Slovenskega kulturnega centra Berlin in jih bomo predstavili zadnji dan sejma.

Celotni slovenski program V Leipzigu si lahko ogledate tukaj:

Četrtek, 5. marec

Uvod: Balkan Film Week

19.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd

Playing Men

Matjaž Ivanišin, 2017, 60 Min., Dokumentarni film, Slovenija, Hrvaška

Z angleškimi podnapisi

 

Četrtek, 12. marec

10.00-11.00, Knjižnica Plagwitz "Georg Maurer", Zschochersche Straße 14

Ustvari svojo slikanico brez besed!

Ustvarjalna delavnica za otroke od 9. leta starosti dalje

Delavnico vodi: Marta Bartolj (ilustratorka)

 

12.00, stojnica Traduki „Common Ground“, dvorana 4

Slavnostna otvoritev

Deset držav iz Jugovzhodne Evrope letos svojo literaturo na leipziškem knjižnem sejmu prvič predstavlja skupaj.

 

12.30-13.00, oder Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H412/G411

Muca Copatarica in bosonogi otroci

Ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih pravljic za otroke, ki vedno pozabijo pospraviti svoje copate. Zveni znano?

Sodelujoči: Katja Lehmann (bralka zgodbe, založba leiv) in maskota Muce Copatarice (Mladinska knjiga)

Za vse starostne skupine

 

13.00-13.30, oder Lesebude 2, dvorana 2, stojnica H600

Kje si?

Lastnica išče izgubljenega kužka. Ali ga bo našla in kdo ji bo pri tem pomagal? Odgovor se skriva v slikanici Marte Bartolj.

Sodelujoči: Marta Bartolj (ilustratorka) in Barbara Anderlič (moderatorka)

Za vse starostne skupine

 

13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica E501

In ljubezen tudi

Pogovor in branje z Dragom Jančarjem

Moderator: Terry Albrecht (WDR3)

Nemška bralka: Ina Nil Gercke

 

16.00-16.30, Forum Literatur „buch aktuell“: dvorana 3, stojnica E401

Pianistov dotik

Pogovor s slovenskim filozofom Mirtom Komelom, ki je z romanom Pianistov dotik napisal fiktivno biografijo Glenna Goulda

Moderator: Michael Hüttler (založba Hollitzer)

 

Petek, 13. marec

15.00-16.00, Forum International und Übersetzerzentrum: dvorana 4, stojnica C505

Podelitev slovensko-nemške nagrade Fabjana Hafnerja

Nagrada za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino bo na dogodku podeljena drugič.

 

15.30-16.00, Forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309

Razvezani

Pogovor in branje z Ano Schnabl, avtorico nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani

Moderatorka: Doris Akrap (TAZ)

 

19.30-23.00, Haus des Buches, Gerichtsweg 28, Leipzig Ost

Dobri dnevi

Literatura, vino in glasba iz Jugovzhodne Evrope … in še nekaj korakov dlje

Pogovori z avtorji: Drago Jančar (Slovenija), Ana Schnabl (Slovenija), Anna Ospelt (Liechtenstein), Michael Martens (Nemčija)

Moderatorji: Katja Gasser (ORF), Andreas Breitenstein (NZZ), Ismar Hačam (LCB), Isabelle Lehn

Pesniška branja: Miljana Cunta (Slovenija), Gregor Podlogar (Slovenija), Lucija Stupica (Slovenija)

Nemški bralec: Thorsten Giese

Glasba: Vlado Kreslin (Slovenija)

Vino: Slovenska turistična organizacija

 

Sobota, 14. marec

11.00-12.00, Common Ground - Traduki Forum: dvorana 4, stojnica D507

Esteban, ki te ljubim, Esteban. O bolezni in bolečini

Pogovor z Ano Schnabl (Slovenija) in Lejlo Kalamujić (BiH)

Moderatorka: Anna Götte

 

13.00-14.00, Forum OstSüdOst, dvorana 4

Potovanje v Slovenijo

Spoznajte deželo in njeno literaturo v pogovoru z novinarji Martinom Reichertom (TAZ), Claudius Nießen (WDR und Handelsblatt) in Katjo Gasser (ORF) ter direktorjem leipziškega knjižnega sejma Oliverjem Zillejem.

 

20.00-23.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Str. 12a, Leipzig Süd

Balkanska noč

Common Ground – Literatura iz Jugovzhodne Evrope

Elena Alexieva (Bolgarija), Mircea Cărtărescu (Romunija), Damir Karakaš (Hrvaška), Enkel Demi (Albanija), Vladimir Pištalo (Srbija), Renata Salecl (Slovenija), Ognjen Spahić (Črna Gora)

Moderatorki: Aylin Rieger, Hana Stojić (Traduki)

Film: Blinde Vayscha

Glasba: Lajko Felix Trio

 

Berlin

19.00, Haus für Poesie, Knaackstraße 97, 10435 Berlin

Potovanje skozi mlado evropsko liriko: postaja Slovenija

Pogovor in pesniško branje s pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica

Moderator: Tom Bresemann

Nemški bralec: Urs Remond

 

Nedelja, 15. marec

11.00-11.30, Forum Literatur und Hörbuch: dvorana 3, stojnica B501

Zvočne knjige iz Slovenije: zbirka klasične in sodobne literature se predstavi

 

Partnerji slovenskega programa v Leipzigu: mreža Traduki, Slovenski kulturni center Berlin, Goethe Institut Ljubljana, LCB, Musil Institut, Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, založbe Zsolnay, Folio, leiv, Hollitzer, Baeschlin, Mladinska knjiga, Beletrina in Goga. Nacionalno stojnico kot že zadnjih nekaj let podpira tudi Slovenska turistična organizacija.

]]>
news-1114 Tue, 03 Mar 2020 12:24:00 +0100 Common Ground – skupna predstavitev držav mreže Traduki v na leipziškem knjižnem sejmu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1114&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=88aab21f593e70d066f36e17d73bbb65 Letos se članice mreže Traduki predstavljamo v prenovljeni in poenoteni grafični podobi, tako da bo tudi slovenska stojnica zasijala s prenovljenim ozadjem. Predstavitev, ki jo lansiramo ob 10-letnici te mednarodne iniciative, poteka pod sloganom »Common Ground«, številni dogodki na sejmu so posvečeni tej skupni iniciativi in ob tej priložnosti bo na sejmu v petek Michael Roth, Državni minister za Evropo v nemškem zunanjem ministrstvu.  Sejem bo obiskal tudi veleposlanik RS v Berlinu, mag. Franci But.

Glede vključitve Slovenije v iniciativo »Common Ground« je direktorica JAK za nemško javnosti posredovala naslednjo izjavo: »Slovenija je bila pred desetimi leti ustanovna članica mreže Traduki in danes lahko rečemo, da je rast mreže in sodelovanje med nami vsemi preseglo vsa pričakovanja. Razlike nas bogatijo, podobnosti nas združujejo. Kljub tektonskim geopolitičnim premikom v zadnjih tridesetih letih na področju Zahodnega Balkana in jugovzhodne Evrope ostajajo vezi na polju kulture in literature močne. Koncept "Common ground" živimo že od vsega začetka, zato je naša skupna prezentacija hkrati reprezentacija vsega, kar smo - skupaj in vsak zase.«

14 držav članic mreže Traduki bo pod skupnim sloganom »Common Ground« regija v fokusu leipziškega knjižnega sejma tri leta, torej do vključno leta 2022.

]]>
news-1113 Tue, 03 Mar 2020 11:20:45 +0100 Knjižni sejem v Bologni 2020 – prestavljen, a v enakem obsegu! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1113&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f5e6e14d069736e375fbbdf4cd9285f4 V začetku prejšnjega tedna so organizatorji knjižnega sejma v Bologni sporočili, da je sejem prestavljen na 4.-7. maj 2020. JAK kljub novim datumom načrtuje udeležbo v enakem obsegu: s stojnico in najobsežnejšim programom doslej.

Najdete nas v dvorani 29, na stojnici C34–D33 v izmeri kar 80m2, saj bo letos gostila največ založniških postaj doslej. Založbam Pivec, Sodobnost International, Miš in Sanje se bosta letos pridružila še Založništvo tržaškega tiska in založba Malinc. Poleg naštetih bosta s samostojnima stojnicama na sejmu prisotni tudi založbi Mladinska knjiga in Morfem, letos pa bo sejem prvič obiskal tudi Forum Ljubljana.

Prav z mislijo na vse slovenske založbe v Bologni letos organiziramo kar tri dogodke mreženja:

  • v ponedeljek 4. 5. ob 14.00 v sodelovanju s Frankfurtskim knjižnim sejmom organiziramo neformalno druženje slovenskih in nemških založnikov na nemški stojnici v dvorani 30 (stojnica B16–C13),
  • v torek 5. 5. ob 15.00 v sodelovanju s programom Frankfurt Kids na njihovi stojnici, ki se nahaja ob nemški nacionalni stojnici v dvorani 30, organiziramo B2B srečanje založnikov z vsega sveta,
  • v sredo 6. 5. ob 11.00 v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje, v katerem kot eden od partnerjev sodeluje tudi JAK, organiziramo B2B srečanje založnikov, ki jih zanimajo inkluzivne otroške in mladinske knjige.

V okviru EU projekta Vsaka zgodba šteje letos poteka tudi mentorski program za perspektivne ilustratorje. Slovenski mentor je dolgoletni urednik za ilustracijo pri Mladinski knjigi, Pavle Učakar, ki bo v Bologni vodi dva t. i. masterclassa za ilustratorje: v ponedeljek 4. 5. ob 16.00 in v torek 5. 5. ob 11.30, oboje na prizorišču Illustrators Survival Corner.

Poleg tega v sredo 6. 5. na odru Illustrators' Cafe prirejamo Predstavitev slovenskega častnega gostovanja 2021: ALL THE BIRDS ARE CHIRPING ABOUT SLOVENIA BOLOGNA'S GUEST OF HONOUR 2021: Z nami bo avtor Andrej Rozman – Roza, vodja projekta Katja Stergar pa bo predstavila načrte za leto 2021. Na dogodku bomo premierno razkrili celostno grafično podobo slovenskega gostovanja.

Kot načrtovano bomo izvedli tudi dva enodnevna obiska sejma z avtobusom, in sicer v dveh terminih: v ponedeljek, 4. maja, in v sredo, 6. maja 2020. Več informacij in nova prijavnica za prevoz v prihodnjih dneh na naši spletni strani.

Posebne pozornosti bo Slovenija letos deležna avtor Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič, ki bosta na IBBY dogodku predstavila slovensko poslanico ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke (2. april) z naslovom »Lakota po besedah«. Oba ustvarjalca sta letos tudi nominirana za prestižno Andersenovo nagrado. Več o tem pa v naslednjem prispevku.

]]>
news-1112 Tue, 03 Mar 2020 11:13:46 +0100 »Lakota po besedah« – slovenska sekcija IBBY je »sponzor« letošnjega Mednarodnega dneva knjig za otroke, 2. aprila 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1112&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fdad65a2cb72efa39767e2c4e3b6457f Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je letos nalogo priprave tradicionalne poslanice in plakata ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke, 2. aprilu, zaupala slovenski sekciji IBBY. Besedilo poslanice z naslovom »Lakota po besedah« je pripravil avtor Peter Svetina, plakat pa je ustvaril ilustrator Damijan Stepančič, ki si je zamislil tudi vabilo k praznovanju v obliki kocke. Vse gradivo je oblikovala Melita Rak. Projekt so finančno podprli Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo in Pošta Slovenije.


Ob tej priložnosti s slovenske sekcije IBBY sporočajo:

S ponosom in veseljem smo gradivo poslali nacionalnim sekcijam IBBY v 80 držav po vsem svetu. Podobno, kot se črke sestavljajo v besede, besede v povedi in le-te v zgodbe, bomo sestavljali tudi različne bralne prireditve, in to z namenom, da bi povabili k branju mladinskih knjig čim več bralcev. Zato je vabilo v takšni obliki, da ga sestavimo v kocko. Naj se »sestavi« veliko takšnih dogodkov, ki bodo nahranili z besedami čim več otrok in odraslih in jim vzbujali lakoto po še več branja.

Besedilo poslanice, vse informacije in gradivo so dostopni na domači strani Slovenske sekcije IBBY: https://www.ibby.si

***

Bralnospodbujevalna akcija

Tudi letos smo pripravili skupno – tradicionalno! – bralnospodbujevalno akcijo. Tokrat s knjigami obeh ustvarjalcev poslanice: obogatimo torej praznovanje 2. aprila s knjigami Petra Svetina in Damijana Stepančiča! Med njimi jih je veliko prejelo zlato hruško!

Oba ustvarjalca sta tudi nominiranca za Andersenovo nagrado 2020: Slikanica ARSENIJE! Damijana in Lucije Stepančič se je uvrstila na seznam izjemnih mladinskih knjig, ki jih Andersenova žirija priporoča za prevajanje v tuje jezike. Peter Svetina pa je med šestimi finalisti za Andersenovo nagrado 2020! Andersenova nagrajenca bosta razglašena 4. maja 2020 na sejmu otroških knjig v Bologni, nagradi pa jima bosta podeljeni na 37. mednarodnem kongresu IBBY v Moskvi (5.–7. september 2020).

Pri promoviranju bralnospodbujevalne akcije s Slovensko sekcijo IBBY sodelujejo: MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (ki je prispevala tudi gradivo), Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, DSP – sekcija za mladinsko knjiiževnost, revija Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici in drugi, kajti k branju spodbujamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih. K branju spodbujamo otroke, mladino, odrasle in starejše; posameznike, skupine, javnost.

Seznama knjig in bralne spodbude, ki sta jih pripravili Slovenska sekcija IBBY in MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, so dostopni tukaj.

]]>
news-1111 Mon, 02 Mar 2020 11:58:34 +0100 Objavljamo mnenje Komisije za preprečevanje korupcije http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1111&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7625c64f7809b0a55183ddc85dd3588e Z izrecnim dovoljenjem direktorja založbe Goga, g. Mitje Lična, objavljamo odgovor Komisije za preprečevanje korupcije.

Odgovor KPK lahko preberete tukaj.

]]>
news-1108 Mon, 24 Feb 2020 11:09:07 +0100 Mnenje Ministrstva za kulturo na pripravljeno strategijo JAK za obdobje 2020-2024, prejeto 6.2.2020, ter odziv JAK na podano mnenje http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1108&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5a520e00219d573f3566cdad02dc34f5 Objavljamo mnenje Ministrstva za kulturo na pripravljeno strategijo JAK za obdobje 2020-2024, prejeto 6.2.2020, ter odziv JAK na podano mnenje.

 

Besedilo odziva:

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odziv Javne agencije za knjigo RS ( v nadaljevanju JAK) na predhodno mnenje Ministrstva za kulturo na predlog Strategije Javne agencije za knjigo RS za obdobje 2020-2024, prejeto dne 6.2.2020.

Ad Splošne ugotovitve

Agencija ni bila ustanovljena z osrednjim namenom pridobivanja neproračunskih sredstev, temveč to pridobivanje obstaja kot možnost – za kar si JAK vseskozi prizadeva. V Zakonu o Javni agenciji RS Uradni list RS, št. 112/07 in nasl. - ZJAKRS) pri namenu, za katerega je JAK ustanovljena, pridobivanje neproračunskih sredstev sploh ni omenjeno, med nalogami pa je skrb za neproračunska sredstva le ena od petnajstih nalog JAK. Ne glede na to je JAK pri črpanju teh sredstev uspešna - EU Projekt Ustvarjalne Evrope (ki je mimogrede prvi projekt iz tega evropskega programa, za katerega je JAK kandidirala) Vsaka zgodba šteje, se ne izvaja zadnje obdobje, ampak se je šele dobro začel – novembra 2019. Agencija je glede razvojnih projektov, financiranih iz kohezijskih skladov, pripravila tudi predlog za nadaljevanje izvajanja projekta Via – Via 2, ter projekt e-založništvo, oba je Ministrstvo za kulturo umestilo v INOP-e za obravnavo na SVRK. Prav tako sta v potrjevanju oziroma obravnavi dve dokumentaciji za že potrjena kohezijska projekta.

Glede navodil ministrstva za črpanje sredstev za upravičence javnih razpisov JAK – ministrstvo res ni podalo pisnih navodil, je pa JAK usmerilo na podlage v ZIPPRS – kjer je predviden le 30 % avans, vse ostalo šele ob plačanih računih, kar bi pokopalo slovensko založništvo in zlasti druge akterje na področju (nevladniki), ki nimajo možnosti za premostitvena sredstva. Res je JAK sama morala najti rešitev, skladno z ZIPPRS, da je omogočila preživetje področju, a ponovno pod oteženimi pogoji.

Glede sredstev agencije (sredstva za znanost in prestolnico knjige): JAK je bila edina, ki je morala odpustiti dva sodelavca v letu 2012 in ni nikoli dosegla števila zaposlenih po sistemizaciji. Tudi ob korekciji tabel o financiranju JAK 2008-2018, torej če dodamo k letom 2009, 2010 in 2011 znanstveni del in prestolnico knjige, je upad sredstev v 2012 očiten. Kar pa zadeva dvig sredstev v letih 2018 in 2019, je ta v celoti na račun povišanja knjižničnega nadomestila, ki se je med 2017 in 2019 zvišalo za 312.061 €, v 2020 pa še za dodatnih 32.813 € – pri skupnem znesku sredstev se zato ustvarja vtis, da je JAK dobila več sredstev, a v največji meri prav na račun postavke knjižničnega nadomestila, deloma pa zaradi povišanja mase plač, ki je zakonska obveznost.

Agencija že več let izvaja razpise za spodbudo e-založništvu ter v zadnjih dveh letih sofinancira tudi zvočne knjige, kar je vključeno v programe dela in letna poročila. Glede na najnovejše raziskave s področja bralne kulture (prek 140 raziskav, navajajo strokovnjaki) pa prava pot za širjenje branja ni e-knjiga, pač pa tiskana knjiga. Zato v strategiji ni posebnega poudarka na širjenju e-založništva, ki je po našem mnenju le poslovni model.

Ad Področje knjižničarstva

Pri področju knjižnic gre za iskanje nepomembnih podrobnosti glede »netočnega« poimenovanja dokumentov. Tudi v prvotnem Zakonu o JAK  ni bilo predstavnika knjižnic, pa se je to spremenilo s spremembo ZJAKRS v letu 2013, ko je bil dodan v Svet JAK tudi predstavnik knjižnic. Zakoni se dopolnjujejo in spreminjajo, zato menimo, da je dolgoletna pobuda Društva založnikov in Društva knjigotržcev kakor tudi GZS – Sekcije za založništvo, da bi predstavniki sodelovali v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost, več kot legitimna in bi jo bilo mogoče uresničiti v naslednjem strateškem obdobju.

V nadaljevanju pripravljavci mnenja menijo, da strategija navaja »Populistična stališča o trivialnih knjižničnih zbirkah«: JAK nikoli ni trdila in tega tudi ne navaja v strategiji, da gre pri nakupih gradiv za knjižnice v celoti za nakupe trivialne literature, je pa nespregledljivo, da se to dogaja v določenem obsegu – o tem pišejo v raziskavah največji strokovnjaki za področje knjige (dr. Andrej Blatnik, dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj idr.). Nedavno je temu v javnem pismu, objavljenem v tedniku Mladina, (nehote?) pritrdila Sindikalna konferenca splošnih knjižnic pri Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa, in sicer v zvezi z nabavljanjem knjig založbe Učila v splošnih knjižnicah[1]: » Čeprav so knjige, ki jih večinoma ponuja ta založba, skoraj brez kulturne vrednosti, so privlačne splošnemu bralstvu. Na nesrečo pa smo se v knjižnicah prisiljeni truditi za dovolj visoke statistike, ki nam nato prinesejo dovolj sredstev, ter smo obenem zavezani k smotrni porabi javnih sredstev pri nabavi gradiva. Ponudba te založbe, v kateri prevladujejo t.i. ljubiči, večinoma slabo prevedeni in še slabše lektorirani, predvsem zaradi razširjenosti branja tovrstnih knjig na poletnih plažah, k tem statistikam veliko doprinese. Tako je založba postala pomemben igralec v slovenskem založništvu.[2]« V najnovejši reviji Bukla pa je povedno stališče Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki ga v imenu društva podpisujeta ugledni prevajalki Maja Kraigher in Dušanka Zabukovec v zvezi s katastrofalnim prevodom dela bookerjeve nagrajenke Anne Burns Mlekar, ki ga je izdala založba Lynx: »Menimo pa, da bi morale več storiti knjižnice. Očitno je namreč, da so vodilo njihove nabavne politike predvsem želje uporabnikov (in lastnic splošnih knjižnic, torej občin, ki jih zanima le število izposoj) na eni strani, na drugi pa je precej poljuben izbor literature za odrasle bolj kot argumentirani presoji v skladu z založniškimi standardi podvržen marketinški spretnosti posameznih distributerjev. Ob večnem argumentu upoštevanja želja plačnikov članarin pa knjižnice pogosto pozabljajo, da knjige odkupujejo z javnim denarjem. Knjižničarji so pomembni posredniki med založbami in bralci. Dokler se tisti, ki izbirajo knjige za odkup, ne bodo zavedeli svoje vloge in dojeli, da je treba knjige izbirati strokovno in odgovorno (dobra praksa je npr. podeljevanje zlatih hrušk za kakovostne knjige na področju otroške in mladinske književnosti) in da se z nobenim odkupom ne mudi tako zelo, da bi to vmesno fazo smeli izpustiti, se položaj ne bo izboljšal, samozvani založniki pa bodo še naprej lastnoročno tovorili prevodne zmazke v knjižnice in jih tam prodajali brez slabe vesti in s kakšnim posebno privlačnim popustom.[3]«

Dodali ste tudi predlog k Izzivu 1 za promocijo knjig v javnem interesu, in sicer pripravo promocijskega besedila o vsaki subvencionirani knjigi, ki bi bilo na voljo knjižničarjem ipd. (npr. portal Dobreknjige.si). V zvezi s tem pojasnjujemo, da se je JAK pri izvajanju Zakona o enotni ceni knjige povezala z Institutom informacijskih znanosti, Maribor (IZUM), ki skrbi za sistem iskanja in izposoje gradiva v knjižnicah (COBISS). Založniki imajo ob oddaji podatkov o začetku prodaje knjige in ceni knjige tudi možnost vnosa dodatnih podatkov, ki so objavljeni  v sistemu COBISS oziroma so na voljo knjižnicam za pripravo kataložnih zapisov o knjigah.  Dostopni so naslednji podatki: naklada, naslovnica, vzorčne strani, kazalo, predstavitev publikacije itd. Ker gre za neobvezen vnos nekaterih podatkov, je JAK vse založnike, ki prejmejo sofinanciranje za knjižne programe in projekte, že v pogodbah o sofinanciranju za leto 2020 zavezala, da na portal ZECK obvezno dodajo naslovnico in vsebinski opis (z zavihka ipd.) knjige, s tem pa so te informacije na voljo za nadaljnjo rabo. Navedba v pogodbi: Pogodbenik je dolžan ob prijavi  sofinanciranih knjig v aplikacijo Enotna cena knjige na spletni strani www.jakrs.si ob vpisu podatkov o začetku prodaje  in ceni knjige vnesti tudi naslednje podatke: naslovnica, opis knjige in naklada. Kar že izvajamo, ne vključujemo v strateški dokument.

Glede sodelovanja z drugimi resorji ZJAKRS določa:

11. člen) z državnimi organi sodeluje pri načrtovanju strateških usmeritev na področju knjige, ki so predmet različnih javnih politik in se dotikajo tudi knjige;

12. člen) sodeluje z vladnimi organi oziroma drugimi organizacijami, ki vplivajo na položaj knjige, njeno prepoznavnost in razvoj;

Z vsemi navedenimi organi in organizacijami JAK vseskozi aktivno sodeluje, kar izkazuje tudi vključenost strokovnih sodelavcev JAK v delovna telesa (npr. Delovna skupina za jezikovno politiko, Delovna skupina za oblikovanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti …), delovna telesa (medresorska in strokovna) pa oblikuje in koordinira tudi sama (v letu 2019 so bile oblikovane oziroma imenovane: Projektno-programske skupine »Bologna 2021«, medresorska projektna skupina Rastem s knjigo, organizacijsko-programska skupina za medresorski nacionalni posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti).

Ad Bralna kultura

Pri tem poglavju navajate, da bi bilo potrebno poudariti vlogo JAK pri pripravi NSBP in izvajanju Akcijskega načrta. Sodelovanje JAK oz. njenega predstavnika pri oblikovanju Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti je dejstvo, že od začetka smo v medresorski skupini aktivno sodelovali. V okviru Kulturno umetnostne vzgoje  in v povezavi z dejavnostmi, ki jih predvideva Akcijski načrt Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti, je nacionalna kulturna koordinatorka na JAK aktivno udeležena pri vseh vsebinskih in organizacijskih aktivnostih povezanih z bralno pismenostjo in bralno kulturo (npr. Kulturni bazar, posveti na področju BK in bralne pismenosti; npr. medresorski posvet bralne pismenosti – jeseni 2020), Nacionalni mesec skupnega branja, strokovna izobraževanja v okviru financiranja programov na področju BK na temo bralne pismenosti (izobraževanja Bralne Značke, izobraževanja učiteljev ZRSŠ (Slovenija, tujina), Založniška akademija v okviru SKS, Kongres založnikov idr.). Vse našteto velja tudi glede povezovanja sofinanciranih projektov/programov tako s knjižnicami kot tudi drugimi deležniki na področju, ki jih JAK aktivno in uspešno že vrsto let poziva k sodelovanju in le ti tudi vsako leto uspešneje udejanjajo te cilje v okviru svojih programov in projektov, kar je predvideno tudi za obdobje 2020-2024. Omenimo še projekt Rastem s knjigo, ker se povezuje precej deležnikov (založniki, stanovska društva – npr. Pisateljski oder na SKS, izobraževanja mentorjev Bralne značke, predstavitve MKL – Pionirska, skratka povsod, kjer je možno promovirati branje mladostnikov in spodbujati bralno kulturo; medgeneracijsko branje – BZ, MKK, idr. ) tako v Sloveniji, kot tudi izven nje (zamejstvo, tujina – sodelovanje z ZRSŠ – učitelji iz tujine – Pot knjige; RSK). V letu 2020 se pričenjajo v sodelovanju z ZRSŠ in MIZŠ tudi izobraževalne delavnice za učitelje na temo izbranih knjig RSK, vzpostavljena je tudi projekta skupina RSK; vzpostavljena je povezava s predstavniki staršev preko ZSSS.

Glede navedb o strokovni podpori s strani JAK lokalnim skupnostim – financiramo projekte tako na področju lokalnih skupnosti kot tudi nacionalne, in sicer preko razpisov (npr. medgeneracijsko branje, Bralnice pod slamnikom, projekti DSP, DSKP, IBBY, MKL – Priročnik za branje,  MB knjižnica – center za bralno pismenost; medijska podpora in financiranje – brezplačnik Bukla ( 2019 celo posebna številka), revija OIK, različni festivali in prireditve po Sloveniji – Dnevi poezije , Pranger, Fabula, Vilenica, Sanje v Medani, Novo mesto short idr.).  Sodelovanje  z MOL – Prestolnica knjige 2010, Unesco; sodelovanje pri projektu »Lipko« - nagovor vseh občin za odkup knjig (Velenje, Celje, Kranj …) ali 2013 izvedena akcija Ni igre brez drame, ki je povezala vse deležnike na področju knjige (knjižnice, založbe, knjigarne idr.); sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije itd. Vse te akcije in povezovanja so imanenten del naše strategije na področju in jih vseskozi poglabljamo in prilagajamo/razvijamo glede na ciljno publiko. Posebej zato je bil razvit tudi projekt Pot knjige  - strip, razstava in nastop avtorjev, pri čemer izrecno pazimo na geografsko razpršenost in usmerjenost na obisk šol izven urbanih središč, pa tudi zamejstvu in zdomskem prostoru (Dunaj, Banja Luka, Ruma). Pomembno je tudi naše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na področju podpore odpiranju novih knjigarn.

V sodelovanje z EuRead smo že pristopili: 9.9.2019 so se na javnem dogodku vključili in podpisali izjavo/peticijo Evropa bere direktorica JAK Renata Zamida, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina za Ministrstvo za kulturo. V programu dela za 2020 navajamo, da je namen JAK uradno članstvo v iniciativi EU Read, kjer pa potekajo pogajanja za višino članarine, ki bi jo Slovenija morala za to prispevati, saj je potrebno s slovenske strani ovrednotiti prednosti in slabosti po principu cost-benefit, Agencija bo morala namreč članarino poravnavati iz integralnih sredstev na postavki programsko-materialni stroški v okviru vsakoletne odločbe in pogodbe o financiranju.

Ad Predlogi na področju zadev EU

Namen strategije ni ponavljanje temveč predočenje glavnih strateških ciljev v prihodnje. V Programu dela in finančnem načrtu JAK za leto 2020 so podrobneje navedene vse aktivnosti na področju zadev EU. Vključevanje v katerekoli projekte, tudi v mnenju ministrstva izpostavljeni in pohvaljeni vključitvi v projekt Vsaka zgodba šteje, pa od Agencije zahteva dodatno delo ter tudi lastna sredstva. Iz predhodnih navedb je razvidno, da je kadrovska zasedba na JAK preskromna za izvajanje že obstoječih nalog, zato se lahko zgodi, da vključevanje v nove projekte krni delo na že obstoječih. Žal manjši evropski projekti ne zagotavljajo sredstev za zaposlitve, česar se MK zagotovo zaveda, zagotovo pa ti projekti pozitivno vplivajo na različne segmente slovenskega knjižnega trga.

Agencija s svojimi razpisi, pa tudi strokovnimi posveti in izobraževanji, aktivno pripomore k temu, da so slovenski prijavitelji na razpisih Ustvarjalne Evrope tako uspešni, saj zasleduje potrebe prijaviteljev, spremlja spremembe na področjih razpisov EU in temu primerno prilagaja vsebine lastnih razpisov, da so doseženi multiplikatorni učinki.

Agencija že sedaj aktivno sodeluje s kolegi z MK, ki se ukvarjajo z večjezičnostjo in prevajanjem, ažurno daje pripombe in predloge ter s svojim znanjem svetuje glede implementacije določenih strategij. Skupina za večjezičnost in prevajanje pri Odboru za kulturo na ravni EU zaenkrat še ni niti ustanovljena, zato v strategijo ne moremo zapisati sodelovanja v skupini – pri čemer nas mora k formalnemu sodelovanju pozvati Ministrstvo za kulturo. O pobudi za ustanovitev take skupine smo bili obveščeni v drugi polovici leta 2019 in prispevali svoja mnenja glede usklajevanj mandata take skupine.

Kot je razvidno iz Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 je predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021 med izpostavljenimi nalogami, čemur sledijo tako aktivne kot pasivne politike Agencije –v letu 2020 pripravljamo nastope slovenskih avtorjev na knjižnem sejmu v Bruslju, prav tako pa se bo sejma udeležila direktorica s prispevkom na strokovni okrogli mizi. Tako v projektnih kot programskih razpisih je predsedovanje izpostavljeno kot ena izmed 3 prednostnih nalog, kar je bilo tudi predhodno skomunicirano s pristojnimi službami na ministrstvu in je pisno dokumentirano. Z veleposlaništvom RS v Bruslju oziroma bodočo »Slovensko hišo« sodelujemo permanentno in usklajeno ter s skupnim pogledom v leto 2021, pri čemer smo bili aktivni sogovorniki tudi na sestankih z vodstvom muzeja Bozar, kjer naj bi se dogajala glavnina slovenskega kulturnega programa v času Predsedovanja.

MK predhodno navaja, da je ena izmed nalog JAK pridobivanje neproračunskih sredstev. MK se zagotovo zaveda, da JAK vseh sredstev, ki jih s svojim delom in vključevanjem v različne povezave, na primer Traduki, posredno pridobi za slovenski knjižni trg, ne navaja in ne more navajati v svojih finančnih izkazih. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu. Za ponazoritev konkretnega primera pa naj navedemo, da je slovenski knjižni trg v obliki različnih podpor od mreže Traduki v desetih  letih našega članstva (JAK v imenu Republike Slovenije je ustanovna članica mreže) prejel 686.800,00 €, vložek JAK pa je bil 130.000, 00 €. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu (na primer slovensko-nemške prevajalske delavnice Vice-Versa, ki so bile izvedene leta 2018 in bodo ponovno 2020 in v katere nemška fundacija Toledo vloži 10.000 €).

Ad Predlogi splošni in za države izven EU

Strategija mora (na vseh področjih) izhajati iz obstoječih sredstev za 2020-2021 –  zato predlog, naj JAK širi udeležbo na knjižnih sejmih na ves svet (navedeno: Kitajska, Južna Koreja, Severna Amerika, Avstralija, Brazilija itd.), kar predlaga Ministrstvo zlasti na področju otroške in mladinske literature ter ilustracije –zahteva bistven dvig sredstev za mednarodno področje, na kar v strategiji v splošnem apeliramo v uvodu (in pripisu predsednika Sveta JAK). Nobena udeležba na sejmu, ki naj bi prinesla pozitiven učinek za slovensko knjižno polje, ni ad hoc odločitev, temveč strateška odločitev, ki zahteva precej predhodnega dela in tudi sredstev. Tako kadrovske kot finančne omejitve Agenciji narekujejo še skrbnejši premislek o tem, katerih sejmov se je mogoče udeležiti, tako da se priprava nanje ter sama pot ne prekrivata z drugimi nujnimi in pomembnimi aktivnostmi.

Pred podajanjem Mnenja je MK gotovo prebrala že večkrat navajan Program dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 (ki ga je že obravnavala in pozitivno ocenila stalna komisija za knjigo Ministrstva za kulturo, soglasje k njemu pa je podal tudi Svet JAK), v njem je namreč predvidena ponovna udeležba na knjižnem sejmu v Šanghaju, in prav v tem dokumentu navajamo dejstva, ki jih ministrstvo v svojem Mnenju ponavlja– in sicer krepitev vloge tega sejma v zadnjih letih, zlasti od 2019 dalje.

Z nastopom na sejmu v Šanghaju želi JAK multiplicirati učinke priprav na sejem v Bologni 2021, hkrati pa z udeležbo na tem sejmu pokriti tudi celotno področje Azije. Skoraj vsaka svetovna država ima svoj sejem, ko se s projekti glavnih gostij na vseh največjih svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu – izpostaviš – si tudi na vse ostale sejme kmalu vabljen kot osrednja gostja. Brez skrbnega premisleka o tem, udeležba na katerem sejmu lahko prinese učinke, udeležba katerega sejma pa je le nesmotrna raba javnih sredstev, bi JAK lahko v svojo strategijo navedla še kopico sejmov, o učinkih pa molčala.

Tako severnoameriški kot brazilski, ruski in avstralski trg so seveda pomembni – a vsi glavni deležniki so v veliki meri prisotni na najpomembnejših svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu. Vseeno pa JAK spodbuja in promovira udeležbo (in jo sofinancira) posameznih založnikov, agentov, urednikov ter drugih strokovnjakov s področja literature na sejmih na teh področjih kakor tudi na posebnih strokovnih srečanjih. JAK redno skrbi tudi za obveščanje o štipendijah ter podporah tujih deležnikov, ne samo s teh področij, temveč z vsega sveta.

Omenimo lahko, da je letos v Moskvi hkrati s knjižnim sejmom mednarodno srečanje IBBY, pot več slovenskih udeležencev na obe prireditvi bo sofinancirana, prav tako pa bomo udeležencem omogočili nastope pod skupnim sloganom, ki bo promoviral nastop Slovenije kot glavne gostje v Bologni 2021.

Vse to so stvari, ki so del Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020, in so usklajene s Strategijo 2020–2024.

Ne razumemo povsem, kaj naj bi pomenila promocija otroške in mladinske književnosti po zgledu Disneya in japonskih družb ter vpeljava »multidisciplinarnega marketinškega pristopa, ki gradi na pripadnosti, ugledu, potrošniških vrednotah in/ali svojevrstni odvisnosti uporabnika«. Multidisciplinaren marketinški pristop v slogu Disneya so sanje vsakega slovenskega založnika, avtorja, ilustratorja, a tak pristop ima v ozadju milijardne, ne milijonske zneske, ki to omogočajo. Dokler se slovenski založniški trg ubada s preživetjem, si vsi želimo, da bi marketinški pristopi ostali vsaj na dosedanjem nivoju, da bi z manjšimi in opaznimi promocijskimi akcijami lahko vzbudili pozornost ter ciljno večali ugled slovenske knjige. Če pa gre za sugestijo, da je promocija slovenske literature (in slovenska literatura sama, posebej tista za otroke in mladino) potrebna diznifikacije, se s strokovnega stališča JAK s tem ne more strinjati (verjamemo tudi, da bi imela glede tega koncepta pomisleke tudi širša zainteresirana javnost) in v tem smislu dopuščamo konceptualno razhajanje s pogledi trenutnega vodstva Ministrstva. V vsakem primeru bodo vse promocijske akcije na primernem kakovostnem nivoju – z ustrezno kakovostnimi produkti, ki temeljijo na vrhunskem jeziku, zgodbi in ilustraciji, poznavalci slovenske literature in ilustracij pa zagotovo vedo, da je lahko tudi visoka kakovost zabavna, saj je tak velik del slovenskih knjig.

Kar zadeva sugestijo o »multimedialno pripravljenih dogodkih« - to JAK po svojih zmožnostih že  počne s promocijskimi AV izdelki (vsakoletni filmi za projekt Rastem s knjigo že od leta 2009, v letu 2019 posnet in lansiran večjezični  film 5 slovenskih avtoric za tuje trge in s tem povezani multimedialni dogodki na mednarodnih založniških mreženjih ipd.).

Zaradi vsega navedenega prejeto predhodno mnenje ministrstva obravnavamo tudi kot mnenje ministrstva na tekoče delo JAK, ki ga sicer vseskozi spremljata in potrjujeta Svet JAK in Ministrstvo za kulturo. Za podani odziv se zahvaljujemo, komentarje ministrstva smo obravnavali in v delih, kjer presojamo, da je vključitev v Strategijo JAK za obdobje 2020-2024 smiselna, smo izvedli dopolnitve dokumenta in upoštevali tudi predlog glede poimenovanja izzivov, ki nas na področju knjige vse skupaj naslavljajo v prihodnjem obdobju.

 

Lep pozdrav,

Renata Zamida

Direktorica

 

Pripravili:

- strokovna sodelavka za področje mednarodnega sodelovanja Katja Stergar

- strokovna sodelavka za področje bralne kulture in literarnih prireditev Tjaša Urankar

- strokovna sodelavka za področje knjižnega in revijalnega založništva Vlasta Vičič

- direktorica Renata Zamida

 


[1] www.zsss.si/glosa-ucila-knjiznice-1312/

[2] Mladina, 13.12.2019.

[3] Bukla, št. 152, 5.2.2020, www.bukla.si/revija-bukla/skodljivi-prevodi.html

]]>
news-1109 Mon, 24 Feb 2020 10:46:00 +0100 NUJNO OBVESTILO: letošnji knjižni sejem v Bologni prestavljen na 4.-7. maj 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1109&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=75da779c8b2709b863fe418b569f7b1f Na JAK smo prejeli nujno obvestilo, da je zaradi razmer v Italiji v zvezi s COVID-19 Corona virusom sejem v Bologni prestavljen na 4. do 7. maj letos. O morebitnih spremembah pri načrtovanih aktivnosti JAK na sejmu vas bomo sproti obveščali.

]]>
news-1110 Mon, 17 Feb 2020 10:23:00 +0100 Pismo 7.A OŠ Šenčur pisateljici Janji Vidmar za nadaljevanje zgodbe o Elvisu Škorcu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1110&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=75a8d3f68128a4e4797fa9768a2f80e6 Učenci  7.A OŠ Šenčur pod vodstvom učiteljice Ane Marije Ledenik so pisali pisateljici Janji Vidmar, po tem ko so prebrali knjigo Elvis Škorc, genialni štor, ki so jo prejeli v dar pri projektu Rastem s knjigo. Pripravili so nekaj zanimivih predlogov za nadaljevanje zgodbe. 


Pisateljica Janja Vidmar se je prijazno odzvala in dejala, da se veseli srečanja, na katerem bodo lahko rekli kakšno tudi o nadaljevanju Elvisovih prigod. Domislice učencev se ji zdijo zabavne ter izvirne in veseli jo, da ob odprtem koncu razmišljajo, kaj vse bi se utegnilo Elvisu še pripetiti.

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

]]>
news-1107 Fri, 07 Feb 2020 11:43:01 +0100 Objavljen je Javni poziv avtorjem, ki so upravičeni do denarnih prispevkov iz naslova knjižničnega nadomestila http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1107&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d735b2607b5a8d6337287150b0469c5c JAK poziva vse avtorje, ki bodo uveljavljali pravico do knjižničnega nadomestila v obliki denarnih prispevkov živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del, da od 7. februarja 2020 na spletni strani www.jakrs.si izpolnijo vlogo v elektronski obliki. Izpolnjeno vlogo morajo nato natisniti in podpisano najkasneje do 10. marca 2020 poslati s priporočeno pošto ali jo oddati osebno vsak delavnik med 10. in 12. uro na naslov: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova ulica 2b, 1000 Ljubljana.

Celotno besedilo poziva je dostopno na naslovu: https://www.jakrs.si/knjiznicno-nadomestilo/poziv-avtorjem/

Vloga za uveljavljanje knjižničnega nadomestila je dostopna na naslovu: https://www.knjiznicno-nadomestilo.jakrs.si/

]]>
news-1101 Wed, 05 Feb 2020 14:23:00 +0100 Knjižni sejem v Bologni – pomembne informacije http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1101&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7d9de7e604cfa591222b94d8966b55ea Vse o letošnjih organiziranih obiskih knjižnega sejma v Bologni (prvič organiziramo dva prevoza!), dogodkih, ki jih pripravljamo na letošnjem sejmu, novoustanovljeni delovni skupini Bologna 2021 in odprtem Javnem natečaju za celostno grafično podobo Bologna 2021. Letos kar dva organizirana prevoza na knjižni sejem v Bologni in več dogodkov s slovenskimi vsebinami

Bliža se mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni, ki bo letos potekal od 30. marca do 2. aprila. JAK bo na sejmu prisotna z doslej največjo, 80m2 veliko nacionalno stojnico in slovenskim programom. Pomembnih dogodkov na sejmu bo veliko, zato bomo letos organizirali dva enodnevna obiska sejma z avtobusom za vse zainteresirane:

  • v ponedeljek, 30. marca, na dan razglasiteve letošnjih prejemnikov Andersenove nagrade (Illustrators Cafe ob 14.00), za katero je letos nominiran tudi slovenski avtor Peter Svetina, in založniškega mreženja slovenskih in nemških urednikov na nemški nacionalni stojnici,
  • v sredo, 1. aprila, na dan, ko se bo Slovenija na posebnem dogodku ob 15.45 na lokaciji Illustrators Cafè predstavila kot prihodnja častna gostja sejma (2021), potekalo pa bo tudi založniško mreženje z mednarodnimi založniki v okviru evropskega projekta Vsaka zgodba šteje/Every story matters.

Prijava: prijavnico za organiziran prevoz najdete na tej povezaviPrijave zbiramo do 28. 2. 2020 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov: bologna.jak@gmail.com

Novinarji: za novinarje, ki jih v Bologno napoti njihova medijska hiša, je prevoz brezplačen. Potrebna je le prijava do 28. 2. 2020 na bologna.jak@gmail.com. Akreditacije so mogoče na tej povezavi.

 

Pripravljamo tudi dva dogodka z dolgoletnim likovnim urednikom Pavletom Učakarjem, ki kot mentor sodeluje v mentorskem programu projekta Vsaka zgodba šteje:

  • v ponedeljek, 30. marca, med 16.00 in 17.30, Illustrators survival corner: pregled ilustratorskega portfelja za 12-15 ilustratorjev,
  • v torek, 31. marca, med 11.30 in 12.45, Illustrators survival corner: delavnica za ilustratorje.

Za tiste, ki boste sejem obiskali za več dni: v torek, 31. marca, bo ob 13.00 preko neposrednega prenosa iz Stockholma razglašena letošnja prejemnica ali prejemnik nagrade Astrid Lindgren Memorial Award (ALMA), za katero sta letos nominirana slovenska avtorja Anja Štefan in Slavko Pregl.

 

Ustanovitev delovne skupine Bologna 2021

Konec leta 2019 je bila ustanovljena delovna skupina Bologna 2021, v katero so bili imenovani naslednji člani na predlog relevantnih stanovskih društev, Ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo:

  • Judita Krivec Dragan, kustosinja, likovna kritičarka, članica s področja vizualne umetnosti,
  • Tina Bilban, raziskovalka, kritičarka, avtorica, predsednica slovenske sekcije IBBY,
  • Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, članica ZDSLU sekcije za ilustracijo
  • Zvonko Čoh, akademski slikar in ilustrator, član žirije 14. Bienala slovenske ilustracije, član ZDSLU sekcije za ilustracijo,
  • Helena Kraljič, založnica, članica Društva slovenskih založnikov,
  • Anže Miš, založnik, član Zbornice slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS,
  • Majda Koren, avtorica, predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP,
  • Igor Saksida, raziskovalec in poznavalec mladinske književnosti,
  • Andrej Ilc, urednik,
  • Pavle Učakar, likovni urednik s področja knjižne ilustracije,
  • Zdravko Duša, avtor in dolgoletni urednik, 
  • Katja Stergar, Javna agencija za knjigo RS – vodja projektne skupine.

Člani delovne skupine so že opravili prvi sestanek.

 

Odprt je Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021

Natečaj je pod oznako CGP Bologna 2021 odprt do 2. marca. Predlog znaka, ki ga bo strokovna žirija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.400,00 EUR bruto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga.

Povezava do natečaja: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/

Več o projektu Bologna 2021: https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v-bologni-2021/

]]>
news-1104 Wed, 05 Feb 2020 14:20:00 +0100 'Publishers' Tour to Cannes' – posebno povabilo za slovenske založnike! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1104&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a57780309ceb94acb5f1c3e393147ba7 Frankfurtski knjižni sejem s finančno podporo nemškega zunanjega ministrstva v okviru letošnjega filmskega festivala v Cannesu 18. in 19. maja organizira mednarodno založniško udeležbo v Cannesu 'Publishers' Tour to Cannes'. Ta je namenjena izbranim založnikom iz Nemčije ter nekdanjih in bodočih držav častnih gostij Frankfurtskega knjižnega sejma, tudi Slovenije.

Prestižni filmski festival v Cannesu je največji festival filmske industrije na svetu, v okviru katerega poteka program 'Shoot the Book!', ki ga organizirata SCELF (Société Civile des Editeurs de Langue Française) in Francoski inštitut. Frankfurtski knjižni sejem založnikom ponuja akreditacijo za festival, možnost sodelovanja na ekskluzivnih mreženjih s filmskimi producenti in priložnost, da v okviru programa 'Shoot the Book!' na festivalu predstavijo knjige s potencialom za filmsko adaptacijo. Kako svoje vsebine predstaviti kar najbolj profesionalno bodo založnikom svetovali strokovnjaki s področja filma.

Rok za prijave: 14. februar 2020

Več informacij na: www.buchmesse.de/en/film-cannes

Založniki lahko prijavnico izpolnijo tukaj.

Kontakt za dodatne informacije: Niki Théron, film@buchmesse.de ali +49 (69) 21 02 167.

]]>
news-1105 Wed, 05 Feb 2020 14:15:00 +0100 Aktualni tuji razpisi in odprte prijave http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1105&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5590ea88896f1e38d4e6d9b3f3990792 Prevajalska rezidenca Goethe inštituta v Nemčiji, pisateljski rezidenci v Gradcu in Welsu, programi v okviru torinskega knjižnega sejma ter razpis švicarskega kulturnega inštituta Pro Helvetia je nekaj aktualnih priložnosti, za katere so v februarju in marcu odprte prijave. Prevajalska rezidenca Goethe inštituta

Goethe inštitut v sodelovanju s fundacijo Alfred Toepfer Stiftung in kulturno fundacijo nemške zvezne dežele Saške razpisuje delovno štipendijo za profesionalne literarne prevajalke in prevajalce iz nemščine v tuje jezike. Štipendija obsega bivanje v eni izmed dveh prevajalskih rezidenc v krajih Gut Siggen (dežela Schleswig-Holstein) ali Dresden-Hellerau (dežela Saška). Prijave so mogoče do 6. marca na tej povezavi.

 

Graz – Writer in residence program

Do 31. marca so odprte prijave na Graz – Writer in residence program, ki je namenjen tujim avtoricam in avtorjem. Štipendija vključuje 8-mesečno bivanje v rezidenci Cerinni-Schloessl (Schlossberg) in mesečno štipendijo v višini 1.300€.

Več informacij in prijave na tej povezavi.

 

Wels - Writer in residence program

Avstrijsko mesto Wels razpisuje trimesečno rezidenco za mestnega pisatelja ali pisateljico. Poleg bivanja v Welsu med 1. julijem in 30. septembrom letos mesto ponuja tudi mesečno štipendijo v višini 1.100€. Prijava je mogoča do 3. aprila 2020. Osnovno znanje nemščine zaželeno. Več informacij najdete tukaj.

 

Razpisane so registracije za SalTo Rights Centre in prijave za dva fellowship programa – oboje v okviru Torinskega knjižnega sejma

V času od 13. do 16. maja letos bo v Centru Congressi Lingotto v Torinu deloval center za literarne agente, založnike, producente in skavte, ki se bodo udeležili torinskega mednarodnega knjižnega sejma (14.-16. maj). Po early bird ceni 200€ ponujajo najem mize z vso potrebno opremo.

Odprte so tudi prijave za dva fellowship programa in sicer:

  • BOOK TO BOOK za urednike in založnike ter
  • BOOK TO SCREEN za strokovnjake s področja filma

Rok za prijave: 28. februar 2020

Več informacij na:

https://www.salonelibro.it/en/visit/rights-centre-en.html in rightscentre@salonelibro.it    

 

Razpisana so sredstva za promocijo švicarske literature v tujini

Švicarska kulturna organizacija Pro Helvetia razpisuje sredstva v višini 200.000 švicarskih frankov za promocijo švicarske literature v tujini s poudarkom na knjigah na temo umetnosti, fotografije in oblikovanja ter otroških knjigah, za sofinanciranje pa primerne tudi knjige s področja leposlovja in humanistike, stripi in grafični romani. Prijavijo se lahko tako švicarski kot tuji prijavitelji in sicer do 2. marca na www.myprohelvetia.ch.

Razpis je primeren za vse založnike, ki izdajajo prevode švicarskih avtorjev ali kako drugače sodelujejo s švicarskim knjižnim trgom.

Več informacij na:

Beni Muhl, Literature

Tel. +41 44 267 76 67, bmuhl@prohelvetia.ch

]]>
news-1106 Wed, 05 Feb 2020 11:48:44 +0100 Aktualni razpisi in pozivi JAK http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1106&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=dcf63767b665ccfe226742caeb861b78 Trenutno so odprti štirje razpisi Javne agencije za knjigo:

Napovedujemo še prvi letošnji poziv za mobilnost in razpis za izvedbo prevajalskih seminarjev:

]]>
news-1099 Thu, 30 Jan 2020 00:00:00 +0100 Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021 (oznaka CGP Bologna 2021) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1099&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=465cca440701f0087ecc5841cf9bf5fe datum objave: 30. 1. 2020
zaključek natečaja: 2. 3. 2020

NASLOV NATEČAJA:
Javni natečaj za izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021 (oznaka CGP Bologna 2021)

PREDMET JAVNEGA NATEČAJA:
Izbor celostne grafične podobe projekta Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021.

NAMEN JAVNEGA NATEČAJA:
Projekt »Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni leta 2021« je nacionalni projekt za promocijo in krepitev izvoznega potenciala slovenske knjižne ustvarjalnosti na področju otroške in mladinske literature in slovenske ilustracije. Vloga častne države gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni bo pomembno okrepila mednarodni potencial domačih otroških knjig in predvsem slovenske ilustracije, spodbujala prevode slovenskih otroških in mladinskih knjig, povečevala vidnost, ugled in prepoznavnost slovenskih avtorjev in krepila vlogo ilustracije. Tak nastop je enkratna priložnost v kontekstu mednarodnega sejma, ki uživa stalen in visok ugled ter je deležen pozornosti tako založniške in knjigotrške kot tudi medijske panoge. V letu 2021 bo potekal že 57 sejem, ki traja 4 dni in je namenjen izključno (odrasli) strokovni in drugi zainteresirani javnosti. V zadnjih letih sejem obišče okoli 30.000 strokovnih obiskovalcev, v šestih sejemskih halah se predstavlja več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta, v sklopu sejma pa se zgodi več kot 600 dogodkov; ob tem o sejmu poroča več kot 800 novinarjev iz 40 držav sveta. Hkrati se Slovenija s projektom predstavlja tudi splošni publiki z dogodki na različnih prizoriščih v mestu (spremljevalni kulturni program). S tem javnim natečajem Javna agencija za knjigo RS (organizator) izbira celostno grafično podobo za ta projekt.

NAGRADA:
Predlog CGP, ki ga bo strokovna komisija ocenila z najvišjim številom točk, bo prejel nagrado v znesku 2.000,00 EUR neto. Nagrada vključuje odkup materialnih avtorskih pravic za uporabo zmagovalnega predloga CGP.

CELOTNO BESEDILO NATEČAJA: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi/cgp-bologna-2021-371/

]]>
news-1100 Thu, 23 Jan 2020 16:20:09 +0100 Peter Svetina med šestimi nominiranci za letošnjo Andersenovo nagrado http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1100&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=39f6b90e16ed2a88f854c28c78c7ae6b Mednarodna organizacija IBBY (International Board on Books for Young People) je ta teden objavila seznam finalistov za prestižno Andersenovo nagrado za leto 2020. Eden izmed šestih finalistov v kategoriji avtorjev za otroke in mladino je tudi slovenski mladinski pisatelj Peter Svetina

Mednarodna žirija, v kateri je sodelovala tudi predstavnica slovenske sekcije IBBY, Tina Bilban, je finaliste izbrala med 34 nominiranimi avtorji in 36 nominiranimi ilustratorji. Žirija ocenjuje celotne opuse avtorjev in ilustratorjev in nagradi ustvarjalcema podeli za celosten prispevek k otroški literaturi v njunih državah. Letošnji nagradi bosta podeljeni 30. marca na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni.

Pripenjamo celoten seznam nominirancev in sporočilo za medije.

]]>
news-1102 Thu, 23 Jan 2020 16:10:00 +0100 Bližata se knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1102&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8c42c77ed47aff85d30b5771267e1d63 Marca bosta svoja vrata odprla mednarodna knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu. Na bruseljskem knjižnem sejmu (Foire du Livre de Bruxelles, 5.-8. marec) bosta na dogodkih v programu sejma sodelovali slovenski predstavnici Agata Tomažič, ki bo predstavila francoski prevod zbirke Česar ne moreš povedati frizerki / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, Belleville éditions, Pariz), in direktorica JAK, Renata Zamida, ki bo sodelovala v pogovoru o stanju prevajanja v Evropi.

Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna s stojnico in obsežnim slovenskim programom z avtoricami in avtorji Renato Salecl, Dragom Jančarjem, Ano Schnabl, Mirtom Komelom, Marto Bartolj – predstavljajo se z novimi prevodi v nemščino – pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica, ki bodo svojo poezijo brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser) in Vladom Kreslinom, ki bo poskrbel za glasbeni program. Več o programu v prihodnjem novičniku.

Bruseljski program pripravljamo v sodelovanju s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju in je del priprav na kulturni program v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, leipziškega pa v sodelovanju z založbami, pri katerih so izšli nemški prevodi knjig, mrežo Traduki in Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu.

]]>
news-1103 Thu, 23 Jan 2020 16:05:00 +0100 Vabilo na okroglo mizo z naslovom »Nižji davek – boljši časi za knjigo in časopis? http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1103&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8bb96be70b814d65cff024176ad0fc05 STAklub Slovenske tiskovne agencije in Javna agencija za knjigo vas vljudno vabita na okroglo mizo z naslovom »Nižji davek - boljši časi za knjigo in časopis?«, ki bo v torek, 28. januarja ob 11. uri v ljubljanskem Maxiju, Trg republike 1, v Maxi klubskem salonu (1. nadstropje).

Z novim letom je začela veljati novela zakona o davku na dodano vrednost, ki ob dosedanjih dveh stopnjah DDV uzakonja tudi nižjo, petodstotno stopnjo DDV za knjige, časopise in periodične publikacije tako v fizični kot elektronski obliki. Sprememba prihaja več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena.

Kaj pomeni znižan, 5-odstotni DDV na knjige in nekatere druge publikacije? Kaj poleg tega še potrebujemo za preživetje slovenskega založništva in knjigotrštva?  Se knjižnim in časopisnim založnikom obeta dostojno preživetje namesto životarjenja? Na ta in druga vprašanja bodo poskušali odgovoriti:

            - Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS,

            - Samo Rugelj, direktor in glavni urednik založbe Umco ter publicist, 

            - Marija Volčjak, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa in

            - Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje.

RSVP: Organizator prosi za potrditev udeležbe na pp@sta.si.

]]>
news-1083 Wed, 22 Jan 2020 10:39:00 +0100 Novi prevodi slovenske literature http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1083&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8f60ec280e37bf66aae95d0914fd7429 Konec lanskega leta so nas razveselili številni novi izidi slovenskih avtorjev v tujini, ki so plod prizadevanj slovenskih založnikov in podpore Javne agencije za knjigo:

- izbor pesmi Tomaža Šalamuna v nizozemskem prevodu, ki sta ga pripravila Staša Pavlović in Tom Van de Voorde, je z naslovom Ik weet izšel pri nizozemski založbi Uitgeverij Vleugels. 
- roman Mirta Komela Pianistov dotik, ki ga je v italijanščino prevedla Patrizia Raveggi, je pod naslovom Il tocco dell pianista izšel pri založbi Carbonio Editore. Skoraj istočasno je roman pod naslovom Goldman oder Der Klang der Welt izšel tudi v Avstriji, kjer je prevod Sebastiana Walcherja izdala založba Hollitzer Verlag.
- izid knjige Gorana Vojnovića Figa (Under fikonträdet) na Švedskem. Izšla je pri založbi Rámus publishing house. Prevedla jo je Christine Bredenkamp.
- izid knjige In ljubezen tudi Draga Jančarja v Beogradu. Knjiga je z naslovom Kao i ljubav izšla pri založbi Arhipelag. Prevedla jo je Ana Ristović.
- Izid knjige Ding dong zgodbe Jane Bauer pri založbi Ibis grafika. Hrvaški prevod z naslovom Ding Dong priče je pripravil Krešimir Krnic. 
- izid knjige Konec. Znova avtorja Dina Bauka (Istrosbooks). Roman The end. And again je izšel v angleškem prevodu Timothyja Pogačarja.
- izid knjige Dušana Šarotarja Bilijard v Dobrayu. Angleški prevod z naslovom Billiards at Hotel Dobray, ki ga je pripravil Rawley Grau, je izšel pri založbi Istrobooks.

V prihodnjih letih lahko med drugim pričakujemo naslednje naslove:
- Letos bo pri založbi Folio Verlag v prevodu Klausa Detlefa Olofa izšel nemški prevod zbirke kratkih zgodb Ane Schnabl Razvezani pod naslovom Grün wie ich dich liebe grün.
- Pri založbi Suhrkamp Verlag bo izšel izbor poezije Fabjana Hafnerja  Erste und letzte Gedichte, v nemščino jo prevaja aktualni Nobelov nagrajenec Peter Handke. 
- Pri založbi Arcipelago Books bo izšel drugi del romana Lojzeta Kovačiča Prišleki  z naslovom Newcomers: Book Two. Knjigo je v angleščino prevedel Michael Biggins. 
- Leta 2021 bo pri založbi Verbrecher Verlag izšel nemški prevod romana Nataše Kramberger Primerljivi hektarji.
- Izšel bo angleški prevod serije slikanic o Levu Rogiju avtorja Igorja Plohla. Serijo zgodb o invalidnem Levu Rogiju bo za celotno angleško govorno področje izdala založba Holiday House.
- V ZDA bo izšla tudi angleška izdaja slikanice brez besed Kje si? avtorice Marte Bartolj. Knjigo bo izdala založba Chronicle Books.
- Bolgarska založba List bo izdala roman Evalda Flisarja Čarovnikov Vajenec.
- Beijing Dandelion Children's Book House Co bo izdala slikanico Andreje Peklar Luna in jaz.
- Ruski Rosman publishing pa Groznovilco v Hudi hosti avtorice Jane Bauer.

Knjige Mirta Komela, Gorana Vojnovića, Draga Jančarja in Jane Bauer so izšle s podporo Javne agencije za knjigo, knjigi Dina Bauka in Dušana Šarotarja pa s podporo programa EU Ustvarjalna Evropa.

]]>
news-1098 Tue, 14 Jan 2020 17:03:09 +0100 B2B srečanje v Bologni - Vsaka zgodba šteje http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1098&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ed2e388c7bcb3078d6b82c261aa4da8d 1. april 2020, 11.00-13.00

 

Bologna Book Fair, Sala Melodia - Centro Servizi, 1. nadstropje, blok B

 

Mreženje in individualni pogovori s tujimi založniki

 

Spoštovani založniki,

Javna agencija za knjigo kot del evropskega projekta Vsaka zgodba šteje/Every story matters  organizira B2B srečanje za založnike, ki jih zanima izmenjava kakovostnih knjig za otroke in mladino s poudarkom na inkluzivnosti, raznolikosti, multikulturnosti.

Vas zanima, kaj sploh je projekt Vsaka zgodba šteje?

Vas zanimajo kakovostne knjige iz drugih evropskih držav?

Iščete priložnost za povezovanje?

Bi radi spoznali tuje založnike in jim predstavili svoje knjige?

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pozitivno, si rezervirajte 1. april in izkoristite priložnost za spoznavanje novih založb s področja otroške in mladinske literature.

Na dveurnem dogodku vam bomo najprej predstavili projekt (15 minut), sledila bodo individualna srečanja z založniki/uredniki/literarnimi agenti.

Poskrbeli bomo tudi za kavo in prigrizke. 

Kako se prijavim?

Svojo prijavo pošljite po spletnem obrazcu.

Prijave so odprte za vse založnike/urednike/literarne agente s področja otroške in mladinske književnosti, prednost bodo imeli založniki iz dežel partneric – Flandrija (Belgija), Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Slovenija. Na dogodek bo sprejetih največ 30 sodelujočih.

Rok za prijavo

Ponedeljek, 3. februar 2020 do 12.00.

Izbrani prijavitelji bodo o svoji prijavi obveščeni najkasneje 10. februarja 2020.

Vprašanja lahko posredujete na nika.kovac@jakrs.si.

Javna agencija za knjigo RS skupaj z Acesso Cultura, Associação Cultural (PT), Bluedar (DE), Mediart International (HR), Stichting ROSE (NL) in Vlaams Fonds voor de Letteren (BE) sodeluje v projektu  EU Vsaka zgodba šteje – ustvarjajmo zgodbe za vse / Every story matters – making books more inclusive.

Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se vknjiževnih likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.

Spletna stran:  www.everystorymatters.eu

Facebook: www.facebook.com/ESMmakingbooksmoreinclusive/

Instagram: @every.story.matters.eu

 

]]>
news-1095 Thu, 19 Dec 2019 12:22:13 +0100 Vabilo na ponovoletno druženje Javne agencije za knjigo http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1095&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5aa2005b84b6f73f1ac7c0f64e42d297 Vabimo vas na ponovoletno razstrupljevalno druženje v četrtek, 9. 1. od 15.00 dalje v prenovljenih prostorih na sedežu JAK! 

Želimo vam prijetne praznike in srečno novo leto! 

]]>
news-1094 Thu, 19 Dec 2019 12:20:08 +0100 KNJIGOBEŽNICE - ODNESI IN PRINESI KNJIGO http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1094&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=895f3b3f309c66c66049647bc405f343 Javna agencija za knjigo RS je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podarila Knjigobežnico. Knjigobežnica je polica za javno izmenjevanje knjig, na njej se nahajajo knjige, ki jih bralci in bralke lahko vzamejo, v zameno pa pustijo kakšno svojo. Strokovne sodelavke in sodelavci Javne agencije za knjigo so Knjigobežnico napolnili z najrazličnejšimi knjigami. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je z veseljem pozdravil Knjigobežnico v prostorih ministrstva ter izpostavil pomen spodbujanja državljank in državljanov k branju knjig. Branje je vrednota, je poudaril minister, zato je ministrstvo pripravilo Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030, katere del je tudi bralna kultura. Branje je potrebno spodbujati že pri najmlajših, česar se slovenski vrtci in šole dobro zavedajo, in v tej smeri tudi delujejo.

POMEMBNE SO SPODBUDE K BRANJU IN KUPOVANJU KNJIG

Literatura je v stalnem dialogu z družbo in pomembno je, da tudi družba vstopa v dialog z literaturo. Predaja Knjigobežnice Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS ima večplasten pomen. Opozarja na nekatere podatke iz najnovejše nacionalne raziskave Knjiga in bralci, ki je pokazala, da knjige kupujemo in beremo vse manj, še posebej je padec viden v segmentu najbolj izobraženih članov naše družbe. Če izobraženci prenehajo brati in graditi osebne knjižnice, je to toliko bolj zaskrbljujoče.
Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, je tako opozorila: „Bralci se rodijo v družini, in glede na omenjeno raziskavo, so najbolj pozitiven zgled mladim še zmeraj starši in obdanost s knjigami doma. Po raziskavi PIAAC o kompetencah odraslih je Slovenija na repu držav glede velikosti domače knjižnice - marsikdo pa ne pozna dejstva, da ob lahko domači knjižnici, ki obsega najmanj 80 knjig, otrok deloma nadoknadi deprivilegiranost, ki izhaja iz nižje izobrazbe staršev.„

MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST IN ŠPORT - POMEMBEN PARTNER PRI SPODBUJANJU BRANJA

Pomembno je izpostaviti tudi pomen branja tiskanih knjig - noben ekran nam ne posreduje tako poglobljene izkušnje branja kot fizična knjiga.
Renata Zamida je ob tem dodala: „V tem kontekstu se nam zdi pomembno, da se tudi uslužbenci ministrstva, ki kroji politiko na področju izobraževanja in znanosti, vsak dan na poti v pisarno srečajo s knjigami in imajo možnost poseči po njih. Knjigobežnica že domuje na Ministrstvu za kulturo, na Javni agenciji pa menimo, da bi jih morali vzpostaviti na vseh ministrstvih in v Državnem zboru. Knjigobežnica naj bo spodbuda k branju in nakupovanju knjig v slovenščini. Posebej spodbudno pa se nam zdi, da je Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, katere nosilec je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, že v potrjevanju na Vladi RS in nam bo v letu 2020 že omogočena priprava akcijskega načrta, ki bo zagotovo prispeval k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji.„

]]>
news-1092 Wed, 18 Dec 2019 10:26:14 +0100 RAZPIS MENTORSKEGA PROGRAMA ZA NEUVELJAVLJENE TALENTE EU PROJEKTA VSAKA ZGODBA ŠTEJE/EVERY STORY MATTERS http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1092&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4dfd748aa1922d02734831659481a258 Javna agencija za knjigo RS skupaj z Acesso Cultura, Associação Cultural (PT), Bluedar (DE), Mediart International (HR), Stichting ROSE (NL) in Vlaams Fonds voor de Letteren (BE) sodeluje v projektu  EU Vsaka zgodba šteje/Every story matters.

Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se v likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.

Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih skušali zaznati želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.

Ena izmed aktivnosti projekta je tudi mentorski program za še neuveljavljene in nadarjene talente. V njem bo sodelovalo šest izbranih nadarjenih avtorjev ali avtoric iz šestih različnih držav EU.

Aktivnosti mentorskega programa: 

  • kontinuirano enoletno delo z izbranim mentorjem na področju priprave slikanice brez besed, 
  • dostop do brezplačnih spletnih masterclassov, namenjenih poglabljanju znanja na področju promocije inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti v otroških slikanicah, 
  • gostovanje na 2-tedenski rezidenci v eni izmed sodelujočih držav, 
  • kritje potnih stroškov in stroškov bivanja za obisk knjižnih sejmov v Bologni in Frankfurtu v letih 2020 in 2021, kjer boste predstavljali svoje delo, 
  • plačilo v vrednosti 1000 evrov bruto,
  • ohranitev avtorskih pravic za pripravljeno delo.

Na razpis se lahko prijavijo:

  • ilustratorji, ki niso izdali več kot ene knjige,
  • ilustratorji, ki že imajo nekaj izkušenj na področju ilustracije za otroke in mladino,
  • ilustratorji, ki inkluzivnost razumejo kot enake možnosti za vse in želijo s svojim delom prispevati h raznolikosti današnje družbe, 
  • avtorji inovativnih ilustracij visoke kakovosti,
  • ilustratorji s tekočim znanjem angleščine.

Prijava je zaveza za dejavno sodelovanje v vseh aktivnostih mentorskega programa.

OKVIRNA ČASOVNICA:

Program se bo začel februarja 2020

Prvo srečanje tečajnikov bo potekalo na knjižnem sejmu v Bologni med 30. marcem in 4. aprilom 2020

Med majem in decembrom 2020 bodo potekali online masterclassi. 

Med januarjem 2021 in junijem 2021 se bodo tečajniki in tečajnice udeležili izbranih dvotedenskih rezidenc. 

Rok za oddajo končane neme slikanice je 30. junij 2021

20. – 24. oktobra 2021 in 19. – 23. oktobra 2022 boste svoje delo predstavili na knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Svoje delo bo del ilustratorjev predstavil tudi na Zagreb Book Festival 2021 (21. – 27. maj) in vsi na Zagreb Book Festival 2022 (21. – 27. maj).


PRIJAVA:

Vsi elementi prijave morajo obvezno biti napisani v angleškem jeziku. Prijava naj vsebuje:

  • motivacijsko pismo, v katerem opredelite, zakaj bi radi sodelovali v projektu Vsaka zgodba šteje (pismo naj bo dolgo največ eno (1) A4 stran),
  • vaš življenjepis (največ dve (2) A4 strani),
  • portfolio preteklega dela (najmanj pet ilustracij v velikosti A4 in skupno največ 20 ilustracij v velikost A4),
  • potrdilo, da ste se pripravljeni udeležiti vseh aktivnosti programa.

 

Prijave pošljite na: talent@everystorymatters.eu. V vrstici zadeva navedite: Application Talent Programme. Vse priloge morajo biti vključene v eno priponko.

Vprašanja lahko naslovite na: nika.kovac@jakrs.si ali katja.stergar@jakrs.si.

Končni rok za prijave: Sreda, 15. januar, ob 12.00, odločitev o izbiri bo znana do 10. februarja 2020.

  

 

]]>
news-1084 Fri, 06 Dec 2019 11:16:31 +0100 Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga o življenju zapornikov, ki premika meje in ruši stereotipe http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1084&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e70773ee1f140bc4965a44a833a70bc7 »Najlažje je žival, če se lahko tako izrazim, zapreti med štiri stene in ji dati malo hrane vsak dan, pa je to to. Ampak žival bo v tem primeru ostala žival. Če jo vsak dan vzamemo v naročje in malo pocrkljamo, kot malega otroka, na primer, ali karkoli podobnega, takrat žival spet lahko postane človek.«

Bine

Javna agencija za knjigo je s projektom »Vključujemo in aktiviramo!« odpirala vrata v svetove literature in v boljša življenja 

Javna agencija za knjigo RS je v zadnjih štirih letih izvajala projekt »Vključujemo in aktiviramo«. Projekt je povezal dva pola: slovenske ustvarjalce s področja književnosti in štiri ranljive družbene skupine. Udeleženci projekta iz ranljivih družbenih skupin so pridobivali kompetence, ki so pomagale pri njihovi ponovni socialni aktivaciji. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, zato poudarja: »Projekt je dokazal, da literatura resnično premika meje in ruši stereotipe. Obenem pa odpira vrata v boljše življenje

Eden izmed rezultatov projekta je tudi knjiga »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma«, v kateri je popisanih 11 zgodb moških na prestajanju zaporne kazni. Gre za neke vrste nadaljevanje, saj je lani izšla knjiga z zgodbami zapornic z Iga, »Začasno bivališče: Na grad 25, Ig. Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora«.

Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga, ki predstavi zgodbe moških za vrati zapora

»Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma« je knjiga, ki prinaša zgodbe 11 moških zapornikov na prestajanju kazni zapora, zgodbe, o katerih navadno beremo le v črnih kronikah ali poročilih iz sodnih dvoran, a nanje hitro pozabimo. Nastala je pod uredniškim vodstvom dr. Milice Antić Gaber, s sodelavkami Nino Pergar, Darjo Tadič, Jasno Podreka in Dejo Crnović so v njej popisale življenjske zgodbe zapornikov. Izpovedovalce spoznamo kot posameznike z različno osebno preteklostjo in z morda boljšimi možnostmi za drugačno prihodnost. »Podpora Javne agencije za knjigo temu projektu je izrednega pomena. Brez tega najbrž takšna knjiga ne bi izšla. Pa ne gre samo za izid knjige. S projektom so pridobili vsi; tako tisti, ki so se znašli v zaporu, ker so prekinili monotono rutino dneva, kot so nam dejali naši sogovorniki, me, ki smo imele izjemno možnost pogovora z njimi, in nenazadnje tudi javnost, ki je s knjigo dobila možnost vpogleda v to, kakšno je življenje v zaporu skozi oči zapornikov.« poudarja dr. Milica Antić Gaber. Predgovor za knjigo je napisal Tone Partljič, ki je bil v okviru projekta »Vključujemo in aktiviramo!« dve leti mentor v zaporu v Mariboru. 

O nastanku knjige 

Zgodbe, o katerih lahko beremo v knjigi, so nastale v pogovorih z zaporniki, ki so kazen prestajali ali jo še prestajajo na Dobu in v Mariboru. Raziskovalke so v uvodnih pogovorih posameznike povabile k sodelovanju pri projektu. Sprva jih je bilo pripravljenih sodelovati 13, pozneje sta dva odstopila. Raziskovalke so se s sogovorniki srečale vsaj trikrat. Prisluhnile so njihovi zgodbi, jo zapisale in na koncu s pomočjo pripovedovalca avtorizirale. Cilj nastale knjige je jasen: širši družbi ponuditi možnost za drugačno, bolj informirano razumevanje zapornikov, njihovih življenjskih izkušenj in pogledov na nekatera delovanja. 

Predstavitev knjige bo v ponedeljek 9.12. ob 17.00 v  atriju ZRC SAZU. Na predstavitvi bodo nastopile avtorice Milica Antić Gaber, Jasna Podreka, Nina Pergar, Deja Crnović, Darja Tadič in Lucija Božikov. Pogovor bo uvedla direktorica JAK RS Renata Zamida, dogodek bo moderirala Nika Kovač. Odlomke bosta brala Nataša Barbara Gračner in Jernej Gašperin.

Več informacij na: nika.kovac@jakrs.si  

]]>
news-1082 Thu, 05 Dec 2019 11:07:23 +0100 Odprte so prijave na rezidenčni program mreže Traduki za pisatelje in prevajalce v Sofiji http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1082&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a2335d95935b6a7fd25556573d0d3812 Na enomesečni rezidenčni program, ki je namenjen pisateljem iz Albanije, BiH, Hrvaške, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore, Romunije, Srbije in Slovenije ter prevajalcem iz bolgarščine v nemščino ali jezike vseh naštetih držav, se vsi zainteresirani lahko prijavijo do 30. januarja 2020. Rezidenca poteka v Hiši literature in prevajanja v Sofiji in je namenjena krepitvi literarne izmenjave med Jugovzhodno Evropo in nemškim govornim področjem.

Več informacij najdete tukaj.

]]>
news-1081 Thu, 05 Dec 2019 11:06:04 +0100 Predviden program razpisov in pozivov JAK v letu 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1081&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=489cfdf1744ca112fad6c94c8e81fe3e V letu 2020 JAK predvidoma pripravlja osem javnih razpisov in štiri javne pozive, ki bodo objavljeni po spodnjem urniku:

Predvideni dvoletni projektni razpisi:

JR1-KNJIGARNE-2020-2021 - odprt 17. 1.- 17. 2. 2020

JR3-KNJIGA-2020-2021 za vsa področja razen revij (izdaja knjig; bralna kultura; literarne prireditve; mednarodno sodelovanje) - odprt 31. 1.- 2. 3. 2020

Predvideni enoletni javni razpisi:

JR2-RSK-2020: odprt 17. 1.-17. 2. 2020

JR4-PS-2020 (prevajalski seminar): odprt 7. 2.- 9. 3. 2020

JR7-eZaložništvo-2020: odprt 20. 3.- 24. 4. 2020

JR8-Štipendije KN-2020 (vsa področja): odprt 10. 4.- 11. 5. 2020

Predvideni javni pozivi:

JP1-mobilnost 1-2020: odprt 7. 2. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 1.7.2020 (za dogodke do vključno junija 2020)

JP4-mobilnost 2-2020: odprt 3. 7. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.10.2020 (za dogodke do konca leta)

JP2-posebni projekti-2020: odprt predvidoma 27. 3. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.10.2020

Predvideni javni razpisi in pozivi za tuje založnike/prijavitelje:

JR5-P-2020 (prevodi v tuje jezike): odprt 20. 3.- 8. 5. 2020 

JR6-INJ-2020 (podpora izidom v nemščini): odprt 20. 3.-24. 4. 2020

JP3-Trubar-2020 (podpora stroškom tiska): odprt 20. 3. 2020 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.10.2020

Naj spomnimo, da so trenutno odprti tudi naslednji štiriletni programski razpisi:

JR10-KNJIŽNI PROGRAM-2020-2023 - odprt 15. 11.- 23. 12. 2019

JR11-REVIJALNI PROGRAM-2020-2022 - odprt 15. 11.- 23. 12. 2019

JR12-PROGRAM BK IN LP-2020-2023 - odprt 22. 11.- 6. 1. 2020

JR13-PROGRAM MS-2020-2023 - odprt 22. 11.- 6. 1. 2020

Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo na gp.jakrs@jakrs.si ali 01 369 58 20. Spremljajte tudi našo spletno stran www.jakrs.si

]]>
news-1080 Thu, 05 Dec 2019 11:03:37 +0100 Prihodnost razpisov Ustvarjalna Evropa in sijajni slovenski rezultati letošnjega razpisa za literarne prevode http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1080&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2251b6abff80423a91b3ab8c2d80bc62 Kot poroča Center Ustvarjalna Evropa je Slovenija na razpisu za projekte literarnega prevajanja 2019 absolutna zmagovalka po številu uspešnih projektov in skupni podpori EU. Devet slovenskih prijaviteljev je pridobilo 481.943,37 EUR za prevajanje evropskega leposlovja. Čestitamo! Več informacij lahko preberete tukaj.

Ob tej priložnosti je Renata Zamida, direktorica JAK, povedala: 

"Prevodna literatura je dragocen doprinos k raznolikosti knjižnega trga, v Sloveniji je skoraj polovica izdanih knjig prevedenih, in vsaka dodatna finančna spodbuda je seveda dobrodošla.  Vemo, da so tako naklade kot prodajne številke pri nas nizke, zato je kakovostno prevodno literaturo, posebej če ne gre za najvidnejše avtorje in mednarodne uspešnice, težko izdajati brez podpor. Javna agencija za knjigo pri izdaji knjig podpira približno 30 različnih založb in podpore na področju založništva predstavljajo cca 2,5 mio EUR letno, v povprečju več kot polovica tega zneska predstavlja podporo prevodnim knjigam, kar skupno številko podpore slovenskim založbam s strani razpisov Ustvarjalne Evrope, postavlja v zanimiv kontekst - gre za skoraj tretjino finančnih podpor za slovensko založništvo. Z namenom, da bi bili naši založniki čimbolj uspešni in usposobljeni, tudi sami organiziramo izobraževanja, svetujemo in smo predvsem v dialogu z Evropsko komisijo, ko gre za spremembe in prenove razpisov. K letošnjim uspehom slovenskih založnikov bi vsekakor dodali še uspešne tuje založnike, ki so v svoje programe umestili slovenske knjige - dva nemška založnika sta bila tako uspešna s kar tremi slovenskimi avtoricami, in tudi na račun zadnjega evropskega razpisa za literarne prevode bomo v nemščini prebirali Polono Glavan, Ano Schnabl in Gabrielo Babnik. Za vse te uspehe si lahko skupaj čestitamo."

Še pred objavo rezultatov je na knjižnem sejmu v Frankfurtu oktobra potekala debata s predstavniki Evropske komisije in izvršne agencije EACEA glede prihodnjosti razpisov Ustvarjalna Evropa, kjer smo različni deležniki, med njimi tudi JAK, izpostavili potrebe in pričakovanja potencialnih prijaviteljev ter vseh členov knjižne verige, ki so lahko upravičenci razpisov. Razprava je bila omejena na podporo Ustvarjalne Evrope knjižnemu oziroma založniškemu sektorju, ki naj bi se v naslednji perspektivi še okrepila in diverzificirala glede na težave in potrebe sektorja, predvsem kar se tiče kroženja evropskih literatur, omogočanja vidnosti literatur, ki nastajajo v malih jezikih, promocije in distribucije.

V osnovi gredo razmisleki za prihodnjost programa, ki podpira knjižno panogo, v naslednji smeri:
- Evropska komisija je glede razpisov za literarno prevajanje naklonjena modelu večletnega financiranja in ukinjanju enoletnih projektov. Rešitev za manjše založnike bi bila prijava večjih projektov v obliki založniških/partnerskih konzorcijev, ki bi lahko združevali skupne interese založnikov na nacionalni ravni (torej skupna prijava več slovenskih založnikov na primer) ali na mednarodni ravni (prijava slovenskega založnika z založniškimi partnerji v tujini na primer). Del konzorcijev bi lahko bile tudi nezaložniške organizacije (na primer knjigarne, distributerji, organizacije ki se ukvarjajo z bralno kulturo itd).
- razpisni obrazci za literarne prevode bi lahko bili razdeljeni v dve sekciji, tako da bi založniki ločeno prijavljali "uvozne strategije", torej prevode iz tujih jezikov v jezik domačega trga, izdajo teh knjig in njihovo promocijo, v ločeni sekciji pa "izvozne strategije", v kolikor jih imajo, torej prodaja prevodnih pravic, prisotnost na mednarodnih sejmih in drugih mednarodnih strokovnih srečanjih ter mreženjih, prijava vzorčnih prevodov oziroma celotnih prevodov izbranih domačih knjig v tuji jezik (na primer v angleščino), izobraževanje in usposabljanje posrednikov znotraj neke založbe, podpora pri stroških dela za omenjene dejavnosti.
- posebej bi na ravni razpisov Projekti sodelovanja krepili projekte, ki bi spodbujali usposabljanje prevajalcev, usposabljanje literarnih posrednikov ter B2B strokovne dogodke v tujini, kjer bi lahko založniki in agenti predstavljali avtorje in njihova dela kolegom iz tujine, opažen je tudi manko takih mreženj izven evropskega prostora (Azija, Latinska Amerika), kjer brez podpore EU težje pride do večjih dogodkov, kjer je v ospredju evropska literatura (posebej literatura, pisana v malih jezikih.

Naslednje obdobje programa Ustvarjalna Evropa bo potekalo v letih 2020-2027.

]]>
news-1079 Thu, 05 Dec 2019 11:01:12 +0100 Mednarodne aktivnosti JAK v mesecu novembru – kratek pregled http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1079&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=44effd0c8f9554d16b1bc11167245813 V mesecu novembru je Javna agencija za knjigo sodelovala na dunajskem knjižnem sejmu, Mednarodnem kulturnem forumu v St. Peterburgu, Mednarodnem sejmu otroške literature v Šanghaju, srečanju partnerjev projekta Vsaka zgodba šteje v Lizboni in srečanju nekdanjih in bodočih držav častnih gostij Frankfurtskega knjižnega sejma v Rigi. Preberite več. V mesecu novembru je Javna agencija za knjigo sodelovala na petih mednarodnih dogodkih: 

  • Knjižnem sejmu Buch Wien na Dunaju, kjer smo letos s stojnico in programom sodelovali že tretjič (6.-10. november). Fotogalerijo si lahko ogledate tukaj.
  • Mednarodnem kulturnem forumu v St. Peterburgu, kamor smo potovali na povabilo Foruma slovanskih kultur (14.-16. november),
  • Mednarodnem sejmu otroške literature CCBF v Šanghaju, kjer smo se udeležili tudi študijskega potovanja za mednarodne založnike (15.-17. november),
  • Srečanju partnerjev projekta Vsaka zgodba šteje in uvodni konferenci projekta, v katerem je JAK ena od partnerskih organizacij, v Lizboni (18.-19. november),
  • Srečanju nekdanjih in bodočih držav častnih gostij Frankfurtskega knjižnega sejma v Rigi (19.-20. november).

Po pestri jesenski sezoni z večjimi aktivnostmi na mednarodnem področju nadaljujemo marca in sicer s knjižnimi sejmu v Bruslju, Leipzigu in Bologni.

 

]]>
news-1078 Thu, 05 Dec 2019 10:59:59 +0100 Alešu Košarju nagrada Fabjana Hafnerja http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1078&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=65b50c0eb6beacb4619c022e57234586 V nedeljo, 1. decembra, je bila v okviru 35. slovenskega knjižnega sejma podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino v zadnjih dveh letih. Gre za najvišje dotirano prevajalsko nagrado pri nas, saj znaša 4.000 €, ob tem pa vključuje še enomesečno rezidenco v LCB v Berlinu. Prejel jo je dr. Aleš Košar za prevod knjige Kaj se pravi misliti? Martina Heideggerja. Prejemnik prve nagrade Fabjana Hafnerja je bil predlani Štefan Vevar. Obraten razpis, torej za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino, bo objavljen 23. decembra, nagrada pa bo podeljena na Leipziškem knjižnem sejmu marca 2020.

Nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi odlikovati izjemne prevajalce iz slovenščine v nemščino in obratno, so ustanovili Goethe-Institut Ljubljana, Literarisches Colloquium Berlin (LCB) in avstrijski Musil-Institut. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled. 

Nagrado se podeljuje izmenično: letos je bila podeljena nagrada za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino, marca prihodnje leto bo na leipziškem knjižnem sejmu podeljena nagrada za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino. V prihodnjih letih se bosta nagradi izmenjevali v enakem zaporedju. Nagrada zajema enomesečno štipendijo za bivanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin in denarno nagrado.

Komisija, ki so jo sestavljali prevajalka Irena Samide, slovenska zgodovinarka in prevodoslovka Tanja Žigon ter prevajalec Brane Čop, je letos izbirala med devetimi prevodi. Nagrajeni prevod je izšel leta 2017 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete in vključuje Heideggerjeva predavanja iz let 1951 in 1952.

Več o nagradi.

 

]]>
news-1077 Thu, 05 Dec 2019 10:54:49 +0100 Izsledki raziskave o bralnih navadah Knjiga in bralci IV http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1077&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ccff2cd84bef60803998cda235e47468 V okviru založniške akademije na 35. slovenskem knjižnem sejmu je bila v sredo, 27. novembra predstavitev izsledkov raziskave o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji v letu 2019. Raziskava je pokazala alarmantno poslabšanje bralnih in nakupnih navad na vseh področjih.
 
Kratek povzetek in PDF celotne raziskave si lahko ogledate tukaj.

Raziskavo je naročila Javna agencija za knjigo, izvajalec raziskave je bilo podjetje UMco, pri njej so sodelovali dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj, dr. Andrej Blatnik in Patricija Rupar, anketni del je izvajalo podjetje Valicon.

 

Nekaj poudarkov s predstavitve raziskave na Slovenskem knjižnem sejmu:

 

Dr. Andrej Blatnik je svoja spoznanja na predstavitvi strnil takole: »postajamo družba brez branja knjig, tisti pa, ki jih še berejo, vse več berejo brezplačno in vse več berejo v angleščini.  In tudi ti berejo vse manj.«

 

Nekaj njegovih ugotovitev:

  • Naraslo je število tistih, ki ne kupijo niti ene knjige letno in tistih, ki kupijo samo eno ali dve knjigi na leto.
  • Padlo je število tistih, ki letno kupijo tri knjige ali več. 
  • Število samoopredeljenih nebralcev knjig je v zadnjih petih letih za štiri odstotke naraslo.
  • Število tistih, ki so do knjig ravnodušni, je naraslo za pet odstotkov. 
  • Zanimivost: več knjig kupimo za darilo kot pa zase.
  • Če le vsak sedmi starejši od 50 let bere tudi v angleščini, pa je v starosti 35-49 let takih bralcev 39 %, med 25 in 34 let 62 % in med 18 in 24 let kar 85 %

 

Dr. Samo Rugelj je svoje ugotovitve strnil v primerjavo ključnih sprememb med letoma 2008 in 2019:

 

  • ogromno (globalnih in) lokalnih učinkov, ki niso v prid knjigi,
  • pomembno spreminjanje založniške krajine (usahnile so pred desetimi leti pomembne založbe, kot so Prešernova družba, Vale Novak, Nova revija, GV založba, Tuma, Modrijan),
  • nadomestile so jih založbe povsem drugega profila (žanr, samopomoč),
  • vse manj močnih igralcev na trgu, vse manj subjektov, ki promovirajo knjige itn.
  • panogo zapuščajo izkušeni kadri,
  • premik v smer trivializacije knjižnih vsebin, ki jih je lažje tržiti tako na neknjigarniških lokacijah, knjigarnah in tudi knjižnicah (bralci/kupci teh knjig pa niso zvesti),
  • posledično usihanje kupcev in bralcev resnejših knjig,
  • posledično usihanje založnikov knjig s tehtno in zahtevnejšo vsebino.

 

Dr. Miha Kovač je izsledke raziskave primerjal s tujino, natančneje z Norveško in sicer v letih 1979 in 2019:

  • na Norveškem je že tako visoko število bralcev naraslo, v Sloveniji je že tako nizko število bralcev upadlo.
  • Povprečno število prebranih knjig na prebivalca v Sloveniji na leto je 5, na Norveškem 15,5.
  • Na Norveškem letno prodajo 10 knjig na prebivalca, v Sloveniji dve.
  • Odstotek družin, kjer doma berejo otrokom, je na Norveškem nekoliko zrastel in znaša nekaj več kot 70%, v Sloveniji je ta odstotek padel in znaša le nekaj manj kot 30%.

 

Norveška je primer države z uspešno bralno politiko, vendar so trendi žal v večini evropskih držav negativni. Ključno vlogo pri tem ima prav branje v otroštvu, kjer je dr. Kovač nanizal nekaj zanimivih podatkov:

 

  • Velikost domače knjižnice ima vpliv na matematično in bralno pismenost otrok, ki sta najboljši, če gospodinjstvo premore domačo knjižnico s 350 ali več knjigami (nad to številko ni večjih sprememb). 
  • Najstniki, ki veliko berejo in so končali srednjo šolo, so enako matematično, bralno in IKT pismeni kot univerzitetni diplomanti, ki so odrasli v družinah brez domačih knjižnic. (Sikora et al, analiza baze podatkov PISA).

 

Raziskava je v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI, bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji izšla pri založbi UMco, v PDF obliki pa so rezultati na voljo tukaj.

 

]]>
news-1076 Thu, 05 Dec 2019 10:50:15 +0100 Bili smo na Slovenskem knjižnem sejmu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1076&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c4dc4e15b686e218a0b05102178f6688 Končal se je 35. Slovenski knjižni sejem. Na njem se je zvrstilo več kot 300 dogodkov.

Na štirih dogodkih Slovenskega knjižnega je aktivno sodelovala tudi Javna agencija za knjigo: 

-"Pogled na prevajalsko mizo: vzorčna prevajalska pogodba, "Slovenija, častna gostja v Bologni 2021" , »Rastem s knjigo v OŠ in SŠ 2019/2020« v soboto, 30. 11. ob 11.00 na Pisateljskem odru, "Glasovi iz gluhih tišin - Projekt »Vključujemo in aktiviramo!« kot možnost za samostojno literarno ustvarjanje" .

]]>
news-1075 Thu, 05 Dec 2019 10:44:46 +0100 S 1. 1. 2020 znižanje DDV na knjige z 9,5% na 5% http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1075&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d59dcf4deaf468c0b531cfbbf862f5b0 S 1. 1. 2020 se DDV na knjige in druge publikacije v tiskani in e-obliki znižuje na 5%. Ukrep so poslanci DZ podprli soglasno. Za znižanje davka na knjigo si je vseskozi prizadevala tudi JAK, ob boku s panogo oziroma vsemi členi knjižne verige. Na JAK menimo, da ta davčni ukrep predstavlja pomembno posredno podporo področju knjige. Slovensko založništvo je zaradi (ne)obsega trga ranljivo, zato je za nas nujno, da poleg kulturno-političnih aktivno izvajamo tudi ekonomske ukrepe na področju knjige, če želimo ohraniti raznolikost, kakovost in dostopnost knjig v slovenščini.

]]>
news-1074 Mon, 02 Dec 2019 16:13:45 +0100 Dunajski knjižni sejem Buch Wien 2019 - foto utrinki http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1074&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6a6d5f39847b4f4e3616a05c8dca26ef Med 6. in 10. novembrom je na Dunaju potekal knjižni sejem Buch Wien. V fotogaleriji si lahko ogledate nekaj utrinkov iz programa, v katerem so na sejmu in v mestu nastopili Mojca Kumerdej, Drago Jančar, Mirt Komel in Aleš Šteger. Celoten program dogodkov si lahko ogledate tukaj. Foto: SKICA / Marko Kovič.

]]>
news-1073 Wed, 27 Nov 2019 15:09:03 +0100 Rezultati raziskave o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji v letu 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1073&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=224d7ac86ba4f187be3c8880a66dcee4 V okviru založniške akademije na 35. slovenskem knjižnem sejmu je bila v sredo, 27. 11. predstavitev izsledkov raziskave o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji v letu 2019. Pri raziskavi, katere naročnica je Javna agencija za knjigo (kakor tudi predhodne raziskave leta 2014),  so sodelovali dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj, dr. Andrej Blatnik in Patricija Rupar, anketni del je izvajalo podjetje Valicon.

Raziskava je v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI izšla pri založbi UMco, v PDF obliki pa so rezultati na voljo tukaj.

]]>
news-1072 Mon, 18 Nov 2019 14:09:30 +0100 Projekt Rastem s knjigo 2019: pojasnilo za medije in drugo zainteresirano javnost http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1072&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=896a3ff79e04e0c10ac001c2f3a32c19 V zvezi Javnim razpisom in izborom za projekt Rastem s knjigo 2019/2020 za sedmošolce in izbrano knjigo avtorice Janje Vidmar z naslovom Elvis Škorc, genialni štor, pojasnjujemo:

Na javni razpis »Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019« (v nadaljevanju: JR1–RSK OŠ in SŠ–2019) se lahko prijavijo vse založbe, ki izpolnjujejo pogoj, da kandidirajo s posamično knjigo izvirnega slovenskega leposlovnega, humanističnega ali poljudnoznanstvenega dela, primernega za ciljno skupino, katerega pisec (ali avtor izbora) je živeči slovenski avtor in je prvič izšlo v obdobju 2014–2019. Za leto 2019 velja, da mora biti knjiga izdana najkasneje do poteka roka prijave na razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019. V letu 2019 je bilo na javnem razpisu razpisanih skupaj 75.000 EUR proračunskih sredstev za obe področji (OŠ in SŠ) skupaj. Za projekt RSK OŠ in izbrano knjigo Miš založbe je bilo namenjenih 37.000 EUR za celoten projekt na področju OŠ.  Prijavljeno knjigo na javni razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019 je na podlagi razpisnih kriterijev ocenila in izbrala strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture na JAK RS (predsednik Jaroslav Skrušny, članici Mateja Komel Snoj in Kristina Picco) z utemeljitvijo, dostopno na spletni strani JAK:

https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/anotacije-izbranih-knjig/

Menimo, da je utemeljitev za izbor knjige zapisana dovolj natančno in strokovno. Na JAK deluje 8 različnih strokovnih komisij, člani in članice komisij so na predloge stroke in stanovskih društev izbrani in potrjeni s strani Sveta JAK, vsi pa so strokovnjaki na svojih področjih, v dotični komisiji tako sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja leposlovja, humanistike in mladinske književnosti.

Na predstavitvi projekta Rastem s knjigo na Strokovni sredi v MKL – Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v septembru 2019 v Ljubljani, z avtorico izbrane knjige, strokovnjaki, predstavniki JAK in Miš založbe, so bili izbor knjige, njena vsebina in primernost za mlade bralce, predstavljeni poglobljeno, argumentirano, predstavljeno je bilo celotno gradivo, vključno s predstavitvenim filmom projekta. Mladostniki knjigo sicer prejmejo ob obisku splošne knjižnice, ki je del kurikuluma v osnovnih in srednjih šolah v okviru knjižnično-informacijskih znanj.

(Več najdete na tem linku: https://www.youtube.com/watch?v=yEuUhPfQNRE; Povezava je dostopna tudi na spletni strani JAK: https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/letosnje-solsko-leto/).

V šolskem letu 2019/2020 v projektu Rastem s knjigo OŠ sodeluje 445 rednih osnovnih šol in 32 OŠ s prilagojenim programom. 11 OŠ se ni odločilo za sodelovanje pri projektu, vse iz iste, gorenjske regije. V  redne OŠ smo razdelili 19.890 izvodov, 361 izvodov smo razdelili OŠ s prilagojenim programom in 515 zamejskim šolam.

JAK je na to temo dobila tudi nekaj pisem posameznikov, med temi jih je nekaj izrazilo navdušenje nad izbrano knjigo in projektom, tisti, ki so redni bralci in so prebrali tudi knjigo Elvis Škorc, genialni štor, so seveda povlekli vzporednico s kultnimi knjigami iz serije Skrivni dnevnik Jadrana Krta Sue Townsend (vseh osem knjig imamo v slovenskem prevodu). Dobili pa smo tudi nekaj mnenj, ki se navezujejo na zapise na posameznih spletnih portalih in zaradi katerih objavljamo pojasnilo na spletni strani JAK.

Na JAK se zavedamo, da celotna populacija, ki ji je knjiga namenjena, ni homogena, da vključuje otroke z različnimi bralnimi interesi in sposobnostmi, zato ni moč pričakovati, da bo izbrana knjiga vsem enako všeč. Zato knjig ne podarjamo in razdeljujemo po šolskih klopeh, temveč projekt Rastem s knjigo z namenom poteka v šolah in knjižnicah, kjer knjižničarji in šolski delavci otrokom knjige pobližje predstavijo, se o njih pogovorijo in jih obravnavajo celostno. Problemska literatura o vprašanjih osebnostnega razvoja je bila vedno v ospredju priporočenih in izbranih literarnih tekstov, saj je njen namen spodbujati otroke k razmišljanju in sprejemanju sveta okoli sebe ter jih hkrati soočiti z različnimi problemi našega vsakdana. Na JAK se zavedamo raznolikosti publike, zato z informacijami in izobraževanji vsebinsko podpiramo problemsko obravnavane tematike izbrane literature, kar bomo  v prihodnje še intenzivirali. Razvijanje kritičnega mišljenja otrok, tudi skozi problemsko literaturo, vidimo kot pozitivno spodbudo za njihov osebnostni razvoj.

Dodajamo še dve (2) prilogi - recenzije strokovnjakov in priporočila k branju ter zapis o pisateljici Janji Vidmar, ki je v slovenskem prostoru prepoznana kot vrhunska ustvarjalka na področju mladinske in otroške književnosti, o čemer pričajo številne  nagrade in priznanja v zadnjih desetih letih, med drugimi tudi aktualna, zlata hruška 2019, ki jo podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).

Naj poudarimo, da so knjige iz projekta Rastem s knjigo, ki so jih v preteklih letih izbrale strokovne komisije JAK, prejemale številne nagrade in nominacije za nagrade, kar priča o relevantnosti izbora komisij JAK, saj so jih potrdile druge eminentne komisije, zlasti na področju najvišjih nagrad za otroško mladinsko književnost (Desetnica in Večernica) ter celo nagrade kresnik, najvišje nagrade za roman v Sloveniji. Naj za primer navedemo nekaj knjig, izbranih za projekt Rastem s knjigo v OŠ in SŠ, v zadnjih letih:

Vinko Moderndorfer: Kot v filmu, nagradi Desetnica in Večernica leta 2014

Marjana Moškrič: Sanje o belem štrpedu, Desetnica 2016

Damijan Šinigoj: Iskanje Eve, nominacija za desetnico 2016

Vinko Moderndorfer: Kit na plaži, Desetnica 2017

Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela, nagrada Kresnik za najboljši slovenski roman 2013

Suzana Tratnik: Noben glas, nagrada Novo mesto Short  2017

Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič: Živalska kmetija (nominacija ilustratorja za Astrid Lindgren Award, nagrada Hinka Smrekarja, Častna lista IBBY, nagrada Kristine Brenkove za izvirno slikanico in še več drugih pomembnih nagrad).

Pripravila strokovna služba JAK.

 

PRILOGA:

Recenzije in priporočila k branju za knjigo Elvis Škorc, genialni štor

 

Dobre knjige, portal Slovenskih splošnih knjižnic, na katerem knjićžničarji priporočajo v branje izbrane knjige, najvišja ocena (5 zvezdic)

Kratka zgodovina reči, ki jih Elvis nima pod nadzorom

Mariborska pisateljica Janja Vidmar je avtorica številnih mladinskih romanov. Njen zadnji, Elvis Škorc, genialni štor je res zabavno branje. Glavni junak Elvis Škorc v knjigi ves čas nagovarja še nerojenega otroka, ki bo njegov brat ali sestra. Prav s pripovedovanjem nam razprostre svojo zgodbo in vse težave, napake in dogajanja. Zaradi ločitve staršev ima Elvis kar naporno življenje in kot sam pravi je zaradi ločitve »ubitačno zamorjen«. Ves ta stres pa se mu pozna prav na kilogramih, saj le ti vztrajno rastejo in kmalu ga vsi kličejo »Bajs«. Elvis si srčno želi postati izumitelj in vedno skuša narediti ali izumiti kaj novega. Za pestrost doma pa poskrbi njegova mlajša sestra Ela. Elvisu skozi poglavja sledimo z vsemi njegovimi zabavnimi in nerodnimi dogodki. Od načrta pobega, do hujšanja s pomočjo cigaret, seveda ne gre brez nesojene ljubezni do najlepše punce na svetu Hanne, pa tudi medvrstniško nasilje s spletnim nadlegovanjem ne manjka. Ko mama razkrije, da pričakuje otroka z drugim moškim, pa se stvari še dodatno zapletejo. Humorna uporaba jezika in najstniške dogodivščine nas pritegnejo k branju. Knjiga je prava zmešnjava najstniškega življenja in resnih tem, s katerimi se mladostniki soočajo. Samoironija pa je odličen način, da se spoprimeš s težavami.

 

Revija Sodobnost, osrednja literarna revija, ki edina vključuje tudi blok kritike mladinske književnosti, kritika Sabina Burkeljca

Janja Vidmar, uveljavljena in večkrat nagrajena mladinska pisateljica, se po daljšem premoru vrača z mladinskim romanom Elvis Škorc, genialni štor, ki je nekoliko drugačen od njenih poprejšnjih del. Pisateljica je najbolj poznana po svojih mladinskih problemskih romanih; spomnimo se samo njenega pred dvajsetimi leti izdanega dela Princeska z napako, ki je vzbudilo nemalo odzivov. Svoj čas je namreč pri pisanju za otroke in mladino veljalo predvsem pedagoško načelo, potekal je diskurz o definiranju in vrednotenju žanra mladinskega problemskega romana ter o tem, ali v mladinski literaturi obstajajo teme, o katerih se ne bi smelo govoriti. Čeprav dandanes tako med laiki kot med strokovnjaki še potekajo polemike o primernosti določenih knjig za mlade, pa v mladinski literaturi praktično ni tabu/problemske teme, o kateri se ne bi pisalo – vsekakor pa je pri tem ključen odnos pisatelja ter upoštevanje starosti in razvojne stopnje bralca.

Tudi tokratni roman Janje Vidmar se sicer razrašča iz problemske osnove: njegov osrednji junak, Elvis Škorc, ima vrsto težav: mama in oče sta ločena, živi z mamo in problematično mlajšo sestro Elo, ki mora obiskovati šolsko psihologinjo. V šoli ni posebej priljubljen, med sovrstniki se ga je prijel slabšalni vzdevek Bajs. Zaljubljen je v Hanno, šolsko lepotico, ki se zanj ne zmeni, vse dokler ji ne pride prav kot »varuška« za njenega bratca. Je nesamozavesten in se ne zna postaviti zase, kadar je žrtev medvrstniškega nasilja. Šola mu sicer ne dela večjih težav, pri kemiji recimo prav blesti s svojimi genialnimi poskusi, kar mu vsaj malo pomaga pri soočanju s težavami. Na prvi pogled se torej zdi, da gre za še en problemski roman, vendar je pisateljica probleme ovila z dobršno mero situacijskega in besednega humorja ter jih začinila z odrezavo samoironijo glavnega junaka. Prevladujoče razpoloženje v besedilu je torej humorno, Elvisovi problemi pa zato niso zaostreni in radikalni, temveč so zmehčani in omiljeni s poudarjeno duhovitostjo. »Poetično oz. humorno in optimistično oblikovana problemska zgodba je torej praviloma manj problemska in posledično tudi manj tabujska od neposrednega in nazornega (ali celo strašljivega) realizma ali fantastike …« (Igor Saksida, Otrok in Knjiga 91). Ena temeljnih odlik knjige je prav iskriva komika, ki je nakazana že v samem naslovu, med branjem pa včasih izzove glasen krohot.

Roman je napisan kot Elvisova prvoosebna pripoved, s katero (tako se zdi na začetku) neposredno nagovarja bralca (pozneje izvemo, da je namenjena njegovi še nerojeni polsestri). Junakova bistrost se kaže v izboru besed, humorju in pristopu do življenja samega. Na primer: »Babica je bila neusmiljena: ‘Polona, za boga milega, fant se redi! Zmoli tri zdravamarije pa dve limoni mu stisni, razbijajo maščobe!’ Počakaj, da jo spoznaš, pri njej je vse na hard!« Elvis govori o sebi in svojem življenju zelo odkrito, pri tem pa pride do izraza tudi njegova ranljivost ( »Moji domači. Smotani so, ampak jih imam rad.«). Ena od pomenskih niti zgodbe torej poudari misel, da morajo tudi fantje o svojih težavah govoriti ali pisati, saj je ubeseditev velikokrat najhitrejša pot do rešitve. Posredovanje zgodbe je zdravilno, če je pri tem prisoten humor (ki ustvari določeno distanco), še toliko bolj. Elvisa se ločitev staršev seveda zelo dotakne, vendar si o svojih strahovih upa spregovoriti, upa si jih priznati (npr. »Jaz sem bolj lene sorte po mami, ampak sem stisnil zobe, kaj pa drugega. V primerjavi z njuno ločitvijo so bili deseturni pohodi in skakljanje nad prepadi mala malica.«).

Elvisova velika strast je prebiranje stripov, želi si celo odpreti bralno hišo. S tem pisateljica v roman vplete idejo o pomenu branja, predvsem pa zavest o tem, da je branje nekaj kulskega in potrebnega, čeprav »punce ne marajo knjižnih moljev«. /…/

 

Revija Bukla, brezplačna revija o dobrih knjigah, ki predstavlja knjižne novosti, o svojem odnosu do knjig in branja pa pišejo slovenski kulturniki in strokovnjaki.

Janja Vidmar se po daljšem premoru znova vrača z mladinskim romanom, a tokrat nekoliko drugače. Ne z delom, ki bi ga smeli šteti med mladinske problemske romane, pač pa z lahkotnim, neobremenjenim najstniškim besedilom, ki se gladko bere in je podloženo tako s situacijskim kot tudi besednim humorjem. Res je, da tudi s problemi, a ti niso zaostreni, radikalni, usodni, so problemi, ki pač tarejo marsikaterega najstnika. Elvis Škorc, genialni štor namreč predstavlja izsek iz nekoliko bolj dinamičnega obdobja najstnika Elvisa. Pred bralca torej prihaja kratkočasno, dinamično, včasih tudi rahlo napeto in zabavno branje o najstniku z bolj ali manj problematičnimi sošolci in z mislimi o nadvse problematični punci.

 

Tilka Jamnik, ena najuglednejših strokovnjakinj za področje mladinske književnosti ter promotorka branja in knjige, v letu 2019 dobitnica mednarodne nagrade Maryann Manning Special Service Award, ki jo podeljuje International Literacy Association za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti, za priporočila Bralne značke in pogovor ob branju

Spodbuda za branje: - Morda bo dovolj spodbudno delovala že naslovna in hrbtna stran knjige. - Besedilo je jezikovno privlačno in imenitno členjeno (= fino se da brat!). Nekaj naslovov poglavij: 1. Bajs, 2. Kile gor, 3. Genij ... 7. V šoli, 8. V riti, 9. Faradayeva kletka ... takole do 27. Norišnica. Morda glasno preberem eno teh poglavij. - Ko roman preberejo, najprej prisluhnem mladim bralcem. Pričakujem, da bo iz njih kar vrelo. (Z nekaterimi Elvisovimi problemi se najbrž zlahka poistovetijo.) V resnici ima najstnik Elvis en kup problemov in niso vsi zgolj običajni najstniški ... (Drezam, ničesar ne bomo izpustili, glej vsebinska gesla! Z vsemi osebami ima probleme, imam prav?) - Nekje na polovici tudi izvemo, komu pripoveduje o svojih problemih ... in zakaj. Kaj se zgodi na koncu knjige? - Na kakšen način Elvis pripoveduje o svojih problemih? Kako jih razume in kako se spoprime z njimi? Je Elvis občutljiv in bister fant? Zakaj je v naslovu genialni štor? - Kako pisateljica doseže humornost? (Ravno prav pretirava z opisi? ????) Kakšen jezik uporablja, na kakšen način Elvis pripoveduje? (Mladi bralci danes res govorijo tako? Po vsej Sloveniji?) - Elvis je tudi bralec stripov in načrtuje bralno hišo! Kaj bi mu moji mladi bralci priporočili v branje poleg stripov? - Še kaj? Se domislite še česa? (Saj kakšno predlagano alinejo lahko izpustite. ☺ Moji predlogi za pogovor so zgolj priporočila.) - In na koncu pogovora: katere probleme imajo tudi mladi bralci? V čem vse se lahko poistovetijo z Elvisom? (Tu pa ne drezam.)

 

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, ki ga vsako leto pripravijo strokovnjaki Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo) Mestna knjižnica Ljubljana  in je nepogrešljiv pri strokovnem delu, knjižnični vzgoji in v pomoč pri naročanju knjig za knjižnice. Namenjen je tudi posameznikom, ki jim ni vseeno, kaj njihovi otroci berejo.

Po mnenju uredniškega odbora, ki vsako leto pripravlja Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične izdaje leta in pridobijo pravico do znaka Zlata hruška.. Knjiga Elvis Škorc, genialni štor je prejemnica znaka zlata hruška in ena od petih nominirank za priznanje zlata hruška, ki se podeljuje najboljši knjigi leta (v kategoriji izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga).

Iz anotacije v Priročniku:

Avtor/ica: Janja Vidmar                         

Založba: Miš, 210 str.

Kaj vse se lahko pripeti ne preveč nerodnemu, ne pretirano grdemu, ne povsem nesrečnemu in zagotovo ne predebelemu trinajstletniku? Ko ga posrka črna luknja, je vse mogoče. Ob izdatni porciji bruhcev in kakcev se z zavidljivo hitrostjo suka od groženj do obljub, od Bajsa do Supercarja, od pekla do raja, pa spet nazaj. In ko se mu izneveri še največji zaupnik, ni druge, kot da končno pobegne od doma. "Podrekano stanje," bi rekel Elvis Škorc. Kalejdoskop čustev, sočnih dialogov, situacijskih zadreg in izjemnih jezikovnih vragolij uvršča tega "slovenskega Jadrana Krta" med vrhunce sodobne izvirno slovenske najstniške literature. Z občutno mero samoironije, humorja in vratolomne razgibanosti avtorica v svoji prepoznavni maniri spretno ovekoveči sodobno najstniško izkušnjo, ki bo prepričala še tako nezainteresiranega bralca. Knjiga je bila izbrana na Javnem ciljnem razpisu za izbor kulturnih projektov "Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019" za učence 7. razredov OŠ. (KP)

| 3 - za napredno samostojno branje | M | ODLIČNO | za pogovore o knjigah

| družina - ločitev, fantje - odraščanje, matere - nosečnost, bratje in sestre, humor, konflikti, mladostniki, odraščanje, puberteta

 

PRILOGA -  O pisateljici - Janja Vidmar

Janja Vidmar je ena najvidnejših in uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljic. Rojena je bila leta 1962 na Ptuju, kmalu pa se je družina preselila v Maribor, kjer pisateljica živi še danes. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in pozneje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2016 je diplomirala na Pedagoški fakulteti Maribor na smeri slovenščina in pedagogika.

S pisateljevanjem je začela v začetku 90. let, od leta 1996 ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica Društva slovenskih pisateljev ter pobudnica ustanovitve in prva predsednica Sekcije za mladinsko književnost pri DSP. Prav tako je bila pobudnica in ustanoviteljica nagrade desetnica. Kot svobodna umetnica piše tudi scenarije, drame, kolumne, radijske igre in scenarije za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala scenarij za slovenski celovečerni film Blues za Saro. Njena dela izhajajo tudi v revijah in časopisih kot podlistkih.

Napisala je več kot 60 mladinskih knjig, mnoge so prevedene v hrvaški, nemški in italijanski jezik. Najraje posega po naslednjih žanrih: socialno-psihološki roman, avanturistična realistična povest, otroška kriminalka/grozljivka in fantazijska pripoved. Skozi zgodbo opozarja na številne tabu teme ali težave, ki pestijo današnjo družbo, kot so ksenofobija, drugačnost, družinsko nasilje, bolezenske motnje hranjenja, osamljenost, nerazumevanje z odraslimi ali vrstniki. Zaradi tekočega in napetega pripovednega sloga ter pomembne sporočilne vrednosti so knjige Janje Vidmar odlično branje za mlade in starejše bralce.[1]

               

Nagrade in nominacije (po letih podelitve in nominacije):

1998     Nominacija za večernico za delo Moj prijatelj Arnold

1999     Nagrada večernica za delo Princeska z napako

Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Princeska z napako

Nominacija za nagrado večernica za delo Aknožer

2000     2. mesto v akciji Moja najljubša knjiga za delo Debeluška

2003     Nagrada Medaglia d'oro: Parole senza frontiere za delo Sence poletja

2004     Nominacija za nagrado desetnica za delo Baraba

Nominacija za nagrado večernica za delo Prijatelja

2005     Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja

Nominacija za Slovenko leta

2006     Nagrada desetnica za delo ZOO

Posebno priznanje na Parole senza frontiere za delo Prijatelja

Nominacija za nagrado večernica za delo Fantje iz gline

2007     Glazerjeva listina

Nominacija za nagrado desetnica za delo Nimaš pojma

Nominacija za nagrado večernica za delo Uspavanka za mladega očka

2008     Nominacija za nagrado desetnica za delo Fantje iz gline

2009     Nagrada večernica za delo Pink

Knjiga Moja Nina je bila sprejeta v IBBY Dokumentacijski center za otroke s posebnimi potrebami na Norveškem

Nominacija za nagrado desetnica za delo Angie

2010     Zlata paličica za najboljše mladinsko dramsko besedilo za delo Brez

Častna lista IBBY za knjigo Angie

Uvrstitev knjige Pink med Bele vrane »White ravens 2010«

Nominacija za nagrado desetnica za delo Pink

2011     Nominacija za nagrado večernica za delo Kebarie

2013     Nagrada desetnica za delo Kebarie

Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2014     Nominacija za nagrado večernica za delo Otroci sveta

Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2015     Nominacija za spominsko nagrado Astrid Lindgren Memorial Award

2017     Nominacija za nagrado desetnica za delo Prijatelja

2019     Nominacija za nagrado desetnica za delo Črna vrana

Zlata hruška za delo Elvis Škorc, genialni štor

 

 


[1] Delno povzeto s spletne strani: https://www.miszalozba.com/avtorji/janja-vidmar/

]]>
news-1063 Tue, 05 Nov 2019 14:39:19 +0100 Najava razpisov JAK RS za sofinanciranje večletnih javnih kulturnih programov http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1063&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=859ff5a53192cfeea2a40612b8159ee3 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) bo v petek, 15. novembra 2019 objavila dva programska razpisa: JR10-KNJIŽNI PROGRAMI-2020-2023: štiriletni programski razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje knjižnih programov za obdobje 2020-2023 JR11-REVIJALNI PROGRAMI-2020-2022: triletni programski razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje revijalnih programov za obdobje 2020-2022. Oba programska razpisa bosta odprta do ponedeljka, 23. decembra 2019. KNJIŽNI PROGRAMI (KP)

Razpis je namenjen prijaviteljem, ki bodo med drugimi pogoji izpolnjevali pogoja:

  • da je pri prijavitelju v času izvajanja knjižnega programa 2020-2023 v pogodbenem razmerju vsaj ena (1) oseba, ki izvaja prijavljeni knjižni program; 

  • da so v obdobju 2017–2019 skupno izdali vsaj 21 knjig v slovenskem jeziku s področja leposlovja in humanistike in da prijavljajo letno najmanj sedem (7) in največ štiriindvajset (24) knjižnih del.

Na programskem razpisu bodo sofinancirani knjižni programi založnikov, ki vključujejo leposlovna knjižna dela vseh zvrsti in žanrov slovenskih avtorjev, prevodna leposlovna dela tujih avtorjev ter izvirna in prevodna dela s področij humanistike, kulture in umetnosti, ter upoštevajo založniške standarde, zagotavljajo visoko dostopnost knjižnega programa in prispevajo k pluralnosti slovenskega knjižnega trga.

V okviru knjižnih razpisa ne bodo sofinancirani pedagoška gradiva, učbeniki in priročniki, razstavni katalogi, zborniki simpozijev in priložnostni zborniki, znanstvene monografije in objave rezultatov znanstvenih raziskav. 

REVIJALNI PROGRAMI (RP)

Razpis je namenjen prijaviteljem, ki so v letu 2018 izdajali literarno, kulturno ali humanistično revijo, specializirano za področje umetnosti, ki je izhajala najmanj dvakrat letno, v letnem obsegu najmanj 12 avtorskih pol in v nakladi najmanj 200 izvodov.

OPOZORILO: triletni programski razpis je namenjen vsem revijam, ki izpolnjujejo zgoraj navedeni pogoj – dosedanjega dvoletnega projektnega razpisa ne bo, saj znižani pogoj števila zvezkov in obsega omogoča prijavo vsem izdajateljem revij, ki izpolnjujejo ta pogoj.

Na programskem razpisu bodo sofinancirane kakovostne revije za otroke, mladino in odrasle z nacionalnim dosegom (kulturne, literarne, humanistične revije in specializirane revije za različna področja umetnosti), ki prispevajo k raznovrstnosti revijalne produkcije.

Na razpisu ne bodo sofinancirani časopisi, revije z informativno-aktualističnimi vsebinami, vzgojno-izobraževalne revije, revije lokalnega značaja, znanstvene revije, ki sodijo primarno na področje znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

Kontaktna oseba za razpis: 

  • Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.


Predvidoma v petek, 22. novembra 2019 bosta objavljena programska razpisa za področja bralne kulture, literarnih prireditev in mednarodnega sodelovanja:

  • JR12-PROGRAMI BK IN LP-2020-2023: štiriletni programski razpis za izbor izvajalcev in        sofinanciranje na področjih bralne kulture ter literarnih prireditev za obdobje 2020-2023

  • JR13-PROGRAMI MS-2020-2023: štiriletni programski razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje mednarodnega sodelovanja za obdobje 2020-2023. 

Razpisa bosta predvidoma odprta do 6. 1. 2020.

Kontaktni osebi za razpisa:

  • Tjaša Urankar, tjasa.urankar@jakrs.si, tel. 01 369 58 25, Literarne prireditve in Bralna kultura. 

  • Katja Stergar, katja.stergar@jakrs.si, tel. 01 369 58 27, Mednarodno sodelovanje.

Predvidoma 31. januarja 2020 bo objavljen dvoletni projektni razpis za področje knjige, in sicer za sklope: izdaja knjig, bralna kultura, literarne prireditve in mednarodno sodelovanje. Razpis ne bo imel sklopa izdaja revij – revije bodo sofinancirane na triletnem razpisu JR11-REVIJALNI PROGRAMI-2020-2022.

Dokumentacija vseh najavljenih javnih razpisov bo na voljo na spletni strani JAK. Prijavitelji bodo vloge oz. razpisne obrazce izpolnjevali v spletni aplikaciji, ki je objavljena na spletnem naslovu https://jakrs.e-razpisi.si.

]]>
news-1062 Tue, 05 Nov 2019 10:05:47 +0100 Teden slovenske književnosti na Dunaju http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1062&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6dd2e82c550322c1eeada5397972ffbf Z otvoritvijo razstave slovenske ilustracije v osrednji mestni knjižnici se je včeraj na Dunaju začel Teden slovenske književnosti 2019, ki bo trajal do vključno nedelje, 10. novembra. Teden bo potekal v času, ko se na Dunaju odvija mednarodni knjižni sejem Buch Wien (6. do 10. november). To ni samo največji dogodek v svoji panogi v Avstriji, ampak s približno 300 dogodki tudi najpomembnejša avstrijska literarna prireditev. Pet dni bo z literaturo živela vsa prestolnica, saj bodo prireditve potekale po vsem mestu, osrednji prostor dogajanja pa bo dunajsko sejmišče v Dvorani D, kjer bo pod okriljem Javne agencije za knjigo RS delovala slovenska nacionalna stojnica (pozicija B08).

Poleg stojnice JAK v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju – SKICA v sklopu Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019-2020 na sejmu in v mestu prireja tudi 10 dogodkov s slovenskimi avtoricami in avtorji. Knjižnega sejma se bodo tako udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili: Mojca Kumerdej, Drago Jančar, Mirt Komel, Aleš Šteger, Žiga X Gombač, David Krančan in Anja Štefan s celotno zasedbo literarno-glasbene predstave Svet je kakor ringaraja.

Teden se je začel z otvoritvijo razstave slovenske ilustracije v osrednji mestni knjižnici Hauptbücherei am Gürtel v ponedeljek, 4. novembra, in dvema otroškima delavnicama (5. in 6. november) v okviru projekta Pot knjige v hotelu Korotan. Teden slovenske književnosti 2019 pa bo odmev doživel še v decembru, ko bo na sejmu neodvisnih in malih založb BuchQuartier 8. decembra gostoval Mirt Komel.

Ob JAK in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodi gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).

Oglejte si celoten program Tedna slovenske književnosti.

Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.

Več o sejmu Buch Wien 2019.

Za podporo se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.

]]>
news-1061 Tue, 05 Nov 2019 10:02:14 +0100 Mednarodni simpozij »Umetnost in njene institucije v boju proti populizmu« http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1061&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4b6dbbd784648a0d118996be263ffffe Ljubljanska Moderna galerija bo v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS, Goethe Institutom Ljubljana in Muzeji in galerijami mesta Ljubljane gostila mednarodni simpozij »Umetnost in njene institucije v boju proti populizmu«, na katerem bodo sodelovali muzejski direktorji, kustosi in drugi akterji v polju moderne in sodobne umetnosti. Simpozij je del aktivnosti JAK v sklopu priprav na projekt »Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022«, saj naj bi pripomogel k mednarodnemu povezovanju kustosov z namenom nastanka zanimivih razstavnih sodelovanj in izmenjav v letu 2022. Simpozij se bo naslonil na rezultate triletnega projekta izmenjave idej različnih akterjev na področju sodobne umetnosti in njenih institucij iz celega sveta Museal Episodes, ki ga je pripravil Goethe Institut iz Săo Paula. Debate v okviru Museal Episodes so bile organizirane na različnih kontinentih, da bi tako pridobile konkreten kontekst. Njihova rdeča nit je bil Jug, ki pa presega zgolj geopolitično dimenzijo. Jug nekateri člani Museal Episodes opisujejo tudi kot »stanje duha« in tu bi lahko dodali, da je jug izkušnja vsakega, ki deluje zunaj hiperreguliranega in hiperprofesionaliziranega Severa, kjer so še vedno ekonomski in kulturni centri moči.

Ljubljanski simpozij bo poskušal nadaljevati in nadgraditi teme Museal Episodes, in to še zlasti z vidika aktualnih pogojev, v katerih živimo v Evropi in v svetu in ki jih opisujemo z vse bolj dramatičnimi besedami. Na simpoziju bodo sodelovali:

Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, Ljubljana; 

Jekaterina Djogot, direktorica in glavna kustosinja steirischer herbst (v prevodu Štajerska jesen) v Gradcu; 

Iris Dressler, direktorica Württembergischer Kunstverein v Stuttgartu; 

Övül Ö. Durmusoglu, kustosinja in teoretičarka (Berlin, Istanbul), 

Marina Fokidis, direktorica Kunsthalle Athena v Atenah; 

Anna-Catharina Gebbers, kustosinja v Hamburger Bahnhof / Nationalgalerie / Staatliche Museen zu Berlin; 

Matthias Mühling; direktor muzeja Lenbachhaus v Münchnu; 

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij Mesta Ljubljana; 

Philippe Pirotte, direktor Städelschule in galerije Portikus, Frankfurt am Main (sodeluje preko skypa); 

Luiza Proença, kustosinja, teoretičarka in urednica iz São Paula; 

Marcelo Rezende, direktor arhiva avantgardne umetnosti 20. stoletja v Dresdnu; 

Jelena Vesić, kustosinja, teoretičarka, urednica in predavateljica iz Beograda

Uvodno predavanje: Rastko Močnik, sociolog, Ljubljana

Moderatorja: Jela Krečič, publicistka in filozofinja, in Holger Volland, podpredsednik Knjižnega sejma Frankfurt in kurator razstavno-vsebinske platforme ARTS+ na tem knjižnem sejmu

 

Celoten program simpozija in biografije sodelujočih so na voljo tukaj.

]]>
news-1060 Tue, 05 Nov 2019 09:55:42 +0100 Srečanje mreže Traduki in literarnih hiš iz nemškega govornega prostora v Ljubljani http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1060&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=637f4dfa85003987908b746c3f4dc274 Med 11. in 13. novembrom se bosta na povabilo Javne agencije za knjigo RS v Ljubljani zgodili dve mednarodni srečanji: redno polletno srečanje mreže Traduki, ki letos tako kot JAK obeležuje 10-letnico obstoja in srečanje Literarnih hiš iz nemškega prostora in širše, ki bo potekalo na Vodnikovi domačiji v Šiški. Literarne hiše bodo v sklopu internih in deloma javnih debat premlevale nove koncepte nagovarjanja občinstva z literaturo. Predstavniki mreže Traduki, evropske povezave za literaturo in knjige, v kateri poleg JAK kot ustanovne članice sodelujejo še organizacije iz Albanije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Liechtensteina, Makedonije, Nemčije, Romunije, Srbije in Švice, se bodo v Ljubljani srečali na rednem polletnem srečanju. Mreža, ki izvaja program za podporo prevodov leposlovja med državami članicami, bo na srečanju obravnavala predloge prevodov, ki so prispeli na njihov nedavni razpis ter bodoče sodelovanje. Mreža Traduki vsako leto na knjižnem sejmu v Leipzigu pripravi skupni program dogodkov z avtorji iz vseh držav članic, v letu 2020 pa se bo programu pridružila pomembna novost: skupna sejemska predstavitev držav članic tudi v prostorskem in vizualnem smislu. Ta bo posameznim državam zagotovila večjo vidnost in obenem finančno ugodnejšo možnost predstavitve na sejmu.

Na srečanje v Ljubljano tako prihajajo:

Ulla Krauss-Nussbaumer, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres

Karin Cervenka, Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres

Angelika Salvisberg, Schweizer Kulturstiftung Pro Helvetia

Brigitte Burgmann, KulturKontakt Austria

Claudia Amthor-Croft, Goethe-Institut e. V. // München

Christel Mahnke, Goethe-Institut e. V. // Athens

Antje Contius, S. Fischer Stiftung

Hana Stojić, S. Fischer Stiftung

Aylin Rieger, S. Fischer Stiftung

Richard Swartz, S. Fischer Stiftung

Dubravka Đurić-Nemec, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske

Elisabeth Stoekler, Kulturstiftung Liechtenstein

Alma Mile, Ministry of Culture of Albania

Sofjan Jaupaj, Ministry of Culture of Albania

Mladen Vesković, Ministarstvo kulture i informisanja Republike Srbije                                            

Alexandru Popescu, Ministry of Culture of Romania

Ilija Subotić, Ministry of Culture of Montenegro

Biljana Tudzarovska, Ministry of Culture of North Macedonia

Oliver Zille, Leipziger Buchmesse

Laura Büching, Leipziger Buchmesse

Daniela Kaneva, Ministry of Culture of Bulgaria

Svetlozar Zhelev, Bulgarian Book Centre

Radmila Radovanović, S. Fischer Stiftung

Susanne Meierheinrich, Leipziger Buchmesse

Jens Schüring, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland

Janine Köpfli, Regierung des Fürstentums Liechtenstein, Ressort Kultur

Frau Drexler, Auswärtiges Amt der Bundesrepublik Deutschland

Karin Zimmer, Bundeskanzleramt der Republik Österreich

 

Mreža literarnih hiš iz nemškega govornega področja, ki združuje 14 literarnih hiš v Nemčiji, Švici in Avstriji, se bo tokrat prvič sestala izven svojega prostora in obisk v Ljubljani, ki je primarno namenjen snovanju njihovega prihodnjega programa sodelovanja, izkoristila za spoznavanje aktualne slovenske literarne ponudbe. Udeležence bodo predvsem zanimali inovativni formati literarnih dogodkov, literarna prizorišča v Ljubljani, slovenski literarni producenti in njihovi načini plasiranja literature v javnost. Pester dvodnevni program, ki bo sestavljen iz strokovnega programa na Vodnikovi domačiji v Šiški ter ogledov in srečanj v mestu, JAK pripravlja v sodelovanju z Inštitutom Divja misel. Nemškim gostom se bodo pridružili tudi predstavniki sorodnih institucij iz Osla, Londona in Sofije.

Srečanja se bodo udeležili naslednji predstavniki literarnih hiš:

Florian Höllerer, LCB

Tomas Friedmann, Literaturhaus Salzburg

Claudia Dathe, Universität Tübingen/Projektkoordination

Christine Wagner, LCB

Aurélie Maurin, Übersetzerfonds

Yana Genova, Next Page, Sofia

Tone Lunde, Litteraturhuset Oslo

Roma Backhouse, Free Word Centre, London

Pascal Seil, Centre national de littérature, Luxemburg

Roman Banzer, Literaturhaus Liechtenstein

Hansjörg Quaderer, Literaturhaus Liechtenstein

Gesa Schneider, Literaturhaus Zürich

Anja Johannsen, Literarisches Zentrum Göttingen

Ursula Steffens, Netzwerk der Literaturhäuser/Projektkoordination

Carolin Löher, Literaturhaus Hamburg

 

Srečanji sta namenoma organizirani istočasno, da se lahko udeleženci med seboj spoznajo in izmenjajo ideje in izkušnje ter zasnujejo prihodnja sodelovanja.

Več informacij na: anja.kovac@jakrs.si in 01 230 05 75.

Na fotografiji: družina Traduki na letošnjem majskem srečanju v Liechtensteinu

]]>
news-1050 Mon, 28 Oct 2019 13:41:00 +0100 Prihaja dunajski knjižni sejem Buch Wien (6.-10. november) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1050&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6438dff7741ed1bb45ed6d3b6f215e9e Mednarodni knjižni sejem BUCH WIEN 2019, ki bo potekal od 6. do 10. novembra 2019 na Dunaju, ni samo največji dogodek v svoji panogi v Avstriji, ampak s približno 300 dogodki tudi najpomembnejša avstrijska literarna prireditev. Pet dni bo z literaturo živela vsa prestolnica, saj bodo prireditve potekale po vsem mestu, osrednji prostor dogajanja pa bo dunajsko sejmišče v Dvorani D (Halle D), kjer bo pod okriljem Javne agencije za knjigo RS delovala tudi slovenska nacionalna stojnica (pozicija B08). Poleg stojnice Javna agencija za knjigo v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju – SKICA pod skupnim naslovom Teden slovenske književnosti 2019 (v sklopu Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019-2020) na sejmu in v mestu prireja tudi 10 dogodkov s slovenskimi avtoricami in avtorji. Knjižnega sejma se bodo tako udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili: Mojca Kumerdej, Drago Jančar, Mirt Komel, Aleš Šteger, Žiga X Gombač, David Krančan in Anja Štefan s celotno zasedbo literarno-glasbene predstave Svet je kakor ringaraja. Teden se bo začel z otvoritvijo razstave slovenske ilustracije v knjižnici Hauptbücherei am Gürtel v ponedeljek, 4. novembra, in dvema otroškima delavnicama (5. in 6. november) v okviru projekta Pot knjige v hotelu Korotan. Teden slovenske književnosti 2019 pa bo odmev doživel še v decembru, ko bo na sejmu neodvisnih in malih založb BuchQuartier 8. decembra gostoval Mirt Komel.

Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti 2019 sooblikujejo še založbe, pri katerih so letos izšli novi nemški prevodu gostujočih avtorjev: Wallstein Verlag (Mojca Kumerdej: Chronos erntet, 2019, v prevodu Erwina Köstlerja), Haymon Verlag (Aleš Šteger: Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen, 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Zsolnay Verlag (Drago Jančar: Wenn die Liebe ruht, 2019, v prevodu Daniele Kocmut) in Hollitzer Verlag (Mirt Komel: Goldman oder Der Klang der Welt, 2019, v prevodu Sebastiana Walcherja).

Vsi dogodki so del programa leta sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.

Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Slovenski turistični organizaciji na Dunaju.

 

Oglejte si celoten program:

Ponedeljek, 4. november

Otvoritev razstave: Slovenska ilustracija in otvoritveni koncert

19.00 Hauptbücherei am Gürtel / Veranstaltungssaal

Literarno-glasbena prireditev Svet je kakor ringaraja (Die Welt ist wie ein Ringelreihen) z Anjo Štefan, Boštjanom Gombačem, Blažem Ceralcem, Andražem Mazijem, Severo Gjurin, Joštom Drašlerjem in Metodom Bankom.

Trajanje razstave: 4. do 30. november 2019

 

Torek, 5. november

16:30-18:00, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt

Pot knjige

Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)

 

Sreda, 6. november

17:00-18:30, Korotan, Albertgasse 48, 08. Josefstadt

Pot knjige

Otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem (za otroke med 6. in 12. letom, v slovenščini)

 

Četrtek, 7. november

14:30-15:00, Donaulounge, Buch Wien

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)

Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Cornelius Hell. Nemški glas: Claudia Carus.

 

15:30-16:00, Der Standard Bühne, Buch Wien

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)

Predstavitev knjige in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Wolfgang Popp (Ö1).

 

16:00-16:30, Der Standard Bühne, Buch Wien

Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)

Predstavitev knjige in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Cornelius Hell.

 

16:30-17:00, Der Standard Bühne, Buch Wien

Mojca Kumerdej: Kronosova žetev (Chronos erntet)

Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Mojco Kumerdej in prevajalcem Erwinom Köstlerjem, vodi Cornelius Hell.

 

19:00, Alte Schmiede, Schönlaterngasse 9

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht)

Branje in pogovor z Dragom Jančarjem, vodi Johanna Öttl. Nemški glas: Johannes Tröndle.

 

19:00, Österreichische Gesellschaft für Literatur, Herrengasse 5

Aleš Šteger: Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart – Aufbrechen)

Branje in pogovor z Alešom Štegrom, vodi Ronald Pohl (Der Standard). Nemški glas: Aimie Rehburg.

 

Petek, 8. november

12:00-12:45, Donaulounge, Buch Wien

Mirt Komel: Pianistov dotik (Goldman oder Der Klang der Welt)

Branje in pogovor z avtorjem Mirtom Komelom, vodi Sebastian Walcher, nemški glas: Claudia Carus.

 

Več o sejmu Buch Wien 2019.

]]>
news-1055 Mon, 28 Oct 2019 13:40:28 +0100 Razpis Kultura za projekte sodelovanja 2020 – rok 27. november! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1055&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=29a2a7da989b386dfdf949f0cdbd6431 Izvajalska agencija EACEA je objavila zadnji tovrstni razpis v okviru te generacije Ustvarjalne Evrope.

Rok za oddajo vlog je 27. november 2019 do 17.00 (CET). Več o razpisu EACEA 32/2019 tukaj.

Razpis Kultura za projekte sodelovanja 2020 (EACEA 32/2019) je zadnji tovrstni razpis v okviru trenutne generacije Ustvarjalne Evrope, možne so prijave s projekti sodelovanja manjšega obsega (Kategorija 1) in s projekti sodelovanja večjega obsega (Kategorija 2).

Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji ob tej priložnosti pripravlja tehnično delavnico za prijavitelje, ki bo potekala v sredo, 6. novembra. Rok za prijavo udeležbe je do torka, 5. nov. 2019 do 12. ure preko info@ced-slovenia.eu s pripisom »Delavnica Kultura«.

Več informacij na spletni strani CED Slovenija.

]]>
news-1054 Mon, 28 Oct 2019 13:37:29 +0100 Aktualne prijave na mednarodne fellowshipe http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1054&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c61cb863e8155d732250a28e127b5d6f Organizacija Publishing Scotland bo v decembru odprla prijave na njihov mednarodni fellowship program, ki bo potekal v času edinburškega mednarodnega literarnega festivala med 23. in 30. avgustom 2020. Program je namenjen urednikom in vodjem založb, katerih program vključuje angleško prevodno literaturo in ki kupujejo leposlovje, humanistiko ali otroško literaturo. Prijave bodo odprte do 24. januarja 2020, več informacij pa je na voljo tukaj.

Prav tako se je še vedno mogoče prijaviti na 5. Istanbul fellowship program, ki bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Rok za prijavo je 31. oktober, prijavite pa se lahko tukaj.

Obveščamo vas tudi, da bo naslednji fellowship Frankfurtskega knjižnega sejma oktobra 2020 (prijave bodo odprte ves marec in april, o tem vas bomo še obvestili) namenjen izključno predstavnikom otroške in mladinske literature.

]]>
news-1053 Mon, 28 Oct 2019 13:34:48 +0100 Bili smo na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1053&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ae2214895a113c2ad04b671948316d6f V Frankfurtu smo se letos predstavili z devetimi dogodki in stojnico, na kateri smo predstavljali novosti številnih slovenskih založb. Kaj vse se je dogajalo in kdo je bil z nami, preverite v našem programu.

Letos smo se odločili, da bomo o naših aktivnostih obveščali tudi preko podcasta z naslovom Skrivno življenje knjig in prva dva prispevka smo posneli ravno v času pred in med Frankfurtskim knjižnim sejmom, kjer se nam je pridružil tudi Drago Jančar. Lahko ju poslušate tukaj.

Nekaj foto utrinkov si lahko ogledate v priponkah.

]]>
news-1052 Mon, 28 Oct 2019 13:33:29 +0100 JAK sodeluje v novem projektu »Vsaka zgodba šteje« http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1052&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=51861aad4f9d5c4eaf89d6e3cfd39662 Javna agencija za knjigo je od 1. septembra dalje vključena v triletni mednarodni projekt Vsaka zgodba šteje (Every Story Matters – making books more inclusive), ki ga finančno podpira program Ustvarjalna Evropa. V triletnem projektu pod vodstvom Flamskega fonda za literaturo poleg JAK sodelujejo še štiri partnerske organizacije: Acesso Cultura, Associação Cultural (PT), Bluedar (DE), Mediart International (HR) in Stichting ROSE (NL). Projekt Vsaka zgodba šteje je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige široko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se v likih prepoznajo in se z njimi identificirajo, a z vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo, knjižna ponudba nemalokrat zaostaja. Cilj projekta je zato spodbujanje celotne produkcijske verige otroške in mladinske literature od pisanja do izdajanja in prodaje knjig, ki temeljijo na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti.

Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih detektirali želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature.

Projekt se bo uradno začel s konferenco Every Story Matters in partnerskim srečanjem organizacij v Lizboni 18. in 19. novembra. Na njej bodo različni predavatelji in predavateljice predstavili prakse razbijanja predsodkov in stereotipov v družbi in predstavili svoje konkretne projekte.

Končen program konference bo znan kmalu. Vse zainteresirane vabimo k prijavi: https://www.everystorymatters.eu/event-details/opening-conference?fbclid=IwAR38-OHqsloX6tv5LoqV0rMbBAgvoiKocm0Van837K-sWq4owOQafx19gzA

]]>
news-1051 Mon, 28 Oct 2019 13:30:49 +0100 JAK na Šanghajskem sejmu otroških in mladinskih knjig http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1051&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=08eef7312975f3280617e74916bd7b24 Javna agencija za knjigo se bo novembra udeležila mednarodnega sejma otroških knjig v Šanghaju, China Shanghai International Children’s Book Fair (CCBF). To je edini knjižni sejem na katerem so predstavljene knjige, ki so namenjene zgolj otrokom med 0 - 16 letom starosti. Šestdnevni program, ki se bo odvijal med 11. in 16. novembrom 2019, je namenjen založnikom in urednikom, ki jih zanima kitajski trg otroških knjig. Sejma se bo udeležila tudi predstavnica Javne agencije za knjigo, ki bo sodelovala v vodenem ogledu sejma, sestankih z založniki in založnicami, SHVIP Book Pitch Party in pri sedmi izvedbi programa CCBF Shanghai Visiting International Publishers Programme (SHVIP), ki ga organizatorji pripravljajo v sodelovanju z bolonjskim knjižnim sejmom.

Po predogledu sejma v letošnjem letu bi JAK v letu 2020 slovensko prisotnost na sejmu rada okrepila še s slovensko stojnico.

Več o sejmu: http://www.ccbookfair.com

]]>
news-1056 Mon, 28 Oct 2019 10:41:00 +0100 Strokovna predstavitev nacionalnega projekta Rastem s knjigo 2019/20 za OŠ in SŠ http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1056&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ca11f15a1ab90009a62f31bb8b36ad6d »Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, ki ga JAK vodi že vse od svoje ustanovitve leta 2009. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. Strokovna predstavitev letošnjega projekta je potekla v okviru strokovne srede v Mestni knjižnici Ljubljana 18. septembra z avtoricama Janjo Vidmar (Elvis Škorc, genialni štor) in Cvetko Sokolov (V napačni zgodbi), urednico založbe Miš Ireno Miš Svojšak in vodjo projekta na Javni agenciji za knjigo RS Tjašo Urankar.

Posnetek predstavitve si lahko ogledate tukaj.

Več o projektu Rastem s knjigo si lahko preberete tukaj.

]]>
news-1048 Fri, 18 Oct 2019 11:52:18 +0200 Kulturni bazar v Novi Gorici http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1048&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=aa1c2c50bb63c57eea8b78c36065e45b 4. decembra 2019 bo potekal drugi Kulturni bazar v regiji v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, katerega osrednja tema je usmerjena v načrtni razvoj kulturno-umetnostne vzgoje (KUV) v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih ter v prepoznavanje prednosti, ki jih prinašata sodelovanje in partnersko povezovanje. Bogat in pester program drugega Kulturnega bazarja v regiji najdete na tej povezavi.

]]>
news-1047 Tue, 15 Oct 2019 11:53:00 +0200 Vabilo na pogovor o področjih mednarodnega sodelovanja v sklopu novega programskega in projektnega obdobja http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1047&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f0a31652bc5706ad6a8984318d2d494e Spoštovane in spoštovani,

na Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS) želimo v pogovorih z različnimi subjekti, ki delujete na področju knjige, zbrati čim več relevantnih predlogov in podatkov, da bi zagotovili kar se da pregleden in učinkovit sistem podpore v prihodnjem programskem (2020–2023) in projektnem obdobju (2020–2021).

Vabimo vas na pogovor o PODROČJU MEDNARODNEGA SODELOVANJA (MS), ki bo v petek, 25. 10. 2019 ob 12. uri v sejni sobi Narodnega muzeja (Muzejska ploščad Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana, 1. nadstropje).

Upamo, da se boste pogovora lahko udeležili in s svojimi pogledi in predlogi prispevali k oblikovanju prioritet, pogojev, ključnih kriterijev na področju mednarodnega sodelovanja glede na potrebe producentov na eni in uporabnikov/obiskovalcev na drugi strani.

Katja Stergar                                                                 Renata Zamida
podsekretarka                                                               direktorica Javne agencije za knjigo RS

]]>
news-1046 Mon, 14 Oct 2019 11:52:56 +0200 Izjava za javnost: Slovenija na knjižnem sejmu v Frankfurtu (sreda, 16.- nedelja, 20. oktober 2019) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1046&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b092325c8949ab439b049816e48e6fe2 Med 16. in 20. oktobrom se bo Slovenija v Frankfurtu predstavljala mednarodni publiki s stojnico na kar 90m2 (dvorana 5.0, št. stojnice C103) in devetimi dogodki s slovenskimi avtoricami in avtorji z novimi knjižnimi prevodi v nemščini.

Otvoritev sejma (torek, 15. oktober) in prvi sejemski dan bo obiskal tudi minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo v družbi veleposlanika v Berlinu, g. Franca Buta, vodje Slovenskega kulturnega centra v Berlinu, direktorice JAK ter še sedemnajstih predstavnikov različnih resorjev in institucij (MK, MGRT, MZZ, UKOM, MOL) udeležil vodenega ogleda po sejmu v spremstvu g. Tobiasa Vossa, podpredsednika sejma za mednarodne zadeve. Ogledali si bomo najrazličnejša področja sejma, na katerih se predstavljajo tudi države častne gostje: t. i. »Weltempfang« - center za politiko, literaturo in prevajanje, ki ga sooblikuje nemško Zunanje ministrstvo, izobraževalno platformo Frankfurt EDU, platformo za večmedijsko umetnost The Arts+, Gourmet galerijo in potovalni salon, LitCam – kampanjo za opismenjevanje in sejemsko Agoro – zunanji prostor, na katerem se tekom sejma odvije nepregledno število dogodkov in kjer je lani začelo delovati novo prizorišče, t. i. Frankfurtski paviljon. Voden ogled paviljona letošnje častne gostje – Norveške – nam bo pripravila direktorica Norle, Margot Walstrom. Minister se bo udeležil tudi slovenskega sprejema na nacionalni stojnici, ki ga JAK organizira za svoje mednarodne partnerje ter si ogledal tudi samostojne stojnice slovenskih razstavljavcev na sejmu (Mladinska knjiga, Beletrina, DZS Grafika). V luči priprav na predstavitev Slovenije kot častne gostje leta 2022 bodo potekali številni sestanki s soorganizatorji dogodkov in predstavitev v Frankfurtu in v širšem nemškem prostoru.

Program dogodkov s slovenskimi avtorji si lahko ogledate TUKAJ.

Na kratko o programu 2019:

Drago Jančar bo med drugim gost najuglednejšega sejemskega prizorišča, odra Das blaue Sofa (Modra zofa), ki ga skupaj kurirajo štirje medijski partnerji: Bertelsmann, ZDF, Deutschlandfunk kultur in 3sat. Na tem odru svoje nove prevode predstavljajo najpomembnejši avtorji sejma – Jančar bo predstavljal prevod s kresnikom nagrajenega romana In ljubezen tudi (Wenn die Liebe ruht, Zsolnay Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut). Aleš Šteger bo predstavljal Na kraju zapisano (Logbuch der Gegenwart: Aufbrechen, Haymon Verlag 2019, v prevodu Matthiasa Göritza), Jurij Hudolin prevod romana Pastorek (Der Stiefsohn, Septime Verlag 2019, v prevodu Daniele Kocmut), Glorjana Veber pa bo na večeru platforme Versopolis brala svoje nove, še neobjavljene prevode poezije.

Letos nadaljujemo tudi z aktivnostmi na kulinaričnem področju, saj se bo v prestižnem Gourmet & Travel Salonu predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija, ki je na Gourmand World Cookbooks Awards letos slavila v dveh kategorijah: Kruh in Zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa). Lani se je na tem prizorišču predstavljal vinski poznavalec Robert Gorjak, njegova knjiga Slovenija, vinska dežela pa je na podlagi predstavitve že našla nemškega založnika (Conte Verlag).

Na odru Weltempfang, ki ga omogoča nemško zunanje ministrstvo, z mrežo Enlit, katere članica je JAK, soorganiziramo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem sodeluje prevajalka Tanja Petrič. Na letošnjem fellowshipu za prevajalce, ki ga Frankfurtski sejem prireja prvič, sicer sodelujejo kar tri slovenske prevajalke iz nemščine v slovenščino – Tanja Petrič, Amalija Maček in Neža Božič.

Slovenske otroške knjige se bodo predstavile na otroškem prizorišču Frankfurt Kids: 26 naslovov, ki jih je JAK izbral v sodelovanju z založniki, bo vključenih v pregledno razstavo otroških knjig založnikov z vsega sveta, t. i. Walkable Catalogue.

Na slovenski stojnici bo letos šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36), ter tiskarsko podjetje DZS Grafika (hala 5.0., A 74).  Želimo jim uspešno posredovanje prevodnih pravic in licenc, pri čemer bo intenzivno sodelovala tudi ekipa JAK s številnimi individualnimi založniki iz mednarodnega okolja.

Za podporo se tudi letos zahvaljujemo Slovenski turistični organizaciji, ki na slovenski stojnici predstavlja turistični in kulinarični potencial Slovenije.

Celotna izjava za javnost v wordovem formatu je na voljo TUKAJ.

***

Dodatne informacije in slikovni material: Anja Kovač, JAK (anja.kovac@jakrs.si), v času sejma: 051 304 089

Informacije, vezane na obisk in program ministra Zorana Pozniča: Ministrstvo za kulturo, Služba za odnose z javnostmi, Tjaša A. Razdevšek (pr.mk@gov.si), 041 321 929

 

]]>
news-1045 Mon, 14 Oct 2019 11:07:19 +0200 »Zakaj naj se to rima?« - Tematska prevajalska delavnica v Château de Lavigny http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1045&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=30bea40e94e1217f8837d9901710e964 Od leta 2009 Centre de traduction littéraire de Lausanne vsako leto ponuja tematsko prevajalsko delavnico. Namenjena je strokovnim literarnim prevajalkam in prevajalcem v ciljna jezika nemščino ali francoščino, pri čemer si izvorni jezik prosto izberejo. Ta posebna usmeritev seminarja omogoča, da se udeleženke in udeleženci pri delu še bolj osredotočijo na prevedeno besedilo v ciljnem jeziku.

Letošnja mentorica za francoščino Aurélie Maurin in mentor za nemščino Matthias Göritz sta mali delovni skupini vodila skozi seminar, pri čemer sta skupini jezikovno ločeno delali na besedilih, ki so jih udeleženke in udeleženci prinesli s seboj ter združeno govorili o poeziji in prevajanju poezije. Po seminarju so vabili na nedeljsko literarno matinejo, na kateri so ob glasbeni spremljavi Benoîta Moreau skupaj brali izvirne in prevedene pesmi.

Seminarja se je letos udeležilo deset izbranih prevajalk in prevajalcev. V francoščino so prevajale in prevajali: Frédéric Balmès (nemščina), Nicola Pozza (hindijščina), Evelyne Noygues (albanščina), Karin Leuenberger (nemščina) in Pierre Fankhauser (španščina); v nemščino: Lydia Dimitrow (francoščina), Ruth Karzel (italijanščina), Liza Linde (slovenščina), Stefan Wieczorek (nizozemščina) in Maria Wuchse (češčina).

Slovenska udeleženka Liza Linde, ki jo je na delavnico napotil JAK, je na delavnici delala na svojih nemških prevode pesmi iz najnovejše pesniške zbirke Anje Golob da ne, da ne bo več prišla ...

Delavnico, ki je potekala v Château de Lavigny ob Ženevskem jezeru v Švici, organizira Centre de traduction littéraire v Lausanne, Fondation H. M. & J. Ledig-Rowohlt, Château de Lavigny, s podporo švicarske kulturne ustanove Pro Helvetia.

Več na:

http://www.chateaudelavigny.ch/  

https://www.unil.ch/ctl/fr/home.html

]]>
news-1044 Thu, 10 Oct 2019 10:39:04 +0200 Vsa čast! Zakaj so norveške slikanice nekaj posebnega? http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1044&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=011ca3b6383892ece8d5d085f541ff53 Ponudba norveške književnosti za otroke in mladino v Nemčiji je bogata – seznam novih prevodov, ki so izšli v teku priprav na gostovanje Norveške kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2019, pa obsega več kot 40 naslovov. Zakaj je norveška otroška in mladinska književnost tako izjemna? “Skupni imenovalec sodobne norveške literature za otroke in mladino je raznolikost,” meni Ines Galling, ki je v Mednarodni knjižnici za mladinsko književnost v Münchnu zadolžena za skandinavsko književnost. Različne teme, neobičajne ilustracije in inovativne oblike besedila od risoromana do pesnitve nudijo pestro izbiro.

Petra Wenzel iz knjigarne v Berlinu pojasnjuje, da norveška književnost za otroke in mladino teme obravnava iz nenavadnih zornih kotov in vrednote posreduje na zelo nekonvencionalen način: “Norveške knjige za otroke didaktično niso tako stroge kot knjige drugih narodov.” “Veliko vlogo igra humor, avtorji kršijo tabuje,” Ines Galling prepoznava norveško nagnjenost k nekonvencionalnemu ter poseben pogled na pomen otroške književnosti. “Norveške knjige prežema temeljno zaupanje v otroško avtonomijo, spoštovanje otrok in njihovega pogleda na svet. Ker otroke jemljejo resno, se tudi ne izogibajo resnim temam,” zato obravnavajo problematike, ki kje drugje veljajo za tabu. Ingrid Ovedie Volden v svojem romanu Vse, kar je pomembno (norv. Alt som teller) pripoveduje o dekletu, ki ima obsesivne motnje. Slikanica Zlobnež (norv. Sinna Mann), katere avtorja sta Fro Dahle in Svein Nyhus, obravnava nasilje v družini.

Ines Galling pove: “Slikanice so neverjetno pestre, s številnimi presenetljivimi idejami, so visoko umetniško kakovostne, izkoriščajo vse možnosti svojega medija.” Izstopajo neobičajne ilustracije, na primer divje čačke, ki jih je Gry Morsund naslikal za serijo slikanic ljudske pravljice o treh kozličkih in neumnem trolu Kozličkova banda (norv. Bukkene Bruse).

Tudi nagrajeni ilustrator Øyvind Torseter posega po tradicionalnih temah: “Z bizarnimi domislicami in striparskimi risbami, zgodbarskim talentom in jezikovno spretnostjo klasičnim vsebinam iz zakladnice legend in pravljic podeljuje novo preobleko,” pravi lektorica. Najlepši dokaz je novi risoroman Mulysses (norv: Mulysses). Njegove ilustracije na slovenskem trgu najdemo v prevodu slikanice Toreja Renberga: Dajmo Ine (Sodobnost 2012), in prevodu romana za otroke Håkona Øvreåsa: Super Rjavko (Založba Zala 2016).

Poleg trolov in vil knjige obravnavajo nadvse aktualne teme: “Konkretni izzivi v družbi – migracije, vključevanje, ekologija, družbena neenakost, družabna omrežja – vse to se že nekaj časa ponovno pojavlja tudi v književnosti, kar nam pomaga izostriti pogled za protislovja in pluralizem norveške družbe,” pojasnjuje Ines Galling. Mina Lystad v Sever (norv. Nørd) obravnava nevarnosti družabnih omrežij in s tem povezano vse večjo potrebo po odobravanju. Znanstvenofantastična serija Kepler 62, avtorjev Bjørn Sortland in Timo Parvela, pa se dogaja v svetu tik pred apokalipso, kar se navezuje na aktualne okoljske razprave. Timo Parvela se je na nemškem trgu pojavil že pred leti s serijo Ela in prijatelji – dva dela sta izšla tudi v slovenščini (Mladinska knjiga 2012 in 2013).

Vse bolj so prepoznavne tudi avtorice iz druge generacije priseljencev: “Pripovedujejo o razklanosti med zahtevami svojih družin in zapovedmi norveške večinske družbe ter o medsebojnih predsodkih,” pravi Ines Galling. Amina Bile, Nancy Herz in Sofia Nesrine Srour v knjigi Brezsramno (norv. Skamløs) pripovedujejo o položaju muslimanskih deklet. V Nemčiji se prvič predstavljata tudi Espen Dekko s knjigo P+E (norv. P+E) ali Taran Bjørnstad s knjigo Kdo je ukradel krokodila (norv. Krokodilletyven).

Dva od novih prevodov se posvečata drugi svetovni vojni in nemški okupaciji Norveške. Marianne Kaurin v knjigi Skoraj jesen (norv: Nærmere høst) in Maja Lunde v knjigi Čez mejo (norv. Over grensen) posredujeta osupljivo nov pogled na preteklosti. Maja Lunde je sicer ena bolj uveljavljenih norveških avtoric, njena najbolj prevajana knjiga za otroke je Snežna sestra (norv. Snøsøsteren), v slovenščino je preveden njen roman za odrasle Zgodovina čebel (Učila International 2017), prvi izmed štirih delov serije o podnebnih spremembah.

Nekatere avtorice in avtorji so tako v Nemčiji kot Sloveniji že dobro znani, tako na primer izjemna Maria Parr, katere tretji roman za otroke Golmanka in morje je pred kratkim izšel tako v nemškem kot slovenskem prevodu. Na obeh trgih pa sta odmevna tudi njena prejšnja romana, in sicer Tonja iz Hudega brega (2014) in Vafljevi srčki (2016, vse tri Mladinska knjiga). Avtor uspešnic Jostein Gaarder se na nemškem trgu pojavlja z zadnjim prevedenim delom Ravno prav (norv. Akkurat passe). V slovenščini pa je zadnji prevod njegovega dela iz leta 2007 (Zofijin svet : roman o zgodovini filozofije, Obzorja 1997; V ogledalu, v uganki, Vale-Novak 1998; Lepotica s pomarančami, Vale-Novak 2005; Skrivnost igralnih kart, Obzorja 2007).

Prevod iz nemščine: Amalija Maček

Priredba: Katja Stergar

Članek je bil originalno najprej objavljen v nemški publikaciji Börsenblatt 22. septembra 2019.

 

]]>
news-1043 Mon, 30 Sep 2019 11:49:00 +0200 Odprto povabilo za programske ideje - Ljubljana Evropska prestolnica kulture 2025 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1043&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b0c7329f4e9f5d314092a3ad868a5c1e Obveščamo vas, da je bilo v petek, 20. 9. 2019, na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL): 

https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/oddelki/oddelek-za-kulturo/razpisi/odprto-povabilo-k-oddaji-programskih-idej-za-ljubljano-evropsko-prestolnico-kulture-2025/

objavljeno Odprto povabilo k oddaji programskih idej za Ljubljano Evropsko prestolnico kulture 2025. Verjamemo, da je projekt EPK 2025 odlična priložnost za vse izvajalce kulturnih programov in projektov, ki delujejo na območju MOL, da skupaj pripravimo visokokakovosten kulturni program z močno evropsko razsežnostjo, ki bo izpolnil visoka pričakovanja in standarde Evropske unije ter bo hkrati v ponos Ljubljani in celotni Sloveniji. 

Pozivamo, da nam posredujete svoje predloge za programske ideje, ki bodo vključene v projekt LJ EPK 2025. Rok za oddajo predlogov je 14. 10. 2019.

Predlog lahko oddate tudi na spletnem obrazcu, ki je dosegljiv tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/ljepk25/predlog-programske-ideje-epk2025/
 

]]>
news-1042 Thu, 19 Sep 2019 09:30:01 +0200 Nacionalni projekt rastem s knjigo v šolskem letu 2019/2020 že štirinajstič v osnovnih šolah in desetič v srednjih šolah http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1042&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0f5695e4ef83c5f6c59d908cd6c6950f Rastem s knjigo - obisk knjižnice in brezplačna knjiga za sedmošolce in dijake prvih letnikov

Rastem s knjigo je projekt namenjen spodbujanju branja in obiskovanja knjižnic, ki ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, z osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter z osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu vodi Javna agencija z knjigo RS. Strokovna komisija Javne agencije za knjigo vsako leto izbere dve mladinski leposlovni ali poljudnoznanstveni deli slovenskih avtorjev, ki so namenjeni sedmošolcem in dijakom prvih letnikov srednjih šol. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo poudarja: “Za otroke je ključno, da imajo svojo domačo knjižnico, in projekt Rastem s knjigo jim podarja prav to – knjigo za njihovo osebno knjižno polico. Otroci, ki odraščajo brez lastnih knjig in pozitivnih impulzov okoli branja so že v izhodišču v slabšem položaju kar se tiče njihovih kompetenc v odrasli dobi. Živimo v svetu, kjer so pomembne različne vrste pismenosti, na čelu z digitalno, medijsko in funkcionalno, osnova za vse pa je bralna pismenost in bralna kultura.”  

 

Na knjižno polico mladostnikov Elvis Škorc, genialni štor (Janja Vidmar) in V napačni zgodbi (Cvetka Sokolov)

Strokovna komisija je v letošnjem letu za osnovnošolce izbrala knjigo pisateljice Janje Vidmar, Elvis Škorc, genialni štor. Knjiga je izšla pri založbi MIŠ  in je bila v okviru projekta Rastem s knjigo ponatisnjena v 22.600 izvodov.

Za srednješolce je bila izbrana knjiga pisateljice Cvetke Sokolov, V napačni zgodbi. Knjiga je bila prav tako izdana pri založbi MIŠ in bila ponatisnjena v  19.700 izvodih.

Knjige pa ne bodo brali samo učenci in dijaki v Sloveniji.  Tudi letos jih bodo dobili učenci šol v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). JAK prav tako sodeluje z učitelji, ki poučujejo slovenščino na t. i. sobotnih šolah (Severna in Južna Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BIH, Srbija, Hrvaška, Francija itd.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt itd.).

Učenci in dijaki pa bodo tekom šolskega leta pisateljici obeh knjig tudi spoznali! Na šolah bosta gostovali  v okviru programov Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS in Društva slovenskih pisateljev.

 

Prva predstavitev programa Rastem s knjigo: Mestna knjižnica Ljubljana

Prva javna predstavitev letošnjega nacionalnega projekta Rastem s knjigo je potekala 18. septembra v Mestni knjižnici Ljubljana v okviru strokovne srede (Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo), ob pogovoru z izbranima pisateljicama ter predstavniki založbe in JAK.

Tjaša Urankar, koordinatorica projekta na JAK: “ S projektom Rastem s knjigo začnemo vsako leto septembra. V šolskem letu 2019/20 poteka projekt za učence 7. razredov osnovnih šol že štirinajstič, za dijake 1. letnikov srednjih šol pa desetič. Na JAK smo veseli vseh projektov, ki navdušujejo za branje in spodbujajo kupovanje knjig, številne podpiramo tudi v okviru naših javnih razpisov; od medgeneracijskega branja do projektov, ki povezujejo branje in šport.

Celoten posnetek prve predstavitve si lahko ogledate tukaj.

 

Več o projektu Rastem s knjigo: www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/

Dodatne informacije: Tjaša Urankar, T: (01) 369 58 25 E: tjasa.urankar@jakrs.si

]]>
news-1041 Fri, 13 Sep 2019 13:51:41 +0200 Frankfurtski knjižni sejem je pred vrati! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1041&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b4c5893bf693611d606959bb619ac86d Med 16. in 20. oktobrom se bo Slovenija v Frankfurtu predstavljala mednarodni publiki s stojnico na kar 90m2 (ista lokacija kot lani: dvorana 5.0, C103) in devetimi dogodki s slovenskimi avtoricami in avtorji z novimi knjižnimi prevodi v nemščini: Dragom Jančarjem, Alešem Štegrom, Glorjano Veber in Jurijem Hudolinom. Letos nadaljujemo tudi z aktivnostmi na kulinaričnem področju, saj se bo v prestižnem Gourmet & Travel Salonu predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija, ki je na Gourmand World Cookbooks Awards letos slavila v dveh kategorijah: Kruh in Zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa). Na odru Weltempfang, ki ga omogoča nemško zunanje ministrstvo, soorganiziramo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem sodeluje prevajalka Tanja Petrič. Na letošnjem fellowshipu za prevajalce, ki ga Frankfurtski sejem prireja prvi, sicer sodelujejo kar tri slovenske prevajalke iz nemščine – Tanja Petrič, Amalija Maček in Neža Božič.

Na stojnici bo letos kar šest založniških postaj, na katerih bodo sestankovali predstavniki založb Pivec, Sodobnost International, Goga, Miš, Sanje in letos prvič – Morfem. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina (hala 5.0., št. stojnice A 22) in Mladinska knjiga (hala 6.1, št. stojnice D36). 

Na prvi sejemski dan, v sredo, 16. oktobra, ob 13.00 že tradicionalno organiziramo sprejem za mednarodne partnerje. Vabljeni, da se sprejema udeležite in nanj povabite tudi svoje mednarodne partnerje! Vabilo v angleškem jeziku najdete v priponki oz. fotografiji ob novici. Otvoritev sejma, kjer letos častno gostuje Norveška, in prvi sejemski dan, bo obiskal minister za kulturo, g. Zoran Poznič, ki se bo skupaj s člani delegacije z več ministrstev mudil tudi na našem sprejemu.

Slovenski založniki lahko v prihodnjih dneh pričakujete poziv za dostavo svojih knjig in katalogov za slovensko stojnico.

 

Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj:

Sreda, 16. oktober

13:00 Slovenska stojnica / 5.0., C103: slovenski sprejem

V sodelovanju z STO in Drožomanijo.

15:30-16:00 Lesezelt / Agora: Na kraju zapisano z Alešem Štegrom (ob izidu nemškega prevoda knjige)

V sodelovanju z založbo Haymon.

 

Četrtek, 17. oktober

10:00-11:00 Gourmet Gallery Show Kitchen / 3.1 L99: Drožomanija z Anito Šumer – peka dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

19:00 Kunstverein Familie Montez / Honsellbrücke am Hafenpark, Honsellstraße 7: Jurij Hudolin bere iz nemškega prevoda romana Pastorek ob 10-letnici založbe Septime.

V sodelovanju z založbo Septime.

20:00 Romanfabrik / Hanauer Landstraße 186: pesniško branje platforme Versopolis s slovensko pesnico Glorjano Veber.

Dogodek prireja Versopolis.

 

Petek, 18. oktober

10:30 Das Blaue Sofa / dvorana 3.1: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

13:00-14:00 Weltempfang Salon / Hall 4.1 B81: Literary Translation: profession, art, labour of love?

Sodelujejo: Tanja Petrič, prevajalka iz nemščine v slovenščino, Bel Olid, avtor in prevajalec v katalonščino iz Barcelone, Holger Fock, prevajalec v nemščino in nekdanji predsednik CEATL in Tiziano Perez z Nizozemske fundacije za literaturo.

V sodelovanju z mrežo ENLIT (European Network for Literary Translation)

 

Sobota, 19. oktober

18:30 Open Books / Evangelische Akademie Frankfurt, Römerberg 9: pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu nemškega prevoda romana In ljubezen tudi

Moderatorka: Katja Gasser (ORF)

V sodelovanju z založbo Zsolnay.

 

Nedelja, 20. oktober

13:00-14:00 Gourmet Gallery Gourmet & Travel Salon / Hall 3.1 L135: predstavitev knjige Drožomanija in pokušina dobrot z drožmi

Dogodek prireja Drožomanija.

 

Po frankfurtskem knjižnem sejmu nas v novembru čaka še dunajski knjižni sejem Buch Wien, ter številne druge aktivnosti, o katerih boste lahko brali v oktobrskem novičniku!

]]>
news-1040 Fri, 13 Sep 2019 13:46:15 +0200 Študijsko potovanje 2019 – trije dnevi intenzivnega spoznavanja Slovenije za tuje založnike http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1040&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=599e56092b0542d459bfa0493b1aa563 Med 22. in 25. avgustom je potekalo letošnje študijsko potovanje založnikov, novinarjev in kulturnih posrednikov, na katerega je bilo sprejetih 17 sodelujočih iz šestih držav.

Med potovanjem so udeleženci spoznali slovenske avtorice in avtorje Bronjo Žakelj, Veroniko Simoniti, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja, obiskali številne knjigarne v Ljubljani, NUK, Švicarijo, Trubarjev antikvariat, Knjižnico pod krošnjami, Plečnikovo hišo in številne druge z literaturo povezane lokacije. V Plečnikovi hiši so prisluhnili pogovoru avtorice Veronike Simoniti z urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovom in spoznali skupino prevajalcev, ki so letos sodelovali na 9. Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti.

Na Švicariji so sodelovali v mreženju s slovenskimi založniki, ki se ga je udeležilo lepo število slovenskih založb: poleg tistih, ki redno sodelujejo na tovrstnih dogodkih (Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, Pivec, Goga, Sodobnost International, Beletrina in LUD Literatura), smo tokrat k sodelovanju pritegnili tudi Znanstveno založbo FF v Ljubljani, Založbo ZRC in *cf. Slovenski založniki bodo imeli priložnost z začetimi pogovori nadaljevati oktobra na sejmu v Frankfurtu, ki se ga bo udeležila večina sodelujočih tujih in slovenskih založnikov.

Ker se je potovanje deloma prekrivalo z obiskom direktorja frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgena Boosa, in vodjo programa država častna gostja, Simone Bühler, so se udeleženci srečali tudi z njima.

Zadnji dan potovanja je bil namenjen obisku vzhodne Slovenije, kjer smo obiskali festival Dnevi poezije in vina, atelje fotografskega mojstra Stojana Kerblerja na Ptujski gori in prenovljeno domačijo Janževina v Halozah, kjer so se udeleženci srečali z avtorjema Natašo Kramberger in Dušanom Šarotarjem.

Udeleženci študijskega potovanja so Slovenijo zapuščali polni novih vtisov (večina je bila v naših krajih prvič) in odločeni, da je bilo študijsko potovanje šele začetek sodelovanja s slovenskih trgom, k čemur jih dodatno spodbuja prihajajoče častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu 2022, pa tudi spodbude, ki jih nudi Javna agencija za knjigo.

Seznam vseh udeležencev:

Udeleženka/udeleženec

Založba/organizacija

Država

Friederike Jacob

Friedenauer Presse

Nemčija, Berlin

Teresa Pütz

S. Fischer Verlag

Nemčija, Berlin

Barbara Weidle

Weidle Verlag

Nemčija, Bonn

Maren Kröger

btb

Nemčija, München

Linda Vogt

Ullstein Verlag

Nemčija, Berlin

Hans-Gerd Koch

Karl Rauch Verlag

Nemčija, Düsseldorf

Bettina Feldweg

Piper Verlag

Nemčija, München

Barbara Renno

SAARLÄNDISCHER RUNDFUNK SR2 KulturRadio

Nemčija, Saarbrücken

Richard Kämmerlings

Die Welt

Nemčija, Berlin

Christiane Munsberg

Bertelsmann/Das Blaue Sofa

Nemčija, Berlin

Eleonora di Blasio

Frankfurtski sejem

Nemčija, Frankfurt

Janika Gelinek

Literaturhaus Berlin

Nemčija, Berlin

Jo Dingley

Canongate

UK

Evelyne Lagrange

Gaïa Éditions

Francija

Patricia de Groot

Querido

Nizozemska

Weiguo Ni

East China Normal University Press

Kitajska

Annalisa Lottini

Giunti Editore

Italija

]]>
news-1039 Fri, 13 Sep 2019 12:16:41 +0200 Zaključil se je že 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1039&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=321b04dc696430023ba12aa5dd83b23e 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki sta ga organizirala Javna agencija za knjigo in Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je letos potekal v Mariboru in Ljubljani med 17. in 22. avgustom. Vseh 13 udeleženk in udeležencev iz devetih držav je bilo navdušenih nad pestrostjo in strokovnostjo ponujenih vsebin, o katerih lahko več preberete tukaj.

Nekaj fotografskih utrinkov fotografinje Nine Medved pa si lahko ogledate tukaj.

]]>
news-1038 Fri, 13 Sep 2019 12:14:56 +0200 JAK na 22. Festivalu slovenskega filma http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1038&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=14287e0863aad23a56079d9fcaf2e777 Po vzoru programov Shoot the book!, ki je zaživel leta 2014 v Cannesu, in Books at Berlinale, ki v Berlinu poteka že od leta 2006, želimo na JAK spodbujati filmske adaptacije knjižnih del slovenskih literatov, zato smo se povezali s Slovenskim filmskim centrom in Festivalom slovenskega filma, ki bo letos potekal med 17. in 22. septembrom v Avditoriju Portorož.

V sredo, 18. septembra, pripravljamo skupni strokovni program:

  • med 14.00 in 15:30 bo v zeleni dvorani v moderaciji Marcela Štefančiča, jr. potekala okrogla miza na temo filmskih upodobitev slovenskih knjižnih del, na kateri bodo sodelovali producent Danijel Hočevar, režiserja Barbara Zemljič in Rok Biček, Renata Zamida (JAK) in Jani Virk (TV Slovenija), prisotni pa bodo tudi vsi založniki, ki bodo v nadaljevanju izvajali knjižne pitche.
  • med 16.00 in 17.00 bo sledil pitching knjižnih predlog za filmske producente. Knjige, ki bodo predstavljene: Spovin Anje Mugerli (Orlando Uršič, Litera), Razred Nike Matanović (Zala Stanonik, Pivec), Zlati zob Tadeja Goloba (Alenka Veler, Mladinska knjiga), Balerina, balerina Marka Sosiča (Petra Kavčič, Beletrina), Medsočje Mirta Komela (Katja Urbanija, Goga) in Igranje Stanke Hrastelj (Nela Malečkar, Mladinska knjiga).

Uredniki in založniki bodo v 10-minutnih predstavitvah predočili knjižna dela, ki nestrpno čakajo upodobitev na filmskem platnu. Dogodek, ki bo v ospredje postavil pet obetavnih novosti slovenskih avtorjev, je namenjen spodbujanju stika med producenti na eni strani ter založniki in literarnimi agenti ali samimi avtorji, imetniki pravic, na drugi strani. 10-minutne predstavitve so nastale v okviru 3-urne delavnice priprave pitcha za slovenske založnike pod vodstvom producenta Danijela Hočevarja, ki jo je v septembru kot predpripravo na FSF organizirala JAK.

Ker bo Slovenija leta 2022 častna gostja na globalno najpomembnejšem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je tudi partner obeh zgoraj omenjenih programov na festivalih v Cannesu in Berlinu, se slovenskim ustvarjalcem obeta veliko možnosti za predstavitev »filmičnih« knjižnih predlog. To je priložnost, da tudi v Sloveniji ustvarimo platformo, ki lahko oživi trg adaptacij slovenske literature za film, in animiramo slovenske in mednarodne filmske ustvarjalce.

]]>
news-1037 Fri, 13 Sep 2019 12:12:25 +0200 Odprte so prijave na 5. Istanbul Fellowship Program! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1037&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=937063452811915a1700aec51681891b Odprte so prijave na 5. Istanbul Fellowship Program, ki bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Eden izmed največjih fellowshipov na svetu, na katerem je letos sodelovalo več kot 200 udeležencev, organizira Turkish Press and Publishers Copyright & Licensing Society (TBYM), največje profesionalno združenje založnikov v Turčiji. Njihov namen je vzpostavitev bilateralnih sodelovanj med Turčijo in drugimi državami ter vzpostavitev Istanbula kot cvetočega trga za izmenjavo avtorskih pravic. Letos je na omenjenem fellowshipu sodelovala predstavnica založbe Sodobnost International.

Več informacij in prijava na tej povezavi.

]]>
news-1030 Mon, 09 Sep 2019 14:19:00 +0200 Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1030&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0d5351a62eb76021d27e8b5d4a0e9bc0 Tako kot vsa leta doslej, je tudi letos UNESCO pripravil poslanico ob mednarodnem dnevu pismenosti, ki si jo lahko preberete na tej povezavi.

Letos dodajamo še kratek film kampanje EURead, katerega prevod je bil pripravljen v okviru projekta Nacionalni mesec skupnega branja.

Javna agencija za knjigo RS je del projekta Nacionalni mesec skupnega branja.

]]>
news-1031 Fri, 06 Sep 2019 15:37:36 +0200 Na Dnevih literarnega prevajanja v Rimu letos znova tudi slovenski program http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1031&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3e574f52c68e8cc8ec898e81e3e0a05c Javna agencija za knjigo bo letos že drugič zapored sodelovala na Dnevih literarnega prevajanja v Rimu, ki jih med 27. in 29. septembrom pripravlja Univerza Link Campus pod vodstvom Stefana Arduinija in Ilide Carmignani. Tokrat bo slovenske barve zastopala prevajalka iz slovenščine v italijanščino, Lucia Gaja Scuteri, ki bo predstavila dejavnosti Javne agencije za knjigo na mednarodnem področju, predvsem finančno podporo prevodom slovenskih avtorjev v italijanščino ter prevajalski seminar.

Predavanje bo potekalo v soboto, 28. septembra, med 12:00 in 13:15. Več informacij in prijave so na voljo na tej povezavi: http://traduzione-editoria.fusp.it/giornate-della-traduzione-letteraria_41.html

]]>
news-1027 Mon, 19 Aug 2019 13:31:51 +0200 Teden intenzivnih mednarodnih aktivnosti za slovensko književnost http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1027&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=539bc3827380d36ce9f2bae5d5073bd6 S sobotno otvoritvijo 9. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti se je začel teden intenzivnih mednarodnih aktivnosti za slovensko literaturo: po seminarju, ki bo potekal med 17. in 22. avgustom v Mariboru, se bo v sredo, 21. avgusta, v Ljubljani odvila delavnica o multiplikatornih učinkih naziva Slovenija, država častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022, za konec pa bo med 22. in 24. avgustom v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji v organizaciji JAK potekalo še študijsko potovanje tujih založnikov leposlovja in humanistike. 9. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti se bo letos udeležilo 13 prevajalk in prevajalcev iz devetih držav, dogajanje pa bodo popestrili literarni večeri v družbi priznanih slovenskih literatov. Več o seminarju, ki ga za JAK organizira Društvo slovenskih književnih prevajalcev,  si lahko preberete tukaj.

Na povabilo Javne agencije za knjigo se bosta med 20. in 23. avgustom v Sloveniji mudila direktor Frankfurtskega knjižnega sejma, Jürgen Boos, in vodja sejemskega programa častna gostja, Simone Bühler, sprejel ju bo tudi kulturni minister Zoran Poznič. V sredo, 21. avgusta, bosta predstavnikom različnih vladnih resorjev (MK, MZZ, MGRT, MZIŠ, MKGP), predstavnikom različnih poslanskih skupin, Urada vlade za komuniciranje, Slovenske turistične organizacije, Mestne občine Ljubljana in predstavnikom številnih zainteresiranih nevladnih institucij v konferenčni dvorani Narodnega muzeja na Muzejski ploščadi Metelkova predstavila potencial in multiplikatorne učinke, ki ga državi prinaša naziv častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma. Spomnimo: naziv, katerega nosilka bo Slovenija leta 2022, ima močno tradicijo, zato v nemškem prostoru ter širše vsako leto doseže izjemen medijski odmev in odpira številna vrata in ustvarja priložnosti za različna področja kulture in kreativnih industrij, za gospodarstvo, turizem, kulinariko, izobraževanje.

Dan zatem, v četrtek, 22. avgusta, se v Ljubljani začenja študijsko potovanje, ki se ga bo udeležilo 17 založnikov in novinarjev iz šestih različnih držav. V treh dneh intenzivnega programa bodo spoznali številne slovenske avtorice in avtorje, med drugim Veroniko Simoniti, Bronjo Žakelj, Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja (slednja na popotovanju po SV Sloveniji, ki vključuje tudi obisk fotografa Stojana Kerblerja in Ptujske gore), na individualnih srečanjih z desetimi slovenskimi uredniki, založniki in prevajalci pa bodo gostje podrobno spoznali aktualno slovensko knjižno produkcijo, obiskali bodo več knjigarn v središču Ljubljane, NUK, Plečnikovo hišo, Švicarijo, za konec pa še festival Dnevi poezije in vina na Ptuju.

Gre za že četrto tovrstno študijsko potovanje v organizaciji Javne agencije za knjigo, ki so skozi leta stkala številne uspešne stike med založniki, prav vsako med njimi pa je obrodilo sklenitev konkretnih pogodb za prevode slovenske literature.  Lani so nas tako v času Slovenskega knjižnega sejma obiskali založniki otroške in mladinske literature, predtem pa dvakrat založniki in novinarji pretežno iz nemškega govornega področja.

Več informacij: Nika Kovač, nika.kovac@jakrs.si ali 01 369 58 20

Na fotografijah: prevajalski seminar za prevajalce v nemški jezik 2018, udeleženci študijskega potovanja 2016 ter Simone Bühler in Jürgen Boos v družbi direktorice JAK Renate Zamida in takratnega kulturnega ministra Antona Peršaka ob podpisu pogodbe o častnem gostovanju februarja 2018, ko sta se nazadnje mudila v Sloveniji (foto: JAK in STA)

]]>
news-1026 Fri, 16 Aug 2019 09:13:46 +0200 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti vabi na literarna druženja http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1026&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3d6ef4d0be6678426e39975888356628 Med 17. in 22. avgustom se bo v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev v Mariboru odvil 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Seminarja se bo letos udeležilo 13 prevajalk in prevajalcev iz devetih držav, dogajanje pa bodo popestrili literarni večeri v družbi priznanih slovenskih literatov. Strokovni gosti letošnjega festivala bodo: Jie Bao (Kitajska), Paula Braga Šimenc (Romunija), Jelena Budimirović (Srbija), Martina Clerici (Italija), Boštjan Dvořák (Nemčija), María Florencia Ferre(Argentina), Darko Ilin (Srbija), Liza Japelj Carone (Francija), Žana Perkovska (Rusija), Timothy Pogačar (ZDA), Patrizia Raveggi (Italija), Lucia Gaja Scuteri (Italija) in Evgenija Shatko (Rusija).

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Ob strokovnih večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program, namenjeni vsej zainteresirani javnosti, na katerih bomo gostili uveljavljeno romanopisko in avtorico (literarnih) reportaž Natašo Kramberger, mladinsko pisateljico Majdo Koren, ki se je s svojo prebrisano in nagajivo Mici prikupila tako otrokom kot odraslim, ter večkrat nagrajenega kriminalkarja Tadeja Goloba.

 

9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je MKC Maribor.

]]>
news-1025 Wed, 17 Jul 2019 09:45:12 +0200 Odprt je razpis za nagrado Fabjana Hafnerja za prevajalce in prevajalke iz nemščine v slovenščino http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1025&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=244092e0f99031c1ad67da4e07e0c914 Rok oddaje: 25. avgust 2019 Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin in Musil-Institutom (Univerza v Celovcu) podeljuje nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi nagraditi najboljše prevajalke in prevajalce iz slovenskega v nemški jezik in obratno.

Nagrada Fabjana Hafnerja za leto 2019 za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik bo podeljena novembra 2019 v okviru Slovenskega knjižnega sejma za izredne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti (celotno nemško govorno področje). Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov) in branje s pogovorom v Musil-Institutu.

Več informacij na: https://www.goethe.de/ins/si/sl/kul/ser/sti.html

Nagrada v obratno smer - za najboljši prevod zadnjih dveh let iz slovenščine v nemščino - bo podeljena na Leipziškem knjižnem sejmu marca 2020. Prijave bodo odprte predvidoma jeseni.

]]>
news-1024 Tue, 16 Jul 2019 15:09:53 +0200 Najava javnega zbiranja ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov v gostinske in knjigarniške namene http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1024&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=73a55ad0403a98474e0268aab8e42ba1 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) na podlagi Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07, 40/12 – ZUJF in 63/13), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16), ter Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) objavlja Javno zbiranje ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov v gostinske in knjigarniške namene.

Celotna razpisna dokumentacija z obrazci in osnutkom pogodbe bo na voljo na spletni strani www.jakrs.si. 

Rok za oddajo prijav začne teči z dnem objave obvestila v Uradnem listu RS dne 19. 07. 2019 in se izteče dne 12. 08. 2019.

 

Javna agencija za knjigo RS

Renata Zamida

direktorica

]]>
news-1016 Thu, 27 Jun 2019 16:59:00 +0200 Znani so udeleženci študijskega potovanja za založnike in novinarje 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1016&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d2d67ac04a0e83dd49f25ccc4690599f Javna agencija za knjigo RS z namenom promocije slovenske literature in kulture v najširšem smislu že več let zapored organizira večdnevna študijska potovanja za tuje založnike in novinarje. Letošnje študijsko potovanje bo namenjeno založnikom leposlovja in humanistike, kulturnim novinarjem in kulturnim producentom, ki se bodo v Sloveniji mudili med 22. in 25. avgustom. Izmed 45 prijav je JAK izbrala 18 sodelujočih iz sedmih držav.

V naslednjem novičniku vas bomo obvestili o urniku študijskega potovanja in možnostih za srečanje z založniki oziroma uredniki, ki je predvideno v petek, 23. avgusta, zato nas spremljajte še naprej!

Seznam udeležencev:

Udeleženka/udeleženec

Založba/organizacija

Država

Friederike Jacob

Friedenauer Presse

Nemčija, Berlin

Teresa Pütz

S. Fischer Verlag

Nemčija, Berlin

Barbara Weidle

Weidle Verlag

Nemčija, Bonn

Maren Kröger

btb

Nemčija, München

Linda Vogt

Ullstein Verlag

Nemčija, Berlin

Hans-Gerd Koch

Karl Rauch Verlag

Nemčija, Düsseldorf

Bettina Feldweg

Piper Verlag

Nemčija, München

Barbara Renno

SAARLÄNDISCHER RUNDFUNK SR2 KulturRadio

Nemčija, Saarbrücken

Richard Kämmerlings

Die Welt

Nemčija, Berlin

Christiane Munsberg

Bertelsmann/Das Blaue Sofa

Nemčija, Berlin

Eleonora di Blasio

Frankfurtski sejem

Nemčija, Frankfurt

Janika Gelinek

Literaturhaus Berlin

Nemčija, Berlin

Jo Dingley

Canongate

UK

Evelyne Lagrange

Gaïa Éditions

Francija

Patricia de Groot

Querido

Nizozemska

Weiguo Ni

East China Normal University Press

Kitajska

Edward Nawotka

Publishers Weekly magazine

ZDA

Annalisa Lottini

Giunti Editore

Italija

]]>
news-1023 Mon, 17 Jun 2019 09:59:29 +0200 Z letošnjega Kongresa slovenskih založnikov http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1023&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=cf5dcb99a8df2d02c13825097e6bba20 13.  junija je na pod geslom »Knjiga? Knjiga!« na Bledu potekal 17. Kongres slovenskih  založnikov,  ki ga organizira Društvo slovenskih založnikov. JAK je letos k programu prispevala gostujoče  predavanje  vodje marketinga pri nemški Založniško-knjigotrški zbornici,  Anne-Mette  Noack.  Gostja  je  zbranemu  občinstvu  predstavila nacionalno  promocijsko kampanjo, ki se je v Nemčiji začela leta 2013 in še traja  –  od  leta  2017  poteka pod novim sloganom Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!).  Kampanja  povezuje  knjigotržce,  založnike  in  avtorje, osrednje sporočilo  pa  je poleg veselja do branja izpostavljanje prednosti lokalnih knjigarn. Noackova,  ki  je od vsega začetka koordinatorica kampanje, je povedala, da se je kampanja  v tem času razvijala  in  preoblikovala,  katere  akcije bodo izvajali skozi leto,  pa  se  ekipa  odloča  sproti,  ko  vedo  s  kakšnim proračunom bodo razpolagali v naslednjem letu. Po začetnem visokem vložku je proračun sedaj bistveno   nižji  in  za  leto  2019  npr.  znaša  90.000€. Kot pravi Noackova je ključ v kontinuiteti in vztrajnosti, saj je premik v miselnosti ciljne publike opazen šele po nekaj letih. Prav tako je bilo velikega pomena to, da so knjigotržci in skoraj 5.000 knjigarn, ki delujejo v Nemčiji, akcijo po začetnih težavah ter spremembi slogana prepoznali kot dobro in v njej aktivno sodelujejo. Nemška akcija je tudi dokaz, da je mogoče z majhno ekipo narediti veliko.

Intervju z Noackovo, ki je bil objavljen v Delu, lahko preberete tukaj.

Predavanju   Noackove   je  sledila  okrogla  miza  o  možni slovenski nacionalni  kampanji ozaveščanja  javnosti  o  pomenu  branja  in nakupovanja knjig, v kateri so sodelovali  direktorica  JAK  Renata  Zamida, predsednica DSZ Nataša Detič, založnik in predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Janez  Miš,  glavni  urednik pri Mladinski knjigi Bojan Švigelj in dr. Miha Kovač  s  Filozofske  fakultete.  V  pogovoru,  ki  ga  je  vodila Andreja Kavčič, so govorci ugotovili, da se je mogoče  v  veliki  meri  zgledovati pri nemški kampanji in da bi pri nas že desetina  njihovih  začetnih  sredstev,  torej 100.000€, zadostovalo za prvo leto  delovanja.  Vsi  prisotni,  vključno s publiko, so bili mnenja, da je takšna  kampanja  že  dolgo  potrebna  in  bi jo bilo potrebno zasnovati in začeti čim prej, saj slovensko založništvo vidno usiha. To je  bilo  nenazadnje razvidno tudi iz udeležbe na kongresu, ki se iz leta v leto manjša.

Celoten       program       kongresa      je      na      voljo      tukaj: http://www.drustvo-zaloznikov.si/letni-kongres-dsz/

]]>
news-1022 Fri, 14 Jun 2019 16:16:22 +0200 Aktualno: Javni razpis za sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in promocijske antologije slovenskih avtorjev za otroke in mladino v angleščini http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1022&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7e2d68c2952be4eedbdb947121c8688e Javni razpis za sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in promocije slovenskih avtorjev za otroke in mladino v tujini v obliki promocijske antologije v angleščini bo odprt med 14. junijem in 15 julijem 2019 (oznaka razpisa: JR9–S–PA–2019)

Predmet javnega razpisa je :

1.         Izvirna slikanica: sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic slovenskih avtorjev in ilustratorjev

2.         Promocija slovenskih avtorjev za otroke in mladino v tujini: sofinanciranje promocijske antologije sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku, ki je namenjena tuji založniški javnosti kot predstavitveni katalog avtorjev, ilustratorjev, založnikov in drugih nosilcev avtorskih pravic za podporo pri prodaji prevodnih pravic v tujino in vključuje vsaj 20 slovenskih avtorjev za različne starostne stopnje.

JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.

Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ dve (2) slikanici in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.

Dokumentacija javnega razpisa je na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

]]>
news-1021 Fri, 14 Jun 2019 16:14:31 +0200 Znane so udeleženke in udeleženci 9. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1021&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d244296b228e00c3add30e7d73151c81 Znanih je 13 izbranih prevajalk in prevajalcev slovenske književnosti iz devetih držav, ki bodo med 17. in 22. avgustom 2019 sodelovali na 9. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti v Mariboru in Ljubljani. Letošnji udeleženke in udeleženci so: Jie Bao (Kitajska), Paula Braga Šimenc (Romunija), Jelena Budimirović (Srbija), Martina Clerici (Italija), Boštjan Dvořák (Nemčija), María Florencia Ferre (Argentina), Darko Ilin (Srbija), Liza Japelj Carone (Francija), Žana Perkovska (Rusija), Timothy Pogačar (ZDA), Patrizia Raveggi (Italija), Lucia Gaja Scuteri (Italija) in Evgenija Shatko (Rusija).

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Na dopoldanskih prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij ukvarjali z izbranim odlomki iz knjig Tadeja Goloba, Nataše Kramberger in Majde Koren. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda. Ob delavnicah bodo seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov na teme prevajanja in prevodoslovja, sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature, srečali pa se bodo tudi s tujimi založniki in novinarji, ki se bodo v Sloveniji mudili v okviru študijskega potovanja v organizaciji Javne agencije za knjigo.  

9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je Mladinski kulturni center Maribor.

]]>
news-1020 Fri, 14 Jun 2019 16:13:15 +0200 Odprte prijave na fellowship Šanghajskega knjižnega sejma! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1020&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f6dff1276558dc53436beb40781410fc V okviru mednarodnega sejma otroških knjig v Šanghaju China Shanghai International Children’s Book Fair (CCBF) bo potekala sedma izvedba programa CCBF Shanghai Visiting International Publishers Programme (SHVIP), ki ga organizatorji pripravljajo v sodelovanju z bolonjskim knjižnim sejmom.

Šestdnevni program, ki se bo odvijal med 11. in 16. novembrom 2019, je namenjen založnikom in urednikom, ki jih zanima kitajski trg otroških knjig, nekaj mest pa je rezervirano tudi za tiste, ki pravice kupujejo, literarne agente in skavte.

Vsem sprejetim organizatorji krijejo potne stroške do Šanghaja, šest nočitev, možnost razstavljanja petih naslovov po lastni izbiri na CCBF Copyright Great Wall in sodelovanje v intenzivnem programu (po meri narejen program obiskov založnikov, knjigarn in drugih pomembnih lokacij v Šanghaju in okolici, dostop do vseh match-making dogodkov in mreženj, SHVIP Book Pitch Party  ter dostop do CCBF-BCBF Fellowships Alumni network).

Več informacij lahko najdete tukaj:

http://ccbookfair.com/en/index/programme/shvip

Rok za prijave je 24. junij.

]]>
news-1019 Fri, 14 Jun 2019 16:12:01 +0200 Odprte so prijave za Invitation and Fellowship Program v Rimu na knjižnem sejmu Più libri più liberi http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1019&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3acb600796c754a00d70e0cf251a24b8 Rimski knjižni sejem za neodvisne založnike Più libri più liberi  (4.-8. december 2019)  razpisuje prijave na t. i. Invitation Program, ki bo potekal prva dva dneva sejma. Organizatorji bodo v program sprejeli do 30 prijavljenih založnikov z vsega sveta, ki jih zanimajo programi malih in srednjih italijanskih založb ter nakup pravic. Izbrani založniki dobijo brezplačno mizo v PLPL Rights Centre ter brezplačno tridnevno nastanitev v Rimu. Več informacij in prijavnica na:

https://plpl.it/rights-centre/invitation-program/

Založniki, specializirani za leposlovje za odrasle, se lahko prijavite na dodatni Fellowship Program, ki vključuje zgoraj omenjene ugodnosti ter dodatna dva dneva sestankov in obiskov pri založnikih v Rimu (2. in 3. december).

Več na: https://plpl.it/rights-centre/fellowship-program/

Prijave zbirajo na rights@plpl.it do 12. julija.

]]>
news-1018 Fri, 14 Jun 2019 15:52:57 +0200 Poročilo s slovensko-nemškega založniškega srečanja v Münchnu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1018&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=34ca0a547bb6f68bee7482c5e14e752f V četrtek, 23. maja je v Literaturhaus München v sodelovanju s Frankfurtskim knjižnim sejmom potekalo založniško srečanje slovenskih in nemško govorečih založnikov, ki se ga je udeležilo 22 založnikov iz Nemčije in Avstrije, med njimi tudi nekaj največjih nemških založb (C. H. Beck, Hanser, dtv, btb, itd.).

V kratkem uvodnem programu sta slovenski knjižni trg in svoje delo v dialogu z moderatorko predstavila avtorja in urednika Anja Golob in Aleš Šteger, slovenski prevajalci v nemščino Lydia Nagel, Lars Felgner in Liza Linde, ter prevajalka v slovenščino, Amalija Maček, so predstavili svoje najljubše še neprevedene naslove, med katerimi niso bili samo sveži leposlovni naslovi, ampak tudi klasiki ter humanistika. Za konec sta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častnih gostij Frankfurtskega knjižnega sejma, Karina Goldberg, nemškim založnikom dali nekaj namigov za sodelovanje v letu 2022, ko bo Slovenija častna gostja na Frankfurtskem sejmu.

V uvodnem delu smo založnikom premierno predvajali tudi kratki film o petih slovenskih avtoricah, Anji Golob, Ani Schnabl, Anji Mugerli, Nataši Kramberger in Katji Perat, ki je nastal v produkciji JAK in si ga lahko ogledate tukaj.

V filmu predstavljene avtorice so požele veliko zanimanja, zato je bilo v drugem delu srečanja, t.i. speed datingu veliko povpraševanja po njihovih naslovih. Živahno srečanje se je zaključilo s slovensko penino in potico (zahvaljujemo se slovenskemu konzulatu v Münchnu!), sproščenim klepetom in dogovarjanjem za prihodnja srečanja, za katera bo priložnost že na jesenskem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki bo letos potekal med 16. in 20. oktobrom.

 

]]>
news-1017 Fri, 14 Jun 2019 15:51:13 +0200 Vabljeni k prijavi na 35. Slovenski knjižni sejem http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1017&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5c749982640d2cae5a76425e66dd1489 Upravni odbor SKS vse zainteresirane razstavljavce vabi k sodelovanju na 35. Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo potekal od 26. novembra do 1. decembra 2019.

V priponki najdete vse potrebne informacije, med katerimi je letos tudi nekaj novosti.

Pomembna datuma sta 30. junij, ko se izteče rok za prijavo, in 15. oktober, ki je rok za plačilo razstavnega prostora.

Prijavnico za sodelovanje najdete na spletnem naslovu:

https://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/za-razstavljavce

]]>
news-1137 Fri, 14 Jun 2019 12:58:00 +0200 Posneli smo video '5 slovenskih avtoric' http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1137&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0b9ee15a67b565f3d04d36c087797f5d Pred letošnjim založniškim srečanjem, ki je potekalo 23. maja v Hiši literature v Münchnu (Literaturhaus München), smo na JAK pripravili kratek promocijski film o petih slovenskih avtoricah: Anji Golob, Ani Schnabl, Anji Mugerli, Nataši Kramberger in Katji Perat. Video je dosegel svoj namen, saj so nemški založniki na sestankih s slovenskimi založniki po ogledu videa intenzivno povpraševali po predstavljenih avtoricah in njihovih knjigah. 

Video, ki ga bomo uporabljali tudi na prihodnjih dogodkih v tujini, je na voljo v dveh različicah:

- nemška z angleškimi podnapisi,

- slovenska s slovenskimi podnapisi

 

Več o avtoricah in videu:

Anja Golob, Ana Schnabl, Anja Mugerli, Nataša Kramberger in Katja Perat so slovenske pesnice in pisateljice ter prejemnice številnih nagrad. Njihovi videoportreti so bili premierno predstavljeni na mednarodnem srečanju založnikov maja 2019 v Münchnu.

Anja Golob (1976) je avtorica štirih pesniških zbirk, od tega dve obstajata v nemškem prevodu. Dvakrat je prejela Jenkovo nagrado 2014 & 2016. Deluje tudi kot publicistka, dramaturginja in prevajalka. Leta 2013 je soustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer zdaj dela kot glavna urednica. Živi med Mariborom in Brusljem. Trenutno piše dramski tekst in roman. Tekoče govori nemško in angleško.

Ana Schnabl (1985) je doktorska študentka filozofije. Piše za več slovenskih literarnih revij in dnevnih časopisov. Od leta 2016 je urednica kulturne revije www.Versopolis.com. Za zbirko kratkih zgodb Razvezani je prejela nagrado za najboljši knjižni prvenec leta 2017, po prevodu zbirke v srbščino pa leta 2019 še regionalno nagrado, ki jo podeljujejo mladim avtorjem iz JV Evrope. Trenutno končuje svoj prvi roman in že snuje naslednjega. Živi v Kamniku pri Ljubljani. Tekoče govori nemško in angleško.

Anja Mugerli (1984) je pisateljica in lektorica. Leta 2015 je izšel njen prvenec, kratkoprozna zbirka Zeleni fotelj, leta 2017 pa roman Spovin, ki je bil nominiran za roman leta. Piše tudi dramska besedila, dve sta bili nagrajeni na mednarodnem natečaju v Italiji. Živi v Novi Gorici. Tekoče govori angleško, špansko in italijansko.

Nataša Kramberger (1983) je pisateljica, kmetica in novinarka. Za romaneskni prvenec Nebesa v robidah je prejela nagrado EUPL ter nominacijo za slovenski roman leta. Med drugim je avtorica zbirke esejev Brez zidu: časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014. Njen najnovejši roman Primerljivi hektarji (2018) popisuje njene izkušnje v vlogi kmetice. Živi med vasico Jurovski Dol in Berlinom, kjer vodi društvo Periskop. Tekoče govori nemško, angleško in italijansko.

Katja Perat (1988) je doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu, novinarka in publicistka, avtorica pesniških zbirk Najboljši so padli (2011), za katero je prejela nagrado za najboljši prvenec, in Davek na dodano vrednost (2014). Obe sta doživeli več ponatisov. Napisala je tudi roman Mazohistka (2018), ki je bil nominiran za slovenski roman leta, ter zbirko esejev Naredite Ameriko spet obvladljivo (2019). Tekoče govori angleško in hrvaško.

 

Naročnik: Javna agencija za knjigo RS

Produkcija: Milosmilos.si

Režiserka: Irena Gatej

Scenaristka: Manca G. Renko

Koordinatorka projekta: Anja Kovač

Maskerka: Eva Uršič

Zahvale: Drama kavarna v SNG Drama, Vinoteka Movia, kmetija Peršin, Kolibri Cocktail Bar

Maj 2019

]]>
news-1015 Tue, 04 Jun 2019 11:59:31 +0200 Napoved Javnega razpisa za sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in promocije slovenskih avtorjev za otroke in mladino v tujini v obliki promocijske antologije v angleščini http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1015&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=39a3d92f2b83ce428738a98493b878c0 Javna agencija za knjigo RS bo v petek, 14. junija 2019 objavila Javni razpis za sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in promocije slovenskih avtorjev za otroke in mladino v tujini v obliki promocijske antologije v angleščini (oznaka razpisa: JR9–S–PA–2019) Predmet javnega razpisa je :

  1. Izvirna slikanica: sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic slovenskih avtorjev in ilustratorjev
  2. Promocija slovenskih avtorjev za otroke in mladino v tujini: sofinanciranje promocijske antologije sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku, ki je namenjena tuji založniški javnosti kot predstavitveni katalog avtorjev, ilustratorjev, založnikov in drugih nosilcev avtorskih pravic za podporo pri prodaji prevodnih pravic v tujino in vključuje vsaj 20 slovenskih avtorjev za različne starostne stopnje.

JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.

Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ dve (2) slikanici in eno (1) promocijsko antologijo otroške in mladinske književnosti v angleškem jeziku.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.

Razpis bo odprt od 14. junija 2019 do 15. julija 2019.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

]]>
news-1014 Thu, 30 May 2019 13:09:13 +0200 Vabilo na pogovor o področjih knjižnega in revialnega programa v sklopu novega programskega in projektnega obdobja http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1014&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c0ddf5745384d1087275f5ef80f524f6 Spoštovane in spoštovani,

na Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS) želimo v pogovorih z različnimi subjekti, ki delujete na področju knjige, zbrati čim več relevantnih predlogov in podatkov, da bi zagotovili kar se da pregleden in učinkovit sistem podpore v prihodnjem programskem (2020–2023) in projektnem obdobju (2020–2021).

Vabimo vas na pogovor o PODROČJIH KNJIŽNI IN REVIJALNI PROGRAMI/PROJEKTI, ki bo v petek, 7. 6. 2019 ob 13. uri v pritličnem prostoru na sedežu JAK RS, METELKOVA 2B, 1000 Ljubljana.

Upamo, da se boste pogovora lahko udeležili in s svojimi pogledi in predlogi prispevali k oblikovanju prioritet, pogojev, ključnih kriterijev na področjih knjižnih in revijalnih programov in projektov.

Skupne posvete organiziramo za vsa področja, 31. 5. 2019 je posvet za področje BRALNE KULTURE IN LITERRANIH PRIREDITEV, v juniju 2019 pa bo še poseben posvet za področje MEDNARODNEGA SODELOVANJA.

Vlasta Vičič                                        Renata Zamida
sekretarka                                          direktorica Javne agencije za knjigo RS

]]>
news-1013 Wed, 22 May 2019 16:36:58 +0200 Vabilo na pogovor o področjih literarne prireditve (LP) in bralna kultura (BK) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1013&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=442d4ba0bad2cd9eaa2a622a0ea7155e Spoštovane in spoštovani,

na Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS) želimo v pogovorih z različnimi subjekti, ki delujete na področju knjige, zbrati čim več relevantnih predlogov in podatkov, da bi zagotovili kar se da pregleden in učinkovit sistem podpore v prihodnjem programskem (2020–2023) in projektnem obdobju (2020–2021).

Vabimo vas na pogovor o

PODROČJIH LITERARNIH PRIREDITEV (LP) IN BRALNE KULTURE (BK),

ki bo v petek, 31. 5. 2019 ob 13. uri

v pritličem prostoru na sedežu JAK RS, METELKOVA 2B, 1000 Ljubljana.

***

Upamo, da se boste pogovora lahko udeležili in s svojimi pogledi in predlogi prispevali k oblikovanju prioritet, pogojev, ključnih kriterijev na področjih bralne kulture in literarnih prireditev glede na potrebe producentov na eni in uporabnikov/obiskovalcev na drugi strani. 

Skupne posvete bomo organizirali za vsa področja, v juniju 2019 še ločeno za področji ZALOŽNIŠTVA in MEDNARODNEGA SODELOVANJA.

 

Tjaša Urankar                                                  Renata Zamida

Podsekretarka za področje LP in BK                  Direktorica JAK RS

]]>
news-1011 Fri, 17 May 2019 16:19:30 +0200 Vabilo k prijavi na 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1011&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=46707e05f3fb63791c7b1506e94bbb6c Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAK RS) vabita na 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki bo potekal od 17. do 22. avgusta 2019 v Mariboru.

Mednarodni prevajalski seminar bo predvidoma 12 izbranim uveljavljenim in perspektivnim prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranim odlomkom. Cilj tovrstnega dela je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.

Izbrani avtorji in avtorica ter njihova dela so:

  1. Tadej Golob: Jezero. Novo mesto: Založba Goga 2016. (kriminalni roman)
  2. Majda Koren: Mala pošast Mici. Ljubljana: Mladinska knjiga 2014. Mici iz 2. a. Ljubljana: Mladinska knjiga 2017, 1. ponatis. (zgodbe za otroke)
  3. Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji. Ljubljana: LUD Literatura 2017. (roman)

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature. Ob večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program.

Vse prireditve, predavanja in diskusije bodo potekali v slovenskem jeziku.

Dokončen program s terminsko razdelitvijo po dnevih bodo izbrani kandidati prejeli najpozneje 14 dni pred pričetkom seminarja.  

Odlomke iz besedil (ok. 7–10 strani na vsako od izbranih del, skupaj ok. 30 strani) bodo izbrani kandidati prejeli po izteku izbora po elektronski in/ali navadni pošti. Vsa besedila je treba prevesti najpozneje do petka, 9. avgusta 2019, in jih poslati na elektronski naslov jak.seminar@yahoo.com.

 

Komu je seminar namenjen?

Ciljna skupina mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti so književni prevajalci z vsega sveta, ki se ukvarjajo s prevajanjem slovenske književnosti.

Prevajalci so lahko za mednarodni prevajalski seminar izbrani le vsako drugo leto. Prednostno bodo glede na strokovne reference obravnavani književni prevajalci, ki se na seminar prijavljajo prvič, in prevajalci, ki prevajajo v angleščino, francoščino, italijanščino, kitajščino, nemščino in španščino.   

Izbrani prevajalci se zavežejo, da bodo:

  • pred začetkom seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali prevode vseh obravnavanih besedil;
  • po zaključku seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali popravljene prevode vseh obravnavanih besedil;
  • v roku dveh let po izteku seminarja v relevantnem tiskanem ali spletnem mediju objavili prevod vsaj enega od obravnavanih in na seminarju dodelanih besedil oziroma odlomkov; dokazila o objavi bodo v vednost posredovali na elektronski naslov jak.seminar@yahoo.com oz. Javni agenciji za knjigo RS.

Izbranim udeležencem ponujamo:

  • brezplačno udeležbo na seminarju in dogodkih po programu,
  • brezplačno nastanitev s polnim penzionom v času seminarja,
  • kritje potnih stroškov do višine 500 evrov za Evropo in do 1000 evrov zunaj Evrope. Med upravičene stroške sodijo potni stroški v mednarodnem prometu, in sicer za vlak (2. razred), avtobus,  letalo (ekonomski razred) ali kilometrina*, vendar se kilometrina lahko uveljavlja samo za relacije do največ 500 km. Upravičeni stroški so tudi stroški vinjet, drugih javnih prevozov v tujini in stroški vizumov.

Rok in način prijave

Prijava mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku na predpisanem prijavnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge (motivacijsko pismo in tabelarični življenjepis) ter vse podatke, določene v dokumentaciji.

Kandidati morajo v celoti izpolnjeno vlogo poslati na elektronski naslov:

jak.seminar@yahoo.com.

Rok za zbiranje prijav prične teči na dan objave vabila na spletni strani DSKP, tj. v petek, 17. maj 2019, in traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo prijav, ki je petek, 31. maj 2019.

 

Dokumentacija (povezavi spodaj) obsega:

- besedilo vabila,

- prijavni obrazec.

 

Vso dokumentacijo je treba oddati v wordovi datoteki (tudi prijavni obrazec).

Dokumentacija je na voljo na spletni strani DSKP (http://www.dskp-drustvo.si/).

 

Kontaktna oseba

Tanja Petrič

Elektronski naslov: jak.seminar@yahoo.com  

 

Obveščanje o izboru

Prijavljeni kandidati in kandidatke bodo o izboru obveščeni najpozneje v 10 dneh po zaključku prijavnega roka.

 

Izvedbo prevajalskega seminarja omogoča Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

 


* Kilometrina je povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila in se obračuna v višini 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov na dan izvedene poti.

]]>
news-1010 Tue, 14 May 2019 09:57:41 +0200 Objava prostega delovnega mesta administrator V http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1010&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=09577592016b8cacc2cf1b0900145e89 Rok prijave je do vključno 22. 5. 2019. Javna agencija za knjigo RS objavlja prosto delovno mesto administrator V (šifra delovnega mesta J025002). Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba za nedoločen čas.

Več o pogojih in zahtevanih delovnih izkušnjah najdete v besedilu razpisa.

]]>
news-1009 Mon, 13 May 2019 11:47:54 +0200 Anja Mugerli na Evropskih festivalih romanesknih prvencev v Kielu in Budimpešti http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1009&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=352ec457e1f82514f29905972feff93e Poročilo Anje Mugerli, avtorice romana Spovin, s festivalov, ki sta potekala med 25. in 28. aprilom v Budimpešti in med 2. in 5. majem v nemškem Kielu Európai Elsőkönyvesek Fesztiválja v Budimpešti je potekal od 25. do 28. aprila v sklopu mednarodnega knjižnega sejma. Gostil je 23 avtorjev iz različnih evropskih držav, ki smo se prvič srečali 25. aprila na delavnici v lokalu Három Holló Cafe v Pešti, kjer nas je sprejela organizatorka festivala Eva Karadi. Pogovor je tekel o literaturi, literarnih projektih in prevajanju. Popoldne sem se srečala z Mladenom Pavičićem, profesorjem slovenskega jezika na univerzi ELTE v Budimpešti. V Slavistični knjižnici na univerzi sem njegovim študentom in nekaterim sodelavcem predstavila roman Spovin, ena izmed študentk pa je prebrala odlomek romana, preveden v madžarščino. V soboto, 27. aprila, so se v dvorani Ervina Lazarja v Millenaris parku odvile štiri predstavitve s po šestimi avtorji, na katerih je imel vsak izmed nas priložnost, da pred številnim občinstvom predstavi svoj roman. Ker je bilo avtorjev veliko, sta imela moderatorja precej težko nalogo najti skupne točke med romani in našim ustvarjanjem, a poslušalci so domov zagotovo odšli polni vtisov o novih evropskih (prvih) romanih.

Europäisches Festival des Debütromans v Kielu je potekal od 2. do 5. maja, gostil je 12 avtorjev in 11 založnikov, začel pa se je z otvoritvenim branjem v Literaturhaus (tu so potekali vsi dogodki festivala), kjer sta nas sprejela glavna organizatorja Alisa Woronow in Wolfgang Sandfuchs. Petkovo in sobotno dopoldne sta bili rezervirani za predstavitve knjig. Moderatorja sta glede na tematike in vsebino romanov zelo uspešno izpeljala šest pogovorov z dvema avtorjema skupaj. Spovin sem predstavila v paru z italijanskim pisateljem Emanuelejem Altissimom ter urednikom založbe Litera Orlandom Uršičem in italijansko založnico. Popoldnevi so bili rezervirani za druženje (na plaži) in delavnico (v Literaturhaus), na kateri smo si avtorji izmenjali izkušnje na področju pisanja. Intimno okolje Literaturhaus v prelepem botaničnem vrtu je ponudilo veliko priložnosti za spoznavanje, izmenjevanje izkušenj, stikov in tudi smeh. Morda bo festival komu izmed avtorjev prinesel tudi prevod romana, nedvomno pa smo Kiel vsi udeleženci zapustili z lepimi spomini in željo, da se gotovo še kdaj srečamo. Festival se je zaključil v nedeljo dopoldne z izmenjavo vtisov in mnenj ter občutkom, da je minil kar prehitro.

- Anja Mugerli

Foto: Europäisches Festival des Debütromans in Európai Elsőkönyvesek Fesztiválja

Oba festivala, ki sta sicer organizacijsko nepovezana, že tradicionalno vsako leto med številnimi gosti iz vse Evrope gostita tudi slovensko avtorico ali avtorja. Ob obeh festivalih izideta večjezični publikaciji z vzorčnimi prevodi odlomkov iz izbranih romanov v angleščino, nemščino in francoščino (Kiel) ter angleščino in madžarščino (Budimpešta). Pri izboru slovenskih avtorjev, ki poteka vsako leto v decembru, sodeluje JAK, zato založnike pozivamo, da nam konec letošnjega leta na anja.kovac@jakrs.si sporočijo predloge svojih avtorjev romanesknih prvencev, ki bi jih želeli poslati na gostovanje v Kiel ali Budimpešto v letu 2020.

- JAK

]]>
news-1008 Thu, 09 May 2019 16:13:12 +0200 Napovedujemo drugi letošnji Javni poziv za mobilnost za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1008&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fa0048714b0471bb100b05fb97acdf92 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo predvidoma v petek 17. maja 2019 objavila drugi letošnji Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2019 (v nadaljevanju: JP2–M–2019), na katerega se bodo lahko prijavljali prijavitelji, ki so/bodo izvedli svoje projekte med 1. majem 2019 in 31. decembrom 2019.

Poziv je namenjen povračilu potnih stroškov avtorjem leposlovnih ali humanističnih del, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, založnikom oz. urednikom, literarnim agentom ter prevajalcem, ki so/bodo izvedli projekt v tujini.

Rok za zbiranje vlog prične teči na dan najave javnega poziva JP2–M–2019 v Uradnem listu RS in objave besedila poziva na spletni strani JAK http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/ dne 17. 5. 2019 ter traja do porabe sredstev, vendar najdlje do 31. 12. 2019.

Prijavitelji morajo vlogo oz. obrazce poziva izpolniti s prijavo v spletno aplikacijo, ki je objavljena na naslovu https://jakrs.e-razpisi.si/si/avtorizacija povezava do nje pa tudi na naslovu http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/.

]]>
news-1007 Thu, 09 May 2019 10:54:59 +0200 Založniški kongres 13. junija na Bledu - predstavitev nacionalne knjižne promocijske kampanje v Nemčiji http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1007&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=df6ba65e2b17f3d763e8d0a391ff9c36 JAK tudi letos aktivno sodeluje pri ustvarjanju programa Kongresa založnikov, ki bo v četrtek, 13. junija na Bledu. Na pobudo Društva slovenskih založnikov gre letošnji razmislek v smeri nacionalnih akcij za branje in kupovanje knjig, zato smo na kongres povabili Anne-Mette Noack iz nemške Založniško-knjigotrške zbornice. Noackova koordinira nacionalno promocijsko kampanjo, ki se je v Nemčiji začela že leta 2013 in še traja – od leta 2017 poteka pod novim sloganom Jetzt ein Buch! (Knjiga zdaj!). Kampanja povezuje knjigotržce, založnike in avtorje, osrednje sporočilo pa je poleg veselja do branja izpostavljanje prednosti lokalnih knjigarn.

Zbornica s kampanjo, za katero stoji celotna knjižna veriga, sporoča: knjige niso katerokoli poljubno trgovsko blago, knjige so kulturna dobrina in predvsem stvar srca. Kampanjo so leta 2013 začeli pod sloganom Vorsicht Buch! (Pozor knjiga!), z različnimi participativnimi akcijami pa so k sodelovanju privabili tudi številne znane obraze s področja filma in glasbe ter druge vplivneže iz družabnega sveta. Kampanja se vseskozi razvija in prilagaja, v zadnjem letu je poudarek na prisotnosti v manjših krajih in občinah, kjer se trudi oživiti lokalno knjigotrško sceno.

Več o projektu lahko preberete tukaj: https://www.jetzteinbuch.de/aktionen/

Foto: Anne-Mette Noack in plakat iz kampanije Jetzt ein Buch!

]]>
news-1006 Thu, 09 May 2019 10:51:53 +0200 Podjetniški sklad objavil poziv za digitalni marketing http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1006&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6c585cf07126284a509f51a6dc11fe49 Se pripravljate na vzpostavitev nove spletne strani, mobilne aplikacije ali spletne trgovine in potrebujete finančna sredstva za pomoč pri realizaciji? Slovenski podjetniški sklad ponuja v okviru kohezijskih sredstev javne pozive, eden izmed njih se imenuje VAVČER ZA DIGITALNI MARKETING. Pozivi so namenjeni mikro, malim in srednje velikim podjetjem s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge (v nadaljevanju MSP). Za opredelitev MSP in določitev velikosti podjetja prijavitelji upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe 651/2014/EU.

Poziv za digitalni marketing med drugim omogoča prijavo naslednjih upravičenih stroškov:

- Stroški izdelave nove spletne strani (vključno z mobilno prilagoditvijo) in izvedba testiranja spletne strani s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za spletno stran (vključno z mobilno prilagoditvijo) in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 1.500 EUR.

- Stroški izdelave nove mobilne aplikacije in izvedba testiranja mobilne aplikacije s tehničnega in UX/UI vidika. Minimalna višina subvencije za mobilno aplikacijo in testiranje je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.000 EUR.

- Stroški vzpostavitve lastne spletne trgovine. Minimalna višina subvencije za vzpostavitev lastne spletne trgovine je 500 EUR, maksimalna višina subvencije pa 2.500 EUR.

Opozarjamo na naslednjo omejitev - podjetje lahko po tem javnem pozivu pridobi za posamezno aktivnost sredstva samo enkrat v celotnem obdobju (do leta 2023).

V vlogi mora prijavitelj navesti zunanjega izvajalca izbranega iz kataloga strokovnjakov za področje digitalnega marketinga, ki bo za prijavitelja izdelal novo spletno stran in/ali mobilno aplikacijo in/ali spletno trgovino in/ali rezervacijske platformo. Katalog strokovnjakov vodi Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (v nadaljevanju DIH Slovenija) in bo objavljen na spletni strani DIH Slovenija http://dihslovenia.si/katalogi/.

VAVČER ZA DIGITANI MARKETING JE TRENUTNO ODPRT SAMO ZA VZHODNO KOHEZIJSKO REGIJO.

Vsi javni pozivi so odprti do porabe sredstev oziroma do konca marca 2023.

Več na: https://www.podjetniskisklad.si/sl/razpisi

]]>
news-1005 Thu, 09 May 2019 10:48:32 +0200 Istanbul fellowship 2019 – intenzivno tridnevno druženje ter tkanje profesionalnih in osebnih vezi http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1005&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5bb01048c235ef0beed84e051268c6d4 Poročilo Katje Kac, sodelavke za mednarodno sodelovanje pri KUD Sodobnost International Med 26. in 28. februarjem letos je v Istanbulu potekal četrti Fellowship Program pod okriljem največje turške organizacije založnikov Turkish Press and Publishers Copyright & Licensing Society (TBYM). Namen programa je sodelovanje med založniki z različnih koncev sveta, prodaja pravic in uveljavljanje Istanbula na področju mednarodnega sodelovanja in izmenjav.

Od leta 2016, ko so prvič gostili založnike iz 14 držav, se je program razvil v mesto druženja za skoraj 200 založnikov iz kar 68 držav. V tridnevnem programu je bilo realiziranih nepredstavljivih 2778 sestankov.

Organizacijska ekipa istanbulskega fellowshipa je pred začetkom pripravila uporabno spletno aplikacijo s predstavitvami založb, prek katere smo si na podlagi opisov organizirali sestanke. Za vsakega je bilo predvidenih trideset terminov, ki smo jih udeleženci s pridom izkoristili. Vsak večer je TBYM organiziral neformalno druženje, s tem pa ponudil možnost, da se povežemo tudi s preostalimi založniki.

Intenzivno tridnevno druženje prinaša veliko pozitivnih učinkov predvsem v tkanju profesionalnih in osebnih vezi, ter ponuja odlične možnosti za prodor slovenskih avtorjev na tuje trge. Odpira pa tudi nove povezave z velikimi založbami, ki jih na evropskih sejmih ne srečujemo pogosto. Sadovi plodovitega druženja so se pokazali že kmalu po sejmu, saj smo si izmenjali prevode knjižnih izdaj in naredili načrt za prihodnje sodelovanje. Z nekaterimi novimi znanci smo pogovore nadaljevali že na sejmu v Bologni, nadaljujemo pa na jesenskih mednarodnih knjižnih sejmih.

Prihodnji Istanbul Fellowship bo potekal med 3. in 5. marcem 2020. Prijave bodo odprte med avgustom in oktobrom 2019. Vabljeni k prijavi, za več informacij pa spremljajte spletno stran organizatorja.

]]>
news-1004 Thu, 09 May 2019 10:39:28 +0200 Založniško srečanje v Münchnu 23. maja - priložnost za slovenske založnike in urednike leposlovja za odrasle in humanistike http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1004&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5b6142f6bfc1b41e9068ea1e221a0a5f JAK v sodelovanju z Literaturhaus München in Frankfurtskim knjižnim sejmom organizira založniško srečanje slovenskih založnikov in urednikov z njihovimi nemškimi, švicarskimi in avstrijskimi kolegi. Srečanje bo potekalo v četrtek, 23. maja 2019, med 14.00 in 18.00 v Literaturhaus München (Salvatorplatz 1, 80333 München)

Srečanje se bo začelo s projekcijo kratkega filma o petih slovenskih nagrajevanih avtoricah, Nataši Kramberger, Anji Mugerli, Katji Perat, Ani Schnabl in Anji Golob, ki bo na srečanju tudi sodelovala – z njo se bo o slovenskem literarnem okolju pogovarjala Kristine Listau iz založbe Verbrecher Verlag. Njunemu pogovoru bo sledil pogovor z Alešem Štegrom, avtorjem in založnikom, ki enako dobro pozna slovenski in nemški knjižni trg ter njune možnosti povezovanja. V nadaljevanju bomo prisluhnili štirim prevajalcem iz slovenščine v nemščino (ali obratno), Lizi Linde, Lydii Nagel, Amaliji Maček in Larsu Felgnerju, ki bodo gostom predstavili svoje sezname želja – knjige slovenskih avtoric in avtorjev, ki bi jih bilo po njihovem mnenju nujno prevesti v nemščino. Za konec strokovnega dela programa bosta direktorica JAK, Renata Zamida, in sodelavka programa častne gostje pri Frankfurtskem knjižnem sejmu, Karina Goldberg, predstavili vse finančne in druge spodbude, ki si jih lahko obetajo založniki iz nemškega govornega prostora, če se odločijo za izdajo slovenske knjige – knjige države bodoče častne gostje (Frankfurt 2022). an bomo zaključili z najpomembnejšim delom programa, t.i. Speed Datingom slovenskih in nemških založnikov, ki se bo izteklo v sprejem s slovensko penino.

Med doslej potrjenimi nemškimi založbami, ki se bodo udeležile srečanja, so:

Denise Schweida, Droemer-Knaur
Helga Frese Resch, KiWi
Jessica Beer, Residenz
Johanna Links, Aufbau
Wanda Jacob, Kunstmann
Linda Walz, Bertelsmann
Sabine Cramer, Dumont
Maren Kröger, btb
Pierro Salabe, Hanser
Urte Schröder, C. H. Beck
Laura Jacobi, homunculus verlag
Silke Weniger, edition fünf
Loan Nguyen, Matthes & seitz
Hella Reese, dtv
Tim Müller, Heyne
Monika Lustig, Edition Converso
Hans Koch, Karl Rauch Verlag
Barbara Weidle, Weidle Verlag
Maren Arzt, C. Bertelsmann
Dr. Susanne Krones, Luchterhand
Franziska Zintzsch, Piper Verlag

Srečanja se bodo udeležili tudi vabljeni kulturni novinarji in kulturni producenti.

Prijave na srečanje so možne še do 15. maja na anja.kovac(at)jakrs.si ali 01 230 05 75. S slovenske strani so sodelovanje doslej potrdile založbe Litera, Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Goga, Pivec, Beletrina, LUD Literatura, Sanje in Sidarta.

Za vse zainteresirane založnike JAK organizira prevoz s kombijem (odhod 23. 5. zjutraj, povratek 24. 5. popoldan). Cena prevoza je 30€, nočitev si založniki krijejo sami. Trenutno je na voljo še nekaj prostih mest.

Partnerji dogodka so Frankfurtski knjižni sejem, Literaturhaus München, Slovenska turistična organizacija – predstavništvo v Münchnu in generalni konzulat RS v Münchnu.

Vabljeni k prijavi!

Foto: Literaturhaus München

]]>
news-1003 Wed, 08 May 2019 10:42:56 +0200 Napoved javnega razpisa za sofinanciranje večletnih zahtevnih knjižnih projektov (2019-2021) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1003&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=37e425f9c2738eb5b4e3b7910732063c Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo v petek, 17. maja 2019 objavila Javni razpis za sofinanciranje večletnih zahtevnih knjižnih projektov za obdobje 2019 do 2021 (JR8–VKP–2019–2021). Predmet javnega razpisa JR8–VKP–2019–2021 bo izbor izvajalcev in sofinanciranje večletnih zahtevnih izvirnih in prevodnih knjižnih projektov v tiskani obliki:

  • zbrana in izbrana dela leposlovna dela slovenskih avtorjev;
  • prevodi del klasikov in sodobnih avtorjev svetovne književnosti za otroke in odrasle ter temeljnih humanističnih del,  ki bodo prispevali k raznovrstnosti slovenskega knjižnega trga.

JAK bo v okviru tega javnega razpisa v sofinanciranje sprejela predvidoma do 10 večletnih knjižnih projektov.

Večletni zahtevni knjižni projekt je definiran kot posamično knjižno delo ali tematsko zaokrožena serija knjig, katerih konceptualna in uredniška zasnova zagotavlja celovitost projekta. Zahtevnost večletnega knjižnega projekta pomeni, da ga zaradi obsega (najmanj 50 AP ali najmanj 6.000 verzov), strokovne in /ali tehnične zahtevnosti ni mogoče pripraviti in objaviti v enem letu. Zahtevnost knjižnega projekta je utemeljena tudi z vidika umestitve knjižnega projekta na trg, zagotavljanja njegove vidnosti in dostopnosti ter komunikacije ciljnemu občinstvu.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge oz. razpisne obrazce izpolnjevali v spletni aplikaciji, ki je objavljena na spletnem naslovu https://jakrs.e-razpisi.si.

Razpis bo odprt do 17. maja do 17. junija 2019.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

]]>
news-1002 Mon, 06 May 2019 11:00:49 +0200 Od ideje do pravice - okrogla miza v Hiši EU http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1002&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9fbe3fd2fa12d063c4474651ec7ea5fc Danes ob 16.30 se bo v Hiši EU odvijala okrogla miza z naslovom od Ideje do pravice, ki jo Evropski parlament v Sloveniji prireja ob nedavnem Svetovnem dnevu knjige. Dogodku se pridružuje tudi Javna agencija za knjigo. Kakšen pomen ima danes knjiga?  Kako poteka idejni proces pri pisanju knjige? Kakšen je položaj slovenske knjige v svetu? Kaj je intelektualna lastnina in kakšne pravice izhajajo iz nje? Na vsa ta vprašanja bomo iskali odgovore v razpravi, posvečeni knjigam, njihovi priljubljenosti, bralni kulturi Slovencev in pomenu knjige v slovenskem prostoru. Kako nastajajo knjige, nam bosta razodela Nika Kovač in Jasmin B. Frelih. Dotaknili pa se bomo tudi intelektualne lastnine in nedavno sprejete direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

V pogovoru bodo sodelovali:
- Nika Kovač, avtorica, direktorica Inštituta 8. marec
- Jasmin B. Frelih, avtor, prevajalec in prejemnik nagrade Evropske unije za književnost
- Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR)
- Anja Kovač, sodelavka mednarodnega sodelovanja in vodja projekta Frankfurt 2022 pri Javni agenciji za knjigo RS (JAK RS)

Dogodek bo povezovala Alenka Štrukelj, avtorica spletnega bloga Literarna lekarna --> https://www.literarnalekarna.com/ 

Vstop je prost, prosimo vas le, da udeležbo potrdite na ------>
http://bit.ly/odidejedopravice. 

]]>
news-1001 Fri, 19 Apr 2019 15:22:11 +0200 Ustvarjalna Evropa: objavljen je razpis za prijavo projektov literarnega prevajanja za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=1001&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=235a3d17ba2ae123e53b772350d649a9 Izvajalska agencija EACEA je 16. aprila 2019 objavila razpis za prijavo projektov literarnega prevajanja za leto 2019. Upravičena dela za prevajanje so visoko kakovostna leposlovna dela (podpora ni namenjena prevajanju stvarne literature). Podpora bo namenjena (1) spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti v EU in drugih državah, ki sodelujejo v podprogramu Kultura, (2) krepitvi dolgoročnega nadnacionalnega kroženja in raznolikosti visokokakovostnih literarnih del, (3) izboljšanju dostopa do teh literarnih del v EU in zunaj nje ter (4) doseganju novih občinstev. Rok za prijavo je 4. junij 2019.

Razpis je objavljen na spletni strani EACEA: https://eacea.ec.europa.eu/creative-europe/funding/support-to-literary-translation-projects-2019_en 

Za slovenske interesente je razpis podrobneje predstavljen na spletni strani Motovile, ki vodi Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji: http://ced-slovenia.eu/call/projekti-literarnega-prevajanja-2019/

Motovila v petek, 10. maja organizira Delavnico za pripravo projektov literarnega prevajanja za leto 2019. Delavnica je namenjena založbam in založniškim hišam, ki izpolnjujejo pogoje in pripravljajo prijavo na razpis.
Potekala bo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani od 10. do 13. ure. Prijave zbirajo do četrtka, 9. maja do 12. ure na naslov: info@ced-slovenia.eu 

Vabljeni!

]]>
news-996 Mon, 01 Apr 2019 10:38:10 +0200 Začel se je sejem otroških knjig v Bologni http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=996&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3a1399314e460e14e6518738b8a07b85 Ljubljana, 1. april 2019 – Med 1. in 4. aprilom Javna agencija za knjigo z največjo nacionalno stojnico doslej (dvorana 29, C34-D33) v družbi sorazstavljavcev, založb Miš, Pivec, Sodobnost International ter Sanje , sodeluje na sejmu otroških knjig v Bologni. S samostojno stojnico se v Bologni predstavljata tudi založbi Mladinska knjiga (dvorana 29, C32) in Morfem (dvorana 25, B74). Vse razstavljavce in sorazstavljavce v teh dneh čaka pester strokovni program, v torek, 2. aprila, pa JAK ponovno organizira tudi enodnevni obisk sejma za vse zainteresirane. Organiziran obisk sejma v Bologni je vsako leto zelo dobro obiskan – letos v Bologno potuje več kot 50 avtorjev, ilustratorjev in drugih predstavnikov zainteresirane javnosti.

Posebno priznanje sejma je letos doživela slovenska ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu. Zato z Ano Zavadlav organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila, ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic. Ana Zavadlav je ena izmed šestih slovenskih ilustratork in ilustratorjev, ki so bili doslej uvrščeni na to prestižno razstavo – pred njo so slovenske barve zastopali Andreja Peklar, Maja Kastelic, Peter Škerl, Lila Prap in Alenka Sotler. Na slovenski stojnici si bodo obiskovalci lahko ogledali mini razstavo njihovih ilustracij in polistali po spremljajočem katalogu.

JAK je v tednih pred sejmov izvedel tudi spletni natečaj, preko katerega smo izbrali šest ilustracij, ki bodo v formatu razglednice na voljo obiskovalcem sejma. Avtorice izbranih ilustracij so Manica Klenovšek Musil, Andreja Peklar, Polona Kosec, Marija Prelog, Maja Lubi in Hana Stupica, ki je minuli teden prejela plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije, ki jih je ustvarila za etikete vin Fedora. 

V sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu v sredo, 3. aprila, JAK pripravlja poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki, s posebnim poudarkom na švicarskih založbah, Švica je namreč letos častna gostja sejma. Spomnimo: Slovenija se bo na sejmu v Bologni v vlogi častne gostje predstavila leta 2021.

Na fotografijah: slovenska stojnica v Bologni.

Več informacij na 051 304 089.

]]>
news-995 Wed, 27 Mar 2019 16:04:31 +0100 SFC objavil razpis za sofinanciranje razvoja scenarija – dobrodošli tudi scenariji po literarnih predlogah http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=995&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ee315766148cb01d469732a6c8cd2b5e Slovenski filmski center je 22. marca objavil Redni letni javni razpis za sofinanciranje razvoja scenarija na področju slovenskega celovečernega igranega, dokumentarnega ter animiranega filma ne glede na dolžino trajanja za leto 2019. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje razvoja scenarija na področju slovenskega igranega, dokumentarnega in animiranega filma ter sofinanciranje razvoja scenarija igranega celovečernega filma po literarnih predlogah slovenskih avtorjev z namenom podpore projekta Slovenija častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2022. 

Na razpisu za sofinanciranje razvoja scenarija lahko sodelujejo producenti, registrirani za dejavnosti produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj (J59.110), in fizične osebe, ki so glavni pisci prijavljenega scenarija.

Ena od možnosti je razvoj scenarija po literarni predlogi. Zavedamo se, da so filmarji, scenaristi, producenti tudi sami odlični bralci, ki spremljajo knjižno produkcijo, a za vse, ki morda v tem trenutku nimajo idej, smo na Javni agenciji za knjigo RS pripravili nekaj priporočil, ki jih je vredno prebrati - morda bodo filmski ustvarjalci našli potencial tudi v teh delih.  Pri navedenih naslovih ne gre za priporočilni seznam, smo pa poskušali upoštevati omejene produkcijske pogoje, v katerih delujejo slovenski filmski ustvarjalci. Deloma se izbor naslovov navezuje na izbor, ki je bil predstavljen na dogodku "Matching Books and Film" na filmskem festivalu v Pulju poleti 2018.

Leposlovje za odrasle in žanrska literatura

Mirt Komel: Medsočje (Goga, 2017)

Anja Mugerli: Spovin (Litera, 2017)

Mojca Širok: Pogodba (Mladinska knjiga, 2018)

Bronja Žakelj: Belo se pere na 90 (Beletrina, 2018)

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči (Litera, 2018)

Agata Tomažič: Tik pod nebom (Goga, 2017)

Jurij Hudolin: Pastorek (Beletrina, 2008)

Tomo Podstenšek: Dvigalo (Litera, 2011)

Drago Jančar: In ljubezen tudi (Beletrina, 2018)

Evald Flisar: Besede nad oblaki (Cankarjeva založba, 2015)

Jani Virk: Brez imena (Cankarjeva založba, 2018)

Jani Virk: Med drevesi; zbirka kratke proze (Beletrina, 2016)

Mladinski romani

Vinko Möderndorfer: Kit na plaži (Mladinska knjiga, 2016)

Nika Matanovič: Razred (Založba Pivec, 2016)

V primeru razvoja scenarija po literarni predlogi je potrebno prijavi priložiti tudi dokazilo o urejenih avtorskih pravicah (opcijska pogodba ali pogodba; izjava ne zadostuje). Poleg zgoraj navedenih obrazcev so obvezne priloge tudi:

- sinopsis;

- načrt razvoja scenarija;

- reference scenarista (odmevnost ustvarjalnega dela na avdiovizualnem področju).

Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za razvoj scenarijev po tem razpisu, je 70.000,00 EUR, od tega okvirno 40.000,00 EUR za razvoj scenarijev po literarnih predlogah slovenskih avtorjev. Najvišji možni znesek za posamezni projekt, ki bo sofinanciran na podlagi tega razpisa, znaša 7.000,00 EUR za izvirni scenarij ter 10.000,00 EUR za scenarij po literarni predlogi slovenskega avtorja.

Rok oddaje je 23. april.

Več na: https://www.film-center.si/sl/javni-razpisi/

Še en tovrsten razpis bo objavljen predvidoma v septembru.

Upamo, da bodo filmski ustvarjalci našli čimveč navdiha v slovenski literaturi ...

]]>
news-992 Wed, 27 Mar 2019 08:55:33 +0100 Napoved treh javnih razpisov http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=992&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4dd102361cf98a168bf48f2becaa3be1 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo v petek, 5. 4. 2019 objavila tri nove javne razpise: Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2019, Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike za leto 2019 in Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku za leto 2019. Predmet Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2019 (JR5–ŠTIPENDIJE–2019) je podeljevanje delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblik podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah. Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.
Štipendije za ustvarjalnost se podeljuje na naslednjih področjih: leposlovje, prevajanje, glasba, ilustracija in fotografija ter avdiovizualno področje.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Razpis bo odprt do 6. maja 2019.
Kontaktne osebe za razpis:

  • Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26, za področja prevajanje, glasba in avdiovizualno področje;
  • Jana Bales, jana.bales@jakrs.si, tel. 01 369 58 27, za področje leposlovje;
  • Miha Marinč, miha.marinc@jakrs.si, tel. 01 369 58 22, za področje ilustracija in fotografija.

 

Predmet Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike za leto 2019 (JR6-P-2019) je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike v letu 2019.
Na omenjenem razpisu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za prevode v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 31. 8. 2021.
Sofinancirani bodo prevodi knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle in otroke ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved za izdajo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.
Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe, gledališča) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izdajo oz. izvedbo prevoda dela avtorja, ki ustvarja v slovenskem jeziku.
Isti prijavitelj lahko v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) kulturna projekta.
Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.
Razpis bo odprt do 15. maja 2019.
Kontaktni osebi za razpis:

 

Predmet Javnega razpis za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku za leto 2019 (JR7-INJ-2019) je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2019 na področju izdajanje slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.
Razpis je namenjen založnikom z nemškega govornega področja; prijavitelj je lahko izključno pravna oseba (založba) s sedežem v Avstriji, Nemčiji ali Švici. Na razpisu bodo imeli prednost tisti prijavitelji, ki na lanskem razpisu JR5-INJ-2018 niso bili prejemniki sredstev.
JAK bo kulturne projekte na področjih tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:

  • Prva izdaja izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku;
  • promocija in uveljavljanje slovenskih avtorjev in njihovih del v tujini;
  • podpora prevajalcem iz slovenskega v nemški jezik.

JAK bo v okviru tega razpisa za sofinanciranje izbrala največ en (1) projekt posameznega prijavitelja.
ok za zbiranje prijav prične teči na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in na spletni strani JAK dne 5. 4. 2019 ter traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo vlog, ki je 15. 5. 2019.
Kontaktna oseba za razpis: Anja Kovač, anja.kovac@jakrs.si, tel. 00386 (0)1 230 05 75.

]]>
news-990 Tue, 26 Mar 2019 17:51:26 +0100 Foto utrinki s knjižnega sejma v Leipzigu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=990&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2ff0bd40eee0fdc7a39c613c3ebf525f Knjižni sejem je potekal med 21. in 24. marcem v Leipzigu, na njem pa je gostovalo devet slovenskih avtoric in avtorjev, ki so sodelovali na skupno dvajsetih dogodkih - od pravljičnih uric v vrtcu do strokovnih debat na knjižnem sejmu in večernih branj na lokacijah v mestu. news-989 Fri, 22 Mar 2019 13:21:06 +0100 Sporočilo za medije: Na knjižnem sejmu v Leipzigu svoje prevode v nemščino predstavlja devet slovenskih avtoric in avtorjev http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=989&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5b47ad5c1921833ea89acb1a30123a34 Ljubljana, 22. marec 2019 – Med 21. in 24. marcem v nemškem Leipzigu poteka mednarodni knjižni sejem, ki se ga z nacionalno stojnico tradicionalno udeležuje Javna agencija za knjigo RS. Tik pred sejmom je izšlo več nemških prevodov knjig slovenskih avtoric in avtorjev, zato JAK v sodelovanju z založbami in številnimi drugimi partnerji pripravlja kar 20 dogodkov. V sejemskih dneh se bo na sejmu in v mestu predstavilo devet slovenskih avtoric in avtorjev: Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Zoran Smiljanić, Ana Schnabl in Anja Štefan.

Prvi sejemski dan sta se na dogodkih v sodelovanju z mrežo Traduki predstavili Mojca Kumerdej s še svežim prevodom romana Kronosova žetev (Chronos erntet, založba Wallstein, prevod: Erwin Köstler) in Ana Schnabl z vzorčnimi prevodi iz svoje nagrajene zbirke kratkih zgodb Razvezani. Na otroškem odru sta v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga nastopili naša mednarodno najbolj prepoznavna avtorica in ilustratorka Lila Prap ter avtorica in pripovedovalka Anja Štefan. Na Forumu OstSüdOst je nemški prevod knjige Slovenija - Kulturna dediščina v sodelovanju z založbo Hart predstavljal etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je dan predtem v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom nastopil v Berlinu. V razpravi o stripih iz Jugovzhodne Evrope je slovenske barve zastopala Tanja Skale iz Foruma Ljubljana, ki se v teh dneh udeležuje tudi vzporednega stripovskega festivala The Millionaires Club, o vplivu naziva država častna gostja na sejmu otroških knjig v Bologni pa so na prevajalskem odru z gostjami švicarske organizacije Pro Helvetia razpravljale urednica Alenka Veler (Mladinska knjiga), avtorica Anja Štefan in direktorica JAK Renata Zamida.

Danes bo svoj novi prevod knjige Groznovilca v Hudi hosti (Die kleine Gruselfee, založba S. Fischer, prevod: Ann Catrin Bolton) na sejmu in v mestu predstavila Jana Bauer, s prevodom mladinskega romana Zlati zob (Der goldene Zahn, Schruf & Stipetic, prevod: Ann Catrin Bolton) bo sejem obiskal Tadej Golob, ki bo dan predtem nastopil v Berlinu, prvo iz serije predstavitev pa bo doživela tudi čisto nova izdaja potopisa Alme M. Karlin Samotno potovanje (Einsame Weltreise, založba AvivA, predgovor: Jerneja Jezernik).

Vrsta slovenskih dogodkov se bo zaključila v nedeljo, ko bosta drugi del stripa Meksikajnarji (Die Mexikaner, bahoe books, prevod: Erwin Köstler) na sejmu predstavila avtor Marijan Pušavec in ilustrator Zoran Smiljanić.

Leipziški knjižni sejem je prvenstveno namenjen predstavitvam avtorjev in njihovih del ter vsako leto pritegne množice obiskovalcev. Organizatorji letos tako pričakujejo skoraj 300.000 obiskovalcev, ki bodo lahko do nedelje, ko se sejem zaključi, obiskali okrog 3.600 dogodkov na 550 različnih lokacijah na sejmu in v mestu. Častna gostja letošnje edicije sejma je Češka.

Celoten slovenski program si lahko ogledate tukaj.

Na fotografijah: slovenska stojnica in dogodki z Anjo štefan, Lilo Prap, Mojco Kumerdej in dr. Janezom Bogatajem.

]]>
news-981 Thu, 07 Mar 2019 14:38:59 +0100 Sporočilo za medije: Kakšni so izsledki Poročila o raznolikosti 2018 in kaj na mednarodnem področju to pomlad pripravlja Javna agencija za knjigo RS http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=981&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4b62d43443b994ba3a85e0d99511ffad Ljubljana, 7. marec 2019 – Javna agencija za knjigo RS (JAK) je na današnji novinarski konferenci predstavila raziskavo Poročilo o raznolikosti (Diversity Report 2018), raziskavo mednarodnih institucij v mreži Enlit, ter slovenske aktivnosti na knjižnih sejmih v Parizu (15.-18. marec), Leipzigu (21.-24. marec) in Bologni (1.-4. april) v navezavi na aktualne prevode slovenskih avtoric in avtorjev. Poročilo o raznolikosti (Diversity Report), ki je izšlo konec lanskega leta pod okriljem Zveze za kulturne transferje iz Avstrije, sta med drugim podprli JAK ter Mestna občina Ljubljana. Aktualno poročilo, ki sicer s presledki izhaja od leta 2008, prav zato nekoliko podrobneje analizira vidik prevodov slovenskih avtorjev, z željo bolje razumeti omejitve, s katerimi se ta dela srečujejo v boju za vidnost na največjih evropskih trgih. Razumevanje in preseganje teh omejitev bo ena od strategij slovenske predstavitve v okviru programa države gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022. Poročilo, ki je dosegljivo na tej povezavi, je podrobneje predstavil dr. Miha Kovač, profesor založniških znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in eden od soavtorjev poročila, ki je med drugim povedal, da je odskočni prevodni jezik za slovenske avtorje (kot vse vzhodnoevropske avtorje) nemščina, saj prevodu v nemščino običajno sledijo prevodi v druge jezike, in da je za uspeh prevoda ključna promocija, tako s strani tuje založbe, ki knjigo izda, kot tudi celovita promocija slovenske literature in avtorjev v mednarodnem prostoru, za katero si s skupnimi močmi prizadevajo slovenske založbe ob podpori JAK.

Renata Zamida, direktorica JAK, je zatem predstavila primerljivo interno raziskavo, ki jo je pred časom opravila mreža Enlit (European Network for Literary Translations), namenjena spodbujanju literarnega prevajanja, ki trenutno vključuje že več kot 20 organizacij iz različnih evropskih držav, med drugim tudi JAK (povzetek raziskave v priponki). Veliko vključenih institucij ima za seboj tudi nastop v vlogi častnih gostij Frankfurtskega sejma (Francija, Nizozemska, Finska), zato so izmenjave teh izkušenj dragocene, prav tako kot vpogled v dolgoročne pozitivne učinke tega projekta. Direktorica je za letos napovedala tudi novo Raziskavo o bralnih in nakupnih navadah Slovencev, ki osvežuje istoimensko raziskavo iz leta 2014 in katere naročnika sta JAK ter Ministrstvo za kulturo.

Anja Kovač, pristojna za mednarodno sodelovanje in projekt Frankfurt 2022 pri JAK je nato predstavila aktivnosti, ki jih JAK pripravlja na sejmih v Parizu (15.-18. marec), Leipzigu (21.-24. marec) in Bologni (1.-4. april). Pri tem so se ji pridružili založniki, s katerimi bo JAK na omenjenih sejmih sodeloval in jim nudil servisne storitve, ter dve izmed številnih avtoric in avtorjev, s katerimi JAK na prihajajočih sejmih prireja dogodke ob izidih njihovih prevodov.

Katja Urbanija, literarna agentka pri založbi Goga, je povedala, da znotraj Goge deluje prva literarna agencija v pravem pomenu besede na Slovenskem, ki ne zastopa le svojih avtorjev, temveč tudi avtorje, ki izdajajo pri drugih založbah, in nekatere tuje avtorje, zaenkrat s področja nekdanje Jugoslavije. Pri nastopu v tujini je literarno posredništvo nepogrešljivo, zato bomo morali v prihodnosti na tem področju storiti še veliko in vlagati v znanje, da bo slovenska literatura v tujini ustrezno zastopana.

Agata Tomažič, avtorica, katere zbirka kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki (Goga, 2015) bo prihodnjo pomlad v prevodu Stéphane Baldeck izšla pri Belleville éditions v Parizu, je poudarila, da je podpis pogodbe s francosko založbo izjemen dogodek, saj je francoski trg tradicionalno precej zaprt in je nanj težko prodreti, ima pa veliko potenciala.

Luka Novak, avtor in založnik (založba Totaliteta), je dober poznavalec francoskega knjižnega trga, nedavno pa sta mu pri založbi Léo Scheer v Parizu izšli dve knjigi: Le Metro – Inconscient urbain ter Phenomenologie de la Mayonnaise – prva v prevodu Andrée Lück-Gaye, drugo pa je sam spisal v francoščini. Novak pravi, da so francoske založbe zelo profilirane, zato je ključno, da s pravim naslovom pristopiš k pravi založbi.

Avtorici Mojca Kumerdej in Jana Bauer, ki sta jima pravkar izšla prevoda knjig v nemščino (Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu, in Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee, prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), bosta knjigi predstavljali na knjižnem sejmu v Leipzigu. Obe sta povedali, da sta prevoda sad dolgoletnih prizadevanj založb Beletrina in Sodobnost (kjer sta izšla izvirnika del) in da je izkušnja sodelovanja s tujimi založbami zelo dobra, nivo profesionalnosti pa visok. Kumerdej je še poudarila kako pomembni so v procesu kvalitetni prevajalci in da ima sama nabor prevajalcev s katerimi redno in dobro sodeluje.

Tanja Skale, literarna agentka pri založbi Forum Ljubljana, ki med drugim izdaja revijo Stripburger, se bo udeležila sejmov v Leipzigu in Bologni, pri čemer bo v Leipzigu istočasno sodelovala na striparskem festivalu The Millionaires Club. Orisala je specifike trženja pravic za stripe, kjer več uspeha kot na velikih splošnih knjižnih sejmih beleži na manjših, za strip specializiranih sejmih.

Orlando Uršič, direktor in glavni urednik pri založbi Litera, katere avtorica Anja Mugerli bo po posredovanju JAK maja nastopila na Festivalu prvega romana v nemškem Kielu, je poudaril, da se Litera trudi, da bi na področju trženja pravic v tujino začeli aktivneje delati, kar brez nacionalnih finančnih spodbud, da lahko razvijajo in izobražujejo kader in izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo dogodki mreženja v tujini, ne gre. Denarna sredstva za razvoj tega področja so ključna, saj traja precej časa, preden ima založba tudi ekonomsko korist od trženja prevodnih pravic, a je istočasno nujno krepiti domačo sceno, ker brez založniške podstati in profesionalne panoge doma tudi v tujini ne moremo delovati.

Senja Požar, vodja prodaje pravic pri Mladinski knjigi, je povedala, da se na MK s trženjem pravic kontinuirano ukvarjajo že dlje časa in tržijo naslove tako iz vrst literature kot humanistike, priročnikov in otroških knjig. Prav na slednjem področju so zelo uspešni, pri čemer je njihovo paradno ime avtorica in ilustratorka Lila Prap, ki bo letos praznovala 20. obletnico delovanja, zato ji bodo tematsko posvetili svojo stojnico na Bolonjskem knjižnem sejmu. Veselijo se, verjame da skupaj z ostalimi založniki, avtorji in ilustratorji, da bo Slovenija svojo bogato tradicijo in aktualno produkcijo lahko predstavila kot častna gostja v Bologni leta 2021.

Za konec je Anže Miš, direktor založbe Miš, ki je kot ena redkih založb v Sloveniji specializirana za otroško in mladinsko literaturo, povedal, da so se za vstop na tuje trge opogumili pred nekaj leti in da iz leta v leto dosegajo boljše rezultate. Pri tem se mu zdi ključen servis JAK v obliki možnosti najema založniške mize na nacionalnih stojnicah na mednarodnih sejmih, organizacija dogodkov mreženja s tujimi založniki, izvedbe študijskih potovanj za tuje urednike in založnike v Sloveniji ter številne druge aktivnosti.

Po omenjenih treh mednarodnih sejmih v prvi polovici leta JAK načrtuje še srečanje nemških in slovenskih založnikov, ki bo potekalo 23. maja v Literaturhaus München. Na tovrstnih srečanjih želimo nemškim založnikom predstaviti slovenski knjižni trg, najvidnejše avtorje in pa mehanizme finančne podpore, slovenskim založnikom pa ponuditi možnost za intenzivno mreženje in trženje pravic. Osredotočanje na nemški govorni prostor je v dejavnostih JAK pomembno predvsem v perspektivi slovenskega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

 

Več informacij:

Poročilo o raznolikosti 2018: https://www.wischenbart.com/page-10

Knjižni sejem v Parizu: http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=975&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=57b206aa58e0ff8ec7728808eb2be877

Knjižni sejem v Leipzigu:  http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=974&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1d108e6d04adc69c2ae81540f9fdd5e9

Knjižni sejem v Bologni: http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=977&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e2db1988275ded69b53d302372f86b11

 

]]>
news-980 Thu, 28 Feb 2019 13:52:59 +0100 Vabilo na novinarsko konferenco 7. marca ob 11.00 na sedežu JAK http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=980&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=12dc2e814db9bac0d2d86bdfda909503 Spoštovani, vabimo vas na predstavitev, ki jo za medije organiziramo na Javni agenciji za knjigo. V družbi avtorjev, založnikov in raziskovalcev vam želimo predstaviti:

-    raziskavo Poročilo o raznolikosti (Diversity Report 2018),
-    slovenske aktivnosti na knjižnih sejmih v Parizu (15-18 marec), Leipzigu (21-24 marec) in Bologni (1-4 april),
-    aktualno stanje prevodov slovenskih avtoric in avtorjev v tuje jezike.

Novinarska konferenca bo v četrtek, 7. marca, ob 11.00 v prostorih Javne agencije za knjigo (Metelkova 2b, pritličje, Ljubljana)

Govorci:

Renata Zamida, direktorica JAK

dr. Miha Kovač, profesor založniških znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

Mojca Kumerdej, avtorica

Barbara Beškovnik, Sodobnost

Agata Tomažič, avtorica

Tanja Skale, Forum Ljubljana

Orlando Uršič, založba Litera

Katja Urbanija, založba Goga

Na novinarski konferenci bomo predstavili izsledke aktualnega Poročila o raznolikosti, ki je izšlo konec leta 2018, ter načrtovane mednarodne aktivnosti Javne agencije za knjigo v prvi polovici leta 2019. Avtorici Mojca Kumerdej (Kronosova žetev / Chronos erntet, prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu) in Agata Tomažič (Česar ne moreš povedati frizerki / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur, prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz) bosta delili izkušnje z delom s tujimi založbami, predstavniki založb pa bodo predstavili svoje mednarodne aktivnosti in izkušnje in sodelovanje z JAK na tem področju.

Vabljeni!

***

O Poročilu o raznolikosti (Diversity Report 2018)

Prvo Poročilo o raznolikosti je izšlo leta 2008, ko je Rüdiger Wischenbart s sodelavci analiziral gibanje knjižnih prevodov po letu 1975, s posebnim oziroma na književnostih srednje Evrope. Odtlej Poročilo izhaja v rednih presledkih, poleg samih prevodov pa se ukvarja tudi z analizami knjižnih uspešnic na evropskih trgih. V letošnjem Poročilu o raznolikosti so avtorji nekoliko podrobneje analizirali vidik prevodov slovenskih avtorjev, z željo bolje razumeti omejitve, s katerimi se ta dela srečujejo v boju za vidnost na največjih evropskih trgih. Razumevanje in preseganje teh omejitev bo ena od strategij slovenske predstavitve v okviru programa države gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

Najnovejše Poročilo so pod okriljem Zveze za kulturne transferje iz Avstrije pripravili štirje avtorji: Rüdiger Wischenbart (AT), Miha Kovač (SI), Yana Genova (BG) in Michaela Anna Fleischhacker (AT). Poročilo je deloma sofinancirala Javna agencija za knjigo RS.

Več na: 01 369 58 20 ali anja.kovac@jakrs.si

]]>
news-979 Mon, 25 Feb 2019 15:29:05 +0100 Pot knjige ob dnevu maternega jezika na poti k slovenskim učencem v Italijo http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=979&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9d8f3cd79ce3a2a8b5f14c7d8893fed7 V četrtek, 21. februarja 2019, na dan maternega jezika, je ekipa projekta POT KNJIGE gostovala pri učencih slovenske šole OŠ Alberta Sirka v Križu pri Opčinah v Italiji. Program je potekal v slovenskem jeziku. Žiga X Gombač je predstavil zgodbo stripa POT KNJIGE, od avtorja do bralca, in poklic pisatelja ter nagovoril mlade k branju. David Krančan je prikazal nastanek stripa, spodbudil mlade k ustvarjanju stripa in vodil delavnico risanja za starejše učence, mlajši pa so ob ogledu razstave POT KNJIGE reševali zabavne in poučne naloge knjižnega molja, ki jih smo jih pripravili na JAK. Vsi učenci so prav tako v dar dobili brošuro obeh avtorjev. POT KNJIGE, od avtorja do bralca je prikaz procesa nastanka knjige. Kratka zgodba, zapisana v stripu, avtorja Žige X. Gombača z ilustracijami Davida Krančana nas popelje v svet knjige z glavnim junakom, simpatičnim knjižnim moljem.

Več o projektu POT KNJIGE: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/pot-knjige/

]]>
news-978 Mon, 25 Feb 2019 15:22:48 +0100 Napoved javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov na področju literarne kritike za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=978&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f67a0b49b175d1b9c77abffc8d8e43a1 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo v petek, 8. 3. 2019 objavila Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju literarne kritike za leto 2019 (v nadaljevanju: JR4–LITERARNA KRITIKA–2019). Razpis bo odprt do ponedeljka, 8. 4. 2019. Predmet javnega razpisa je:

  • podpora projektom literarne kritike samozaposlenih v kulturi, ki celovito kritiško vrednotijo posamezni avtorski opus, založniški program, žanr ali zvrst, literarni festival ali prireditev skozi daljše časovno obdobje v Sloveniji.

JAK bo kulturne projekte na področju literarne kritike v letu 2019 podprla v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji:

  • podpora projektom literarne kritike, ki pomembno prispevajo k razumevanju področja knjige; slovenskega založništva; slovenske literature, njenega aktualnega stanja in premikov
  • podpora delovanju samozaposlenih na področju literarne kritike
  • zagotavljanje visoke vidnosti in dostopnosti kritiške refleksije.

Naziv in sedež naročnika
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

]]>
news-977 Mon, 25 Feb 2019 11:51:52 +0100 Bliža se sejem otroških knjig v Bologni http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=977&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e2db1988275ded69b53d302372f86b11 Med 1. in 4. aprilom bomo z nacionalno stojnico (dvorana 29, C34-D33, tokrat se širimo na 64 kvadratnih metrov) v družbi odličnih slovenskih založnikov prisotni na sejmu otroških knjig v Bologni. S samostojno stojnico se v Bologni predstavljata tudi založbi Mladinska knjiga (dvorana 29, C32) in Morfem (dvorana 25, B74). Vse razstavljavce in sorazstavljavce čaka pester strokovni program, ponovno pa organiziramo tudi enodnevni obisk sejma za vse zainteresirane! Posebno priznanje sejma je letos doživela ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu (lani je bila v razstavo vključena Andreja Peklar). Zato z Ano Zavadlav letos organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic.

Vsi prijavljeni razstavljavci in sorazstavljavci ne zamudite priložnosti, da se brezplačno udeležite dogodka »In Other Words«, ki ga prireja britanska organizacija Book Trust. Na dogodku, ki se bo odvijal v torek, 2. aprila, med 11.30 in 12.30 v prevajalskem centru na sejmišču, bo 10 britanskih urednikov in založnikov predstavilo primere dobre prakse in namige za prodajo pravic v angleščino. Potrebne so vnaprejšnje prijave na translation@booktrust.org.uk.

Poleg tega v sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu načrtujemo poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki. Srečanje bo v sredo, 3. aprila, v dvorani Sala Melodia, potrebne so prijave na anja.kovac@jakrs.si.

Vabljeni k udeležbi!

 

Tradicionalni organizirani enodnevni obisk sejma bo letos 2. aprila

Za predstavnike strokovne javnosti in druge zainteresirane pa bomo že tradicionalno organizirali enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila.

Cena (vključen je povratni prevoz iz Ljubljane in vstopnica za sejem) obiska knjižnega sejma znaša 60 EUR /osebo, za študente s statusom 50 EUR /osebo.

Prijave zbiramo do 22. marca 2019 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov: bologna.jak@gmail.com

Vse dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici v priponki in na bologna.jak@gmail.com.

]]>
news-976 Mon, 25 Feb 2019 11:50:13 +0100 Znani so letošnji dobitniki Bologna Ragazzi Awards 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=976&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=62eb2dd43c98083258c7999b83e04e37 Znani so letošnji dobitniki nagrad Bologna Ragazzi, ki jih Bolonjski knjižni sejem vsako leto podeljuje najkakovostnejšim otroškim slikanicam v šestih različnih kategorijah. Za rekordnih 1.500 naslovov iz 43 držav, ki jih je letos žirija prejela v presojo, velja, da predstavljajo najaktualnejše trende in tematike v otroški literaturi. Bilo je tudi nekaj prijav iz Slovenije, a še vedno premalo. Vsi zmagovalci in prejemniki častnih omemb so deležni bistveno večje vidnosti v mednarodnem prostoru, kjer vlada povečano zanimanje za njihove avtorske pravice. Poleg tega so nagrajene knjige razstavljene na posebej za to namenjenem sejemskem razstavnem prostoru na eminentni lokaciji ob sejemski knjigarni, zato spodbujamo slovenske založnike, da izkoristijo to priložnost in v prihodnje prijavljajo več svojih naslovov ter si tako zagotovijo večjo prepoznavnost in dobro izhodišče za pogovore s tujimi založniki.

Svoje knjižne naslove lahko v tednih pred sejmom nominirajo vsi založniki, ki so na sejmu prijavljeni kot samostojni založniki ali sozaložniki, torej tudi založbe, ki so sozaložniki Javne agencije za knjigo. Med 1.500 predlaganimi naslovi so bile letos tudi tri knjige slovenskih založb:

Neža Maurer, Barbara Ogrič Markež: Nekaj zelo lepega (Založba Sanje, 2018)

Anja Štefan, Alenka Sottler: Drobtine iz mišje doline (Mladinska knjiga, 2017)

Ivan Cankar, Peter Škerl: Skodelica kave (Miš, 2018)

Več o nagradi in njenih prejemnikih si lahko preberete tukaj.

]]>
news-975 Mon, 25 Feb 2019 11:47:24 +0100 JAK s stojnico prvič na mednarodnem knjižnem sejmu v Parizu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=975&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=57b206aa58e0ff8ec7728808eb2be877 Z nacionalno stojnico se bomo letos prvič udeležili mednarodnega knjižnega sejma v Parizu, kjer v središče postavljajo Evropo kot regijo, zato se bo tudi Slovenija občinstvu predstavila v okviru Evropskega paviljona (stojnica K114). Sejem bo potekal med 15. in 18. marcem. Poleg slovenske stojnice, ki jo bomo opremili v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Parizu, JAK s slovenskimi partnerji – založbo Goga in Društvom slovenskih pisateljev, ter nekaterimi tujimi partnerji, organizira dva dogodka v petek in soboto popoldne, saj je sejem ob koncu tedna posebej živahen. Na evropskem odru bodo trije slovenski avtorji, Agata Tomažič, Katarina Marinčič in Luka Novak v pogovoru z Mathiasom Rambaudom, naslovljenem Kaj pomeni živeti in pisati v slovenščini?  delili svoje doživljanje tega, kako je živeti in ustvarjati v slovenščini ter predstavili svoja dela v francoščini.* V soboto pa bo v naši organizaciji na odru Connexion razprava o pisateljih kot državljanih Evrope z naslovom Nezavedni drugi: tujci v tujih državah, pisatelji kot državljani Evrope. K pogovoru smo povabili slovensko pisateljico Brino Svit, ki že vrsto let živi v Franciji ter piše v obeh jezikih, pisatelja Veliborja Čolića, ki je med vojno kot begunec zapustil BiH in se naselil v Franciji in začel pisati v francoščini ter pisateljico, profesorico in aktivistko Svetlano Slapšak, ki je svoj beograjski dom zamenjala za ljubljanskega, vmes pa delovala in bivala v mnogih drugih državah in svoje poliglotstvo prenesla tudi v pisanje. Z njimi se bo pogovarjal Luka Novak.

*Katarina Marinčič: O treh / Trois (prevod Florence Gacoin Marks, izšlo v zbirki Litterae Slovenicae, DSP), Agata Tomažič: Česar ne moreš povedati frizerju / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz), Luka Novak: Metro / Le Metro – Inconscient urbain (prevod Andrée Lück-Gaye, izšlo pri Léo Scheer, Pariz) in pri isti založbi Phenomenologie de la Mayonnaise

]]>
news-974 Mon, 25 Feb 2019 11:43:58 +0100 Marec je tudi mesec za knjižni sejem v Leipzigu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=974&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1d108e6d04adc69c2ae81540f9fdd5e9 Med 21. in 24. marcem se bomo z nacionalno stojnico že tradicionalno udeležili knjižnega sejma v Leipzigu (dvorana 4, stojnica D503). Program, ki ga tudi tokrat delno soustvarjamo z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve številnih avtoric in avtorjev z novimi prevodi v nemščino ter 19 dogodkov z njimi, na sejmu in v mestu. V Leipzig tako potujejo Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Zoran Smiljanić, Ana Schnabl in Anja Štefan. Predstavili bomo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki bo tik pred sejmom izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. V program bo vključena tudi urednica založbe Forum/Stripburger Tanja Skale, ki bo na več dogodkih predstavljala slovensko striparsko sceno. Država v fokusu letošnjega knjižnega sejma v Leipzigu bo Češka.

Celoten program je objavljen tukaj.

]]>
news-973 Mon, 25 Feb 2019 11:43:03 +0100 Objavljeni so novi razpisi in pozivi za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=973&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ba6ab107340d7e69acbd8dcdffc86dae Na spletni strani Javne agencije za knjigo so bili nedavno objavljeni novi razpisi in poziv: »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019«,  »Elektronsko založništvo« in »Mobilnost v tujini«. Ne spreglejte jih!

Napovedujemo:

Predvidoma 8. 3. bo objavljen razpis za podporo kulturnim projektom literarne kritike. Predvidoma 5. 4.  bosta objavljena še razpisa namenjena tujim založnikom: Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike in Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.

]]>
news-972 Mon, 25 Feb 2019 11:42:15 +0100 Podpora prevodom iz italijanščine – rok 31. marec! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=972&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=df5301c54f92ef54e8b1e3665dab5c6f Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje razpisuje nagrade in podpore za prevode italijanskih literarnih in znanstvenih del. Razpis velja za dela, ki bodo izšla po 1. avgustu 2019, prijaviti pa se je mogoče do 31. marca. Vse informacije in razpisna dokumentacija so na voljo pri Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji.

]]>
news-971 Mon, 25 Feb 2019 11:38:25 +0100 Fellowship za založnike v kanadskem Montrealu – rok prijave 1. junij! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=971&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=bca1a52f87e23dff6bcbc9f3f677c960 Združenje urednikov kanadske zvezne države Québec, Québec Édition, razpisuje fellowship za založnike, ki bo potekal v času montrealskega knjižnega sejma, med 19. in 24. novembrom 2019. T. i. Rendez-vous program krije celotne stroške poti in bivanja ter obljublja ogled montrealske literarne scene, srečanja z založniki in obisk sejma. Izmed prijavljenih bodo izbrali 10 založnikov iz vsega sveta. Več o programu in prijavnica je na voljo tukaj.

]]>
news-970 Mon, 25 Feb 2019 11:20:48 +0100 Slovenski program na knjižnem sejmu v Leipzigu 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=970&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=206657912bedd02f923378d28989ffdb Med 21. in 24. marcem bo Javna agencija za knjigo že tradicionalno gostovala na knjižnem sejmu v Leipzigu. Našo stojnico najdete v dvorani 4, D503, v sodelovanju s številnimi partnerji pa pripravljamo tudi dogodke z devetimi slovenskimi avtoricami in avtorji, ki bodo predstavljali svoje nove prevode v nemški jezik.* Celoten program si lahko ogledate v nadaljevanju. Četrtek, 21. marec

11.30-12.00, forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309
Kronosova žetev
Gosta: Mojca Kumerdej (avtorica) in Erwin Köstler (prevajalec v nemščino)
Moderator: Florian Welling

12.30-13.00, Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H410/G411
Drobtine iz mišje doline
Pripovedovalka zgodb Anja Štefan ob glasbeni spremljavi predstavlja svojo zbirko otroških pesmi in ilustracije Alenke Sottler.
Gostji: Anja Štefan (avtorica) in Alenka Veler (urednica)
Primerno za otroke od 4. leta dalje

12.30-13.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Odštevanje: Sedaj je vse odvisno od nas
Dve mlada ženska glasova in njun pogled na sedanjost
Gostji: Frosina Parmakovska (Makedonija), Ana Schnabl (Slovenija)
Moderator: Ismar Hačam

13.00-13.30, Lesebude 1, dvorana 2, stojnica H410/G411
Okoli sveta z Lilo Prap
Kraca? Je mešanec med kravo in opico! To vedo otroci iz že več kot desetih držav …
Gostji: Lila Prap (avtorica) in Alenka Veler (urednica)

14.00-14.30, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Podzemlje & odpor
Stripi iz Jugosfere
Gostje: Ivan Petrović (Avstrija), Tanja Skale (Slovenija), Beate Wild (Nemčija)
Moderator: Axel Halling

16.00-16.30, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica E501    
Slovenija ima vse: Alpe, Sredozemlje, Balkan
Gosta: prof. dr. Janez Bogataj (etnolog) in Martin Reichert (novinar)  
Pogovor, fotoprojekcija in pokušina potice

17.00-18.00, Forum International und Übersetzerzentrum, dvorana 4, stojnica C505
Ko otroške knjige potujejo. Vloga častne gostje v Bologni odpira vrata prevodom 
Gostje: Alenka Veler (urednica, Slovenija), Vanessa Maus (agentka, Italija), Anja Štefan (avtorica, Slovenija)
Moderiranje: Renata Zamida (JAK) in Angelika Salvisberg (ProHelvetia, Švica)

20.00-22.00, Kaiserbad, Karl-Heine-Straße 93, Leipzig
In molče poslušamo kdo smo
Novo iz Jugovzhodne Evrope
Gostje: Saša Ilić (Srbija), Kapka Kassabova (Bolgarija), Mojca Kumerdej (Slovenija), Ardiana Shala Prishtina (Kosovo), Slobodan Šnajder (Hrvaška)
Moderiranje: Jörg Plath in Annemarie Türk

21.00-22.30, Café Telegraph, Dittrichring 18–20, Leipzig
Večer založbe Wallstein
Gostje: Mojca Kumerdej (Slovenija), Emmanuel Maeß (Nemčija), Steffen Mensching (Nemčija)
Moderiranje: Thedel v. Wallmoden


Petek, 22. marec

9.00-10.00, Otroški športni center Springmäuschen, Kregelstraße 6, 04317 Leipzig
Počeši se z ježem!
Otroci, pozor! Mala groznovilca komaj čaka, da vam pove o svojih dogodivščinah.
Gostja: Jana Bauer
Moderiranje: Stefanie Ericke-Keidtel

17.00-17.30, Lesebude 2, dvorana 2, stojnica H600
Predrzni in brez vrtoglavice – nepozabna bralna doživetja za male in velike
Ena predrzna vila in dva pogumna prijatelja plezalca: junaki otroških in mladinskih knjig is Slovenije, ki jih sedaj lahko berete tudi v nemškem prevodu.
Gosta: Jana Bauer in Tadej Golob
Moderiranje: Dagmar Schruf

17.00-17.30, Forum OstSüdOst, dvorana 4, stojnica D401
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Veliko ponovno odkritje – potopis iz dvajsetih let, napet kot pustolovski roman!
Gostji: Amalija Maček (poznavalka Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)


Sobota, 23. marec

11.00-12.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Kronosova žetev
O junaštvu in svetohlinstvu
Gostji: Ioana Baetica Morpurgo (Romunija), Mojca Kumerdej (Slovenija)
Moderiranje: Barbara Anderlič (Traduki)

14.45-15.15, TAZ oder, dvorana 5
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Veliko ponovno odkritje – potopis iz dvajsetih let, napet kot pustolovski roman!
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)
Moderiranje: Doris Akrap

16.30-17.00, forum Die Unabhängigen, dvorana 5, stojnica H309
Samotno potovanje Alme M. Karlin
Branje in pogovor
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

19.30, reds | Friseur, Hainstrasse 10, 1.OG, Leipzig
Alma M. Karlin: Okoli sveta s frizuro na paža in pisalnim strojem
Branje in pogovor
Gostji: Jerneja Jezernik (biografinja Alme M. Karlin) in Britta Jürgs (založba AvivA)

20.00, UT Connewitz, Wolfgang-Heinze-Straße 12 a, Leipzig
Najdeno s prevodom ('Balkannacht')
Gostje: Gabriela Adameşteanu (Romunija), Pavle Goranović (Črna Gora), Gary Kaufmann (Liechtenstein), Lisandri Kola (Albanija), Frosina Parmakovska (Makedonija), Ana Ristović (Srbija), Ana Schnabl (Slovenija), Faruk Šehić (Bosna), Tijan Sila (Nemčija)
Moderiranje: Aylin Rieger in Hana Stojić (Traduki)
Band: Andrra 

21.00, naTo, Karl-Liebknecht-Str. 46, Leipzig
Kronosova žetev
Mojca Kumerdej prepleta dejstva in fikcijo v osupljivo sliko preteklih časov.
Gosta: Mojca Kumerdej (avtorica) in Erwin Köstler (prevajalec)


Nedelja, 24. marec

12.30-13.00, Traduki oder, dvorana 4, stojnica D507
Dva Slovenca v Mexico Cityju in Valter v Sarajevu
Dva stripa iz Jugovzhodne Evrope
Gostje: Leo Gürtler (Avstrija), Marijan Pušavec (Slovenija), Zoran Smiljanić (Slovenija)
Moderiranje: Axel Halling


Sobota in nedelja (23. in 24. marec)
Revija Stripburger na festivalu The Millionaires Club (Conne Island, Koburger Str. 3, Leipzig), ki poteka vzporedno s knjižnim sejmom


Partnerji programa: Traduki, Slovenski kulturni center Berlin, Pro Helvetia Schweizer Kulturstiftung, Wallstein Verlag, Schruf & Stipetic, AvivA Verlag, bahoe books, Mladinska knjiga, Beletrina, Goga, Forum Ljubljana


*Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet (prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu), Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee (prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), Janez Bogataj: Slovenija – Kulturna dediščina / Slowenien – das Kulturerbe (prevod Alexandra Natalie Zaleznik, izšlo pri založbi Hart ob podpori Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Tadej Golob: Zlati zob / Der Goldene Zahn (prevod Ann Catrin Apstein-Müller, izšlo pri Schruf & Stipetic v Berlinu), Lila Prap: Zmaji?! / Drachen?! (prevod Sebastian Walcher, izšlo pri Mladinski knjigi), Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji / Die Mexikaner (prevod Erwin Köstler, izšlo pri Bahoe books na Dunaju), Alma M. Karlin: Einsame Weltreise / Samotno potovanje (izšlo pri založbi AvivA s predgovorom Jerneje Jezernik)
 

]]>
news-969 Fri, 22 Feb 2019 11:19:18 +0100 Javni poziv stanovskim društvom pred izvedbo postopkov podeljevanja delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=969&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7cabd3d60afeb58d0640e939e1e5d438 Skladno s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 38/2016 z dne 27. 5. 2016) se delovne štipendije za ustvarjalnost podeljujejo na petih različnih področjih, kjer nastaja knjižnično gradivo: leposlovje, prevodi leposlovnih in humanističnih del iz tujih jezikov v slovenščino ter prevodoslovna dela, ilustracija in fotografija, glasba in film. Pri dodeljevanju delovnih štipendij se kot kriterij izbire upošteva kvalitetna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Knjižnična nadomestila v obliki delovnih štipendij za ustvarjalnost s posamičnimi odločbami podeljuje direktorica Javne agencije za knjigo RS na podlagi javnih razpisov po predhodnih predlogih pristojnih delovnih komisij. Podrobnejši kriteriji in merila za dodelitev delovnih štipendij za ustvarjalnost se določijo v besedilu posameznega javnega razpisa, ki ga agencija pripravi na podlagi strokovnih izhodišč, oblikovanih v sodelovanju s stanovskimi društvi s posameznega razpisnega področja. Strokovna izhodišča obsegajo najmanj opredelitev ciljev štipendiranja, kategorij avtorjev in meril oziroma kriterijev za ocenjevanje vlog skupaj s točkovnikom.

5. odstavek 10. člena pravilnika določa, da delovne komisije imenuje direktorica Javne agencije za knjigo RS za vsak posamezni javni razpis s področij iz prvega odstavka tega poziva izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo stanovska društva s posameznega področja. Posamezno delovno komisijo sestavlja tri do pet članov.

Na podlagi citiranih določb pravilnika pozivamo stanovska društva, da nam najkasneje do 11. 3. 2019 na e-naslov: gp.jakrs@jakrs.si posredujejo predlog kadrovske sestave delovnih komisij na svojem področju, ki naj šteje najmanj tri in ne več kot pet kandidatov, izmed katerih bo direktorica JAK imenovala predvidoma tričlansko delovno komisijo.

Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 11. 3. 2019 na gornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika.

 

]]>
news-968 Fri, 15 Feb 2019 08:16:18 +0100 Napoved Javnega razpisa za izbor izvajalca mednarodnega prevajalskega seminarja za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike v Sloveniji za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=968&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=43744c205cdc3bd3e932c38ee197c92b Javna agencija za knjigo RS bo v petek, 22. februarja 2019 objavila Javni razpis za izbor izvajalca mednarodnega prevajalskega seminarja za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike v Sloveniji za leto 2019  (v nadaljevanju: JR3–PREVAJALSKI SEMINAR–2019).
Razpis bo odprt do ponedeljka, 25. marca 2019. Dokumentacija javnega razpisa ter razpisni obrazci bodo na voljo na spletni strani JAK. https://jakrs.e-razpisi.si/
Kontaktna oseba za razpis: Anja Kovač, anja.kovac@jakrs.si, tel. 01 230 05 75.

]]>
news-967 Fri, 15 Feb 2019 08:14:45 +0100 Napoved Javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov na področju elektronskega založništva za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=967&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=824b6cc582b53acf2980c72483bd7cf2 Javna agencija za knjigo RS bo v petek, 22. februarja 2019 objavila Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju elektronskega založništva za leto 2019 (v nadaljevanju: JR2–E–ZALOŽNIŠTVO–2019).
Razpis bo odprt do ponedeljka, 25. marca 2019 in je namenjen podpori elektronskim in zvočnim knjigam ter spletnim medijem.
Dokumentacija javnega razpisa ter razpisni obrazci bodo na voljo na spletni strani JAK. https://jakrs.e-razpisi.si/
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

]]>
news-966 Thu, 14 Feb 2019 10:56:29 +0100 Pot knjige ob slovenskem kulturnem prazniku na poti v Banja Luko http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=966&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=92bb1b60ee0a902edc7fad3a647a2bec Na povabilo Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka in učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine v Banja Luki, ge. Barbare Hanuš so v petek, 8. februarja 2019, ob slovenskem kulturnem prazniku, v Nacionalni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banja Luki odprli razstavo POT KNJIGE in predstavili projekt, ki ga vodi Tjaša Urankar iz Javne agencije za knjigo RS. Program je potekal v slovenskem jeziku, kamor so povabili tako starše kot učence dopolnilnega pouka slovenščine in druge vidne predstavnike, ki sodelujejo z Društvom in Knjižnico. Vsi učenci so v dar dobili tudi strip POT KNJIGE, od avtorja do bralca.

Avtorja stripa POT KNJIGE, od avtorja do bralca, David Krančan in Žiga X. Gombač sta naslednji dan (v soboto, 9. februarja 2019) v prostoru Narodnih manjšin v Banja Luki izvedla dve pisateljsko-striparski delavnici za učence OŠ in SŠ. V obeh delavnicah je sodelovalo preko 30 učencev. Žiga X Gombač je predstavil zgodbo stripa POT KNJIGE in poklic pisatelja ter nagovoril mlade k branju. David Krančan je prikazal nastanek stripa, spodbudil mlade k ustvarjanju stripa in vodil delavnico risanja.

POT KNJIGE, od avtorja do bralca je prikaz procesa nastanka knjige. Kratka zgodba, zapisana v stripu, avtorja Žige X. Gombača z ilustracijami Davida Krančana nas popelje v svet knjige z glavnim junakom, simpatičnim knjižnim moljem.

Več o projektu POT KNJIGE: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/pot-knjige/

Več o Društvu Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka: http://www.udruzenjetriglav.com/sl/ 

Zapisala: Tjaša Urankar

]]>
news-965 Tue, 12 Feb 2019 15:26:42 +0100 Pomladne mednarodne aktivnosti Javne agencije za knjigo http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=965&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8503c6f55c4b5f8861567b114ec9ad30 Letošnjo pomlad bo Javna agencija za knjigo z nacionalno stojnico in programom dogodkov gostovala na knjižnih sejmih v Parizu, Leipzigu in Bologni. Poleg tega se udeležujemo tudi knjižnega sejma v Bruslju, kjer ta konec tedna nastopi Drago Jančar. Mednarodni knjižni sejem v Bruslju (Foire du Livre du Bruxelles, 14.-17. februar 2019)

Na letošnjem bruseljskem sejmu sodeluje tudi slovenski pisatelj Drago Jančar, ki bo v pogovoru s Hubertom Artusom predstavil svoj ustvarjalni opus, s poudarkom na zadnji knjigi, ki je pred kratkim izšla v francoščini pri založbi Phebus – roman In ljubezen tudi.

Pogovor bo potekal v nedeljo, 17. februarja, med 15. in 16. uro na stojnici Evropske komisije bruseljskega knjižnega sejma, po njem bo pisatelj podpisoval svoje knjige.

V sodelovanju s Slovenskim predstavništvom v Bruslju, bruseljskim knjižnim sejmom, grozdom mreže kulturnih institutov EUNIC,  Evropsko komisijo in knjigarno Librebook.

 

Mednarodni knjižni sejem v Parizu (Salon du Livre de Paris, 15.-18. marec 2019)

Z nacionalno stojnico se bomo letos prvič udeležili mednarodnega knjižnega sejma v Parizu, kjer v središče postavljajo Evropo kot regijo, zato se bo tudi Slovenija občinstvu predstavila v okviru Evropskega paviljona (stojnica K114).

Poleg slovenske stojnice, ki jo bomo opremili v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Parizu, JAK s slovenskimi partnerji – založbo Goga in Društvom slovenskih pisateljev, ter nekaterimi tujimi partnerji, organizira dva dogodka v petek in soboto popoldne, saj je sejem ob koncu tedna posebej živahen. Na evropskem odru bodo trije slovenski avtorji, Agata Tomažič, Katarina Marinčič in Luka Novak v pogovoru z Mathiasom Rambaudom, naslovljenem Kaj pomeni živeti in pisati v slovenščini?  delili svoje doživljanje tega, kako je živeti in ustvarjati v slovenščini ter predstavili svoja dela v francoščini.* V soboto pa bo v naši organizaciji na odru Connexion razprava o pisateljih kot državljanih Evrope z naslovom Nezavedni drugi: tujci v tujih državah, pisatelji kot državljani Evrope. K pogovoru smo povabili slovensko pisateljico Brino Svit, ki že vrsto let živi v Franciji ter piše v obeh jezikih, pisatelja Veliborja Čolića, ki je med vojno kot begunec zapustil BiH in se naselil v Franciji in začel pisati v francoščini ter pisateljico, profesorico in aktivistko Svetlano Slapšak, ki je svoj beograjski dom zamenjala za ljubljanskega, vmes pa delovala in bivala v mnogih drugih državah in svoje poliglotstvo prenesla tudi v pisanje. Z njimi se bo pogovarjal Luka Novak.

*Katarina Marinčič: O treh / Trois (prevod Florence Gacoin Marks, izšlo v zbirki Litterae Slovenicae, DSP), Agata Tomažič: Česar ne moreš povedati frizerju / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, v kratkem pri Belleville éditions, Pariz), Luka Novak: Metro / Le Metro – Inconscient urbain (prevod Andrée Lück-Gaye, izšlo pri Léo Scheer, Pariz) in pri isti založbi Phenomenologie de la Mayonnaise

 

Mednarodni knjižni sejem v Leipzigu (Leipziger Buchmesse, 21. - 24. marec 2019)

Med 21. in 24. marcem se bomo z nacionalno stojnico že tradicionalno udeležili knjižnega sejma v Leipzigu (dvorana 4, stojnica D503). Program, ki ga tudi tokrat delno soustvarjamo z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve številnih avtoric in avtorjev z novimi prevodi v nemščino* ter 20 dogodkov z njimi, na sejmu in v mestu (natančen program bo objavljen na spletni strani JAK). V Leipzig tako potujejo Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Zoran Smiljanić, Ana Schnabl in Anja Štefan. Predstavili bomo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki bo tik pred sejmom izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Država v fokusu letošnjega knjižnega sejma v Leipzigu bo Češka.

*Mojca Kumerdej: Kronosova žetev / Chronos erntet (prevod Erwin Köstler, izšlo pri založbi Wallstein v Göttingenu), Jana Bauer: Groznovilca v hudi hosti / Die kleine Gruselfee (prevod Ann Catrin Bolton, izšlo pri založbi S. Fischer v Berlinu), Janez Bogataj: Slovenija – Kulturna dediščina / Slowenien – das Kulturerbe (prevod Alexandra Natalie Zaleznik, izšlo pri založbi Hart ob podpori Slovenskega kulturnega centra v Berlinu), Tadej Golob: Zlati zob / Der Goldene Zahn (prevod Ann Catrin Apstein-Müller, izšlo pri Schruf & Stipetic v Berlinu), Lila Prap: Zmaji?! / Drachen?! (prevod Sebastian Walcher, izšlo pri Mladinski knjigi), Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić: Meksikajnarji / Die Mexikaner (prevod Erwin Köstler, izšlo pri Bahoe books na Dunaju), Alma M. Karlin: Einsame Weltreise / Samotno potovanje (izšlo pri založbi AvivA s predgovorom Jerneje Jezernik)

 

Sejem otroških knjig v Bologni (Bologna Children's Book Fair, 1.- 4. april 2019)

Med 1. in 4. aprilom bomo z nacionalno stojnico, tokrat na kar 64 kvadratnih metrih in v družbi odličnih slovenskih založnikov (dvorana 29, stojnica C34-D33) prisotni na sejmu otroških knjig v Bologni. S samostojno stojnico se v Bologni predstavljata tudi založbi Mladinska knjiga in Morfem. Posebno priznanje sejma je letos doživela ilustratorka Ana Zavadlav, katere dela so organizatorji uvrstili na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu (lani je bila v razstavo vključena Andreja Peklar). Zato z Ano Zavadlav letos organiziramo tudi dogodek – na odru Illustrators' Survival Corner (dvorana 29) bo v torek, 2. aprila ob 12.30 v sodelovanju s pripovedovalko Špelo Frlic predstavila razvojni lok svoje ilustratorske poti, pod naslovom Eleganca črička – evolucija ilustratorke slikanic.

Poleg tega v sodelovanju s švicarskim kulturnim skladom Pro Helvetia na sejmu načrtujemo poslovno »matchmaking« srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki (v sredo, 3. aprila, Sala Melodia, potrebne so prijave), za predstavnike strokovne javnosti in druge zainteresirane pa bomo že tradicionalno organizirali enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila. Z zbiranjem prijav bomo začeli predvidoma konec februarja.

Spomnimo: leta 2021 bo Slovenija častna gostja knjižnega sejma v Bologni! Letos bo ta vloga pripadla Švici.

 

Več informacij na anja.kovac@jakrs.si ali na 01 230 05 75.

]]>
news-964 Wed, 06 Feb 2019 11:33:43 +0100 Napoved Javnega razpisa za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019« http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=964&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5c4fc84e4f3bc06506614ea03c30256b Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) bo v petek, 15. februarja 2019 objavila Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019« (oznaka: JR1–RSK OŠ in SŠ–2019.

Razpis bo odprt do petka, 15. marca 2019.

Predmet in področje javnega razpisa

Predmet javnega razpisa JR1–RSK OŠ in SŠ–2019 je izbor in financiranje kvalitetnih izvirnih slovenskih leposlovnih knjižnih del ter humanističnih in poljudnoznanstvenih knjig za mladino, razvoj bralne kulture med mladimi in podpora slovenskim avtorjem s področja leposlovja ter humanistike in poljudnoznanstvenih del za mladino. Izključena je prijava učnih in izobraževalnih gradiv, znanstvenih študij in monografij, priročnikov, zbornikov, katalogov, razstav ipd.

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) bo izbrala dva (2) kulturna projekta (dve (2) knjižni deli), in sicer:

a) Rastem s knjigo za osnovnošolce (RSK OŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za sedmošolce;

b) Rastem s knjigo za srednješolce (RSK SŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za dijake prvih letnikov srednjih šol.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK. Prijavitelji bodo vloge oz. razpisne obrazce izpolnjevali v spletni aplikaciji, ki je objavljena na spletnem naslovu https://jakrs.e-razpisi.si.

Kontaktna oseba za razpis: Tjaša Urankar, tjasa.urankar@jakrs.si, tel. 01 369 58 25.

]]>
news-963 Thu, 31 Jan 2019 07:33:21 +0100 Vabilo slovenskim ilustratorjem in ilustratorkam: Promocija s sejemskimi razglednicami – Bologna 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=963&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1d92f555ce08588af21029756a0d7eab Tudi letos bo Javna agencija za knjigo na mednarodnem sejmu otroške knjige v Bologni (1.- 4. april 2019) slovensko ustvarjalnost zastopala na nacionalni stojnici. Sejem v Bologni, namenjen izključno strokovni javnosti, je globalno najmočnejša promocijska platforma za otroške knjige, v štirih dneh ga obišče blizu 30.000 obiskovalcev, od tega skoraj 1000 novinarjev iz več kot 35 držav. Letos bo častna gostja Švica, Slovenija pa bo na vrsti leta 2021. Založnikom in urednikom iz različnih koncev sveta želimo čim bolj približati aktualno slovensko ilustracijo, zato bomo letos natisnili razglednice z različnimi motivi, ki bodo kot promocijski material brezplačno na voljo strokovnim obiskovalcem.

V ta namen k sodelovanju vabimo ilustratorje in ilustratorke, ki so na slovenskem trgu v obdobju 2015-2019 izdali vsaj eno ilustrirano knjigo, da nam pošljejo ilustracijo, ki bi jo želeli pokazati mednarodni javnosti na knjižnem sejmu v Bologni. Pri tem ni potrebno, da je prav ilustracija, predlagana za razglednico, že doživela knjižno objavo – lahko gre za še neobjavljene motive! Med prispelimi ilustracijami bomo izbrali 5  motivov različnih avtorjev in razglednice s posamičnimi motivi natisnili v nakladi 150 komadov. Avtorjem izbranih motivov bo JAK podarila vstopnico za obisk letošnjega knjižnega sejma v Bologni, prav tako jim pripada 15 razglednic, ki jih lahko dvignejo na sedežu JAK kadarkoli po 4. aprilu 2019.

Dodatne informacije in navodila:

Vsak avtor lahko pošlje en (1) motiv po svojem izboru, pri čemer lahko gre tudi za detajl večje ilustracije. Pazite na ustrezno vidnost motiva na spodaj navedenem formatu razglednice. Ilustracija naj bo opremljena s podpisom avtorja. Za uvrstitev v izbor še ni potrebno poslati ilustracije v resoluciji za tisk.

Velikost razglednice: 10,5 x14,8 cm.

Specifikacije tiska: barvni digitalni tisk, mat papir

Oddaja materiala:

Enotno PDF datoteko s spodaj navedeno vsebino pošljite na elektronski naslov tjasa.urankar@jakrs.si do vključno 12. 2. 2019. O izboru vas bomo obvestili do 28. 2. 2019.

PDF datoteka naj vključuje:

- ilustracijo/motiv s podpisom, kot naj bo natisnjena na razglednici,

- izjavo o avtorstvu ilustracije,

- avtorjeve podatke (ime, priimek, elektronski naslov, morebitno spletno stran ali link na spletno predstavljeni ilustratorjev portfelj oziroma agencijo, ki ga zastopa). Navedeni podatki bodo natisnjeni na zadnji strani razglednice z namenom lažje vzpostavitve neposrednega stika z avtorji.

- navedbo, ali je bila poslana ilustracija že objavljena v knjižni obliki ali ne, navedbo naslova in založbe ter letnice izida za že objavljeno ilustracijo.

- navedbo naslova, založbe in letnico izdaje že izdane ilustrirane knjige v obdobju 2015-2019, kar je pogoj za sodelovanje.

Z avtorji izbranih ilustracij bo JAK sklenila ustrezno avtorsko pogodbo o brezplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic javnega prikazovanja in dajanja na voljo javnosti.

]]>
news-962 Mon, 21 Jan 2019 09:03:58 +0100 Letos na kurirani ilustratorski razstavi iz Slovenije izbrali Ano Zavadlav! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=962&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=cee47e9a4acf179df7425a5add59f62e Slovenske ilustratorke in ilustratorji v Bologni odlično kotirajo, saj se vedno znova uvrščajo na skupinsko razstavo, ki je zelo selektivna pri svoji izbiri - lani Andreja Peklar, letos Ana Zavadlav, nekaj let pred tem Peter Škerl, pred desetletjem in več Alenka Sottler, Polona Lovšin … zagotovo bo odmevala tudi osrednja slovenska ilustratorska razstava leta 2021, ko bomo v Bologni častna gostja. Ilustracije Ane Zavadlav iz knjige priljubljenega pisatelja Toona Tellegena Čriček in temačni občutek bodo aprila na ogled na prestižni razstavi v okviru bolonjskega knjižnega sejma.

Ana Zavadlav pa s Čričkom osvaja tudi Južno Korejo – uvrstila se je med nagrajence ilustratorskega natečaja na otoku Nami. 

Čestitamo!

]]>
news-961 Fri, 18 Jan 2019 15:37:13 +0100 JAK to pomlad na knjižnih sejmih v Parizu, Leipzigu in Bologni http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=961&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=46b019372056757b1ec8bb33837f760d Med 15. in 18. marcem bo JAK sodeloval na pariškem knjižnem sejmu Livre Paris. Tokrat se bomo prvič predstavili s stojnico v okviru letošnjega EU paviljona ter z dogodki s slovenskimi avtoricami in avtorji. Za podporo se zahvaljujemo veleposlaništvu v Parizu. Končni program, v katerem bo sodelovalo več avtoric in avtorjev, bo znan v kratkem, zato nas spremljajte tudi na FB.

Med 21. in 24. marcem 2019 se bomo z nacionalno stojnico že tradicionalno udeležili knjižnega sejma v Leipzigu, in sicer v hali 4, stojnica D503.

Program, ki ga tudi tokrat soustvarjamo z mrežo Traduki, Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter številnimi slovenskimi in tujimi založbami, vključuje predstavitve naslednjih avtoric in avtorjev ter dogodke z njimi: Jana Bauer, Janez Bogataj, Tadej Golob, Mojca Kumerdej, Lila Prap, Marijan Pušavec, Ana Schnabl, Zoran Smiljanić in Anja Štefan. Predstavili bomo tudi prvi del potopisa Alme M. Karlin z naslovom Einsame Weltreise (Samotno potovanje), ki bo v kratkem izšel pri založbi AvivA iz Nemčije. Podrobnosti o programu izveste v našem naslednjem novičniku.

Med 1. in 4. aprilom bomo s slovensko nacionalno stojnico prisotni na knjižnem sejmu v Bologni, kjer bomo leta 2021 nastopili kot častna gostja. Vse registrirane sorazstavljalce vabimo, da svoje knjige do 6. 2. nominirate za nagrado Bologna Ragazzi. Več informacij na spletni strani sejma.

Na letošnji stojnici bodo za najem na voljo štiri individualne mize za sestanke založnikov. Poleg tega v sredo 3. aprila med 11.30 in 13.30 v sodelovanju s švicarsko organizacijo Pro Helvetia na sejmu organiziramo B2B srečanje založnikov otroške in mladinske literature iz držav, ki so vključene v mrežo Traduki. Vsi zainteresirani založniki, ki bi želeli najeti mizo in/ali sodelovati v B2B srečanju, čim prej pišite na jana.bales@jakrs.si.

Tako kot v preteklih letih bo Javna agencija za knjigo tudi letos za predstavnike strokovne javnosti (avtorji, ilustratorji, prevajalci, založniki, uredniki, knjigarnarji, knjižničarji, mentorji Bralne značke itd.) organizirala enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 2. aprila 2019. Z zbiranjem prijav bomo začeli predvidoma konec februarja.

Čestitamo tudi ilustratorki Ani Zavadlav, ki je bila za leto 2019 uvrščena na kurirano ilustratorsko razstavo na sejmu!

]]>
news-960 Fri, 18 Jan 2019 15:34:38 +0100 Prvi letošnji rok za prijavo prevodov na Traduki: 1. februar 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=960&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=12ed78ba13468afc4899ea20f80e279f Bliža se rok za oddajo obrazcev mreže Traduki za kritje prevoda ali nakupa avtorskih pravic. Spomnimo: Traduki podpira prevode iz nemškega v albanski, bosanski, bolgarski, hrvaški, makedonski, črnogorski, romunski, srbski in slovenski jezik, pa tudi prevode iz teh jezikov v nemščino ter tudi med naštetimi jeziki. Upoštevajo dela 20. in 21. stoletja s področja leposlovja, stvarne literature ter otroške in mladinske književnosti. Obrazci so na voljo na tej povezavi.

]]>
news-959 Fri, 18 Jan 2019 15:32:32 +0100 Napovedujemo Javni poziv za področje mobilnosti v tujini za leto 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=959&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=08fda32b5d49e9ab96ee5d67a49cdf2a Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo predvidoma 15. februarja 2019 objavila Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2019.

Poziv je namenjen avtorjem, založnikom, urednikom, literarnim agentom in prevajalcem za povračilo potnih stroškov v povezavi z dogodki v tujini. Pred prijavo vas prosimo, da preberete besedilo poziva.

Novost: v letu 2019 bosta objavljena dva poziva za področje mobilnosti za obe polovici leta ločeno. V okviru poziva naj izvajalci prijavijo samo potne stroške za projekte, ki se bodo zgodili do vključno 30. 6. 2019.

Dodatna informacija glede razpisa za prevode v tuje jezike in razpisa za izdaje v nemškem jeziku: oba bosta predvidoma objavljena 5. aprila 2019 in bosta odprta do 15. maja 2019.

]]>
news-958 Tue, 08 Jan 2019 10:04:55 +0100 Vabilo na fotografsko razstavo Utrinki projekta "Vključujemo in aktiviramo" http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=958&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2ed7e3c352031a7edb029fc9ec95107a Vabimo vas na otvoritev razstave utrinkov dela posameznih skupin projekta »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga že četrto leto uspešno izvaja Javna agencija za knjigo RS. Otvoritev bo potekala v ponedeljek, 14. januarja 2019 ob 14. uri, v avli Ministrstva za kulturo (Maistrova 10, Ljubljana).

Zbrane bosta nagovorila Dejan Prešiček, minister za kulturo RS, in Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS.

Fotografije so delo fotografinje Jane Jocif.

Na otvoritvi se bo s kratkim recitalom del, ki so nastala tekom celoletnega usposabljanja, predstavila tudi skupina udeležencev iz CIRIUS Kamnik z mentorico Neli Filipić.

Razstava bo na ogled do 15. februarja 2019.

Prisrčno vabljeni!

 

Spremljajte nas tudi na Facebooku.

]]>
news-956 Tue, 18 Dec 2018 16:09:44 +0100 Novoletna voščila Javne agencije za knjigo http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=956&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6c5cbd1bb051dcc7c6f975718f4cd687 Dragi prijatelji, v novem letu vam želimo veliko poguma in vztrajnosti, pa tudi kanček sreče. Preživite lepe in mirne praznike in nas v novem letu spremljajte še naprej. Vaš JAK news-955 Tue, 18 Dec 2018 15:55:15 +0100 Prevodi slovenske literature – vrhunci leta 2018 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=955&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a20869c8bc31017bb48c03a9b3735538 V letu 2018 je JAK na dveh razpisih podprl 62 prevodov iz slovenščine v 23 različnih tujih jezikov. Najpogosteje je bila slovenska literatura prevedena v nemščino, hrvaščino, angleščino, češčino in italijanščino. Od prevodov, ki jih je JAK podprl v minulih letih, je letos izšlo (ali pa so še v pripravi) kar nekaj težko pričakovanih knjig. V nadaljevanju vam predstavljamo izbor naslovov, ki jih je podprl JAK, pa tudi nekaj knjig, ki so pri tujih založbah v prevodu ali izvirniku izšle brez naše podpore. Angleški prevod Cankarjevih Podob iz sanj, ki je izšel v lični darilni izdaji z vključenimi slikami akademskega slikarja Mitje Ficka, je prva v seriji tovrstnih knjig, ki jih Društvo slovenskih pisateljev pripravlja v zbirki Litteræ Slovenicæ. Za prevod sta poskrbela Jasmin B. Frelih in Erica Johnson Debeljak.

V angleščini so izšle še zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Fragma (Dalkey Archive Press, prevod: Rawley Grau), roman Jasmina B. Freliha Na/Pol (Oneworld Publications, prevod: Jason Blake), v kratkem pa pričakujemo še knjigo Boštjana Videmška Dispatches from the frontlines of humanity: A book of reportage (Cambridge Scholars Publishing, 2019), ki pa ni prevod, temveč jo je avtor izvirno napisal v angleščini za angleški trg. 

S kresnikom nagrajena romana Gorana Vojnovića sta izšla v nemščini (Figa pri Folio Verlag v prevodu Klausa Detleva Olofa) in litvanščini (Jugoslavija, moja dežela pri Kytos Knygos v prevodu Laime Masytė). Italijanski prevod romana Jugoslavija, moja dežela (Forum editrice, 2018, prevod: Patrizia Raveggi) je jeseni prejel nagrado Latisana per il Nord-Est, ki jo podeljuje italijansko mesto Latisana.

Dobili smo italijanski prevod nagrajene pesniške zbirke Bine Štampe Žmavc Pesem za liro (Bibliotheka Editioni, prevod: Michele Obit).

V nemščini sta med drugim izšla prevod pesniške zbirke Anje Golob Didaskalije k dihanju (Edition Korrespondenzen, prevod: Uljana Wolf in Urška P. Černe) in avtobiografija Alme M. Karlin Sama: Iz otroštva in mladosti (AvivA Verlag) s spremno besedo Jerneje Jezernik.

V francoščini je pri založbi Hoëbeke Gallimard izšel roman Dušana Šarotarja Panorama v prevodu Frédérica Le Berreja. Pri založbi Léo Scheer je izšla sociološka in filozofska analiza razvoja gastronomije Luke Novaka Phénoménologie de la mayonnaise, ki jo je avtor napisal v francoščini in že prejema odlične recenzije. V pripravi sta tudi slovenska in angleška izdaja.

Roman Ferija Lainščka Nedotakljivi je izšel v španščini (Eda Libros, prevod: Ana Fras) in poljščini (Sedno, prevod: Joanna Pomorska).

Dobili smo prvi prevod kateregakoli slovenskega avtorja ali avtorice v vietnamščino: Velika žival samote Evalda Flisarja je izšla pri Nha Nam Publications.

V kitajščini je izšla zbirka esejev Aleša Štegra Berlin (East China Normal University Press, prevod: Lizhen Liang), v Mehiki pa sta v španskem prevodu izšla roman Odpusti (Arlequin) in izbrane pesmi (Circulo de Poesia Ediciones). Oboje je prevedel Pablo Fajdiga.

Izšlo je tudi nekaj zanimivih prevodov otroške literature: Groznovilca Jane Bauer (S. Fischer Verlag) v nemščini, Manica Musil ima tri nove prevode knjige Slon Stane (v nemščini, ruščini in hindiju), v Rusiji in Kanadi je izšla slikanica Deček in hiša Maje Kastelic, dela Lile Prap pa so izšla pri kitajskih in kanadskih založbah.

V začetku novega leta pričakujemo še nemški prevod Kronosove žetve Mojce Kumerdej (Wallstein Verlag, prevod: Erwin Köstler), prevod Zupanovega Menueta za kitaro v italijanščino (Voland Edicioni, prevod: Patrizia Raveggi) in nekatere druge naslove.

]]>
news-954 Tue, 18 Dec 2018 15:53:38 +0100 Napovedujemo: sejmi in mreženja v prvi polovici leta 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=954&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5d82e6d2bce180da215222ee12f492f9 Kljub prazničnemu času smo na JAK z mislimi že v prihodnjem letu, saj nas na področju mednarodnega sodelovanja do poletja čaka kar nekaj aktivnosti: trije mednarodni knjižni sejmi in B2B srečanje založnikov v Münchnu 23. maja. Nacionalno stojnico s spremljajočim programom bomo spomladi izvedli na treh mednarodnih knjižnih sejmih:

-      Pariški knjižni sejem Salon du Livre, kjer bomo v okviru evropskega paviljona gostovali med 15. in 18. 3. 2019

-      Leipziški knjižni sejem Leipziger Buchmesse – 21.-24. 3. 2019

-      Knjižni sejem otroške literature v Bologni Bologna Children's Book Fair – 1.-4. 4. 2019

Na naštetih knjižnih sejmih se lahko založniki prijavite kot naši sorazstavljavci, zato vas vabimo, da nam sporočite, ali se nameravate udeležiti katerega izmed zgoraj naštetih sejmov.

V Leipzigu bo Traduki, evropska povezava za literaturo in knjige, v kateri sodelujejo Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Liechtenstein, Makedonija, Nemčija, Romunija, Slovenija, Srbija in Švica, organiziral B2B srečanje za založnike, ki bo potekalo na romunski nacionalni stojnici v dvorani št. štiri. Podrobnosti sledijo v naslednjem novičniku.

V Bologni bo potekalo več aktivnosti:

  • mogoč bo najem mize za individualne sestanke, pri čemer cena najema znaša 800€. Dve od štirih miz, ki bodo na voljo, sta že zasedeni, zato pohitite s prijavo na anja.kovac@jakrs.si.
  • organiziran bo avtobusni prevoz za enodnevni obisk sejma. O podrobnostih vas bomo obvestili v naslednjem novičniku.
  • B2B srečanje, ki ga JAK organizira v sodelovanju s švicarsko organizacijo Pro Helvetia, organizatorko nastopa Švice kot častne gostje sejma. Srečanje bomo pospremili s kosilom za vse sodelujoče.

Med 14. in 17. februarjem prihodnje leto bomo obiskali tudi bruseljski knjižni sejem (Foire Du Livre).

Po letošnjem uspešnem B2B srečanju slovenskih in nemških založnikov v Frankfurtu načrtujemo ponovitev srečanja, ki bo 23. maja v Münchnu. Vsi zainteresirani si rezervirajte datum!

]]>
news-953 Tue, 18 Dec 2018 15:49:32 +0100 Specializirani prevajalski seminar – trije dnevi intenzivnega dela za enajst prevajalcev v nemščino http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=953&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=691f0e21b8319022223560891fa68987 Med 21. in 24. novembrom je Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z JAK organiziralo specializiran prevajalski seminar za prevajalce iz slovenskega v nemški jezik. Enajst sodelujočih prevajalcev je dobilo temeljit vpogled v sodobno slovensko literaturo in možnost dela s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in drugimi agenti s področja knjige. Prevajalci so z mentorji in strokovnjaki tri dni intenzivno obravnavali tri različne tekste: roman Mazohistka Katje Perat in dve otroški knjigi Petra Svetine: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Miš, 2016) in Molitvice s stopnic (Mladinska knjiga, 2016). Spoznali so oba avtorja, obiskali Slovenski knjižni sejem in se družili z mednarodnimi založniki otroške literature, ki so se v istem času udeležili študijskega potovanja za založnike, ki ga je organizirala JAK.

Splošni prevajalski seminarji potekajo vsako poletje že osem let zapored in so namenjeni prevajalcem v različne jezike, tokratni specializirani seminar za prevajalce v nemščino pa se je zgodil prvič, saj so se v času priprav na gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2022 potrebe po kvalitetnih prevajalcih v nemški jezik bistveno povečale. Prevajalski seminarji po dosedanjih izkušnjah prevajalcem prinašajo dragocene informacije in so vir kvalitetnih prevodov.

]]>
news-947 Mon, 26 Nov 2018 10:53:42 +0100 Založniki otroške literature z vsega sveta odkrivali slovensko otroško literaturo in ilustracijo http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=947&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=95393fff09305a48d3aab85066c93b4b Konec novembra je JAK organizirala tridnevno specializirano študijsko potovanje za tuje založnike otroške in mladinske literature. 15 udeležencev iz desetih držav, povečini urednikov uglednih založb, kakršne so britanska založba Walker, nemška Moritz Verlag in francoski Actes Sud Junior, je Slovenijo obiskalo v času Slovenskega knjižnega sejma. Ljubljana, 23. november - Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAK) je v tednu med 23. in 26. novembrom 2018 gostila prvi študijski obisk urednikov otroških in mladinskih knjig iz vse Evrope, od Islandije do Turčije. Na njem gostje spoznavajo slovenski založniški sistem, knjižni trg, sejemsko dejavnost, sodobne slovenske avtorje in avtorice ter prostore, povezane z literaturo. Direktorica JAK Renata Zamida je povedala: “Taki obiski, pričujoči je že četrti, a prvi posvečen mladinski literaturi, so sestavni del priprav na gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 in na knjižnem sejmu v Bologni leta 2021, obakrat kot država v fokusu.”  

PREDSTAVITEV BOGATE TRADICIJE OTROŠKE IN MLADINSKE PRODUKCIJE

Slovenija ima bogato tradicijo otroške in mladinske literature. Prva slovenska slikanica je izšla pred dobrimi šestdesetimi leti v zbirki Čebelica. Vse od takrat se razvija in krepi svojo prisotnost v zavesti domačih in tujih bralcev. “Za njeno priljubljenost pa so seveda zaslužni tudi mednarodno priznani ilustratorji in ilustratorke, kot so Alenka Sottler, Lila Prap, Maja Kastelic ali Zvonko Čoh. Na študijskem obisku smo tujim urednikom želeli predstaviti čim več biserov naše izjemno bogate produkcije,” še pojasnjuje Renata Zamida.

V sklopu študijskega obiska so uredniki in urednice obiskali Slovenski knjižni sejem, opravili sestanke z več kot petnajstimi slovenskimi založniki, si ogledali pripovedovalsko produkcijo Bratovščina Sinjega galeba na Vodnikovi domačiji, obiskali Muzej otroštva Celje, atelje Lile Prap, Postojnsko jamo in Predjamski grad. Na vseh srečanjih so prisluhnili tudi pogovorom s slovenskimi ilustratorkami, avtorji in avtoricami; med drugimi Anjo Štefan, Petrom Svetino, Aksinjo Kermauner, Barbaro Simoniti, Majo Kastelic ... Andrej Rozman Roza, ki je bil prav tako med njimi, je dodal, da so taki obiski izredno pomembni, ker avtorjem omogočajo boljši stik z založniki, saj jih ti lahko spoznajo v njihovem domačem okolju.

Gostujoči uredniki so tekom obiska opazili predvsem visoko kvaliteto slovenskih otroških knjig in raznolikost ilustratorskih stilov, navdušil pa jih je tudi Ilustratorski kot na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer so imeli priložnost na enem mestu spoznati delo skoraj dvajsetih različnih ilustratorjev.

Lucia Borrero iz založbe Ravensburger Verlag iz Nemčije je takole strnila svoje vtise: "Bili so čudoviti dnevi v Ljubljani in okolici, zelo jasno ste predstavili možnosti sodelovanja in sama imam že nekaj idej za sodelovanje s parimi založniki iz Slovenije, ki bi prišli v poštev za naš program. Vtisi avtorjev, ilustratorjev, drugih akterjev na področju kulture pri vas so vrhunski. Veselim se nadaljnih pogovorov z ljudmi, ki ste mi jih predstavili ali sem jih imela možnost na sejmu sama odkriti, želim si, da ostanemo v stikih!"

 

SEZNAM UDELEŽENCEV POTOVANJA:

Lena Frenzel (Mixtvision), Nemčija

Markus Weber (Moritz Verlag), Nemčija

François Martin (Actes Sud Jeunesse), Francija

Lucia Borrero (Ravensburger Buchverlag), Nemčija

Jadwiga Jędryas in Justyna Karpińska, (Wydawnictwo DWIE SIOSTRY), Poljska

Tanya Rosie (Walker), Združeno kraljestvo

Dalit Lev (Am Oved), Izrael

Anastasiia Denysenko (Osnovy Publishing), Ukrajina

Hazel Bilgen (YAPI KREDİ PUBLICATIONS), Turčija

Romana Bartáková (Albatros Media), Češka

Katarína Škorupová (SLOVART Publishing Ltd.), Slovaška

Sigthrudur Gunnarsdottir (Forlagid), Islandija

Poleg založnikov sta se potovanja udeležila tudi ga. Birgit Franz, vodja programa festivala Münchner Bücherschau, in Hendrik Hellige, vodja programa Frankfurt Kids na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

 

DODATNE INFORMACIJE:

Nika Kovač, 040 150 893

]]>
news-946 Tue, 20 Nov 2018 10:27:35 +0100 "Vključujemo in aktiviramo!" na Slovenskem knjižnem sejmu 2018 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=946&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=df3baea57e0797a10548e383641aacd9 Tudi letos bodo dobre prakse projekta ViA predstavljene na Slovenskem knjižnem sejmu. Pridružite se nam na katerem od dogodkov! Sreda, 21. 11., 11.00, Pisateljski oder
Ko talent pride v prave roke - projekt »Vključujemo in aktiviramo!« kot možnost za samostojno literarno ustvarjanje
Pogovor s sodelujočimi: avtorici Nevenka Lekan in Brigita Krek, mentorja Cvetka Bevc in Žiga Valetič, moderira: Mojca Bergant Dražetić

Četrtek, 22. 11., 12.00, Debatna kavarna
Pogovor o aktivnostih projekta “Vključujemo in aktiviramo!” z mentorjema in udeležencem iz mariborskega zapora
Sodelujoči: Ciril Horjak, Orlando Uršič, Boris Karlovšek iz ZPKZ Maribor, moderira: Sabina Zupan

Četrtek, 22. 11., ob 15.00, Forum za obiskovalce
Ko bralec začne pisati - literarno branje del, ki so nastala v okviru usposabljanja ViA
Sodelujoči: udeleženci iz delavnic iz CIRIUS Kamnik, SVZ Dutovlje (z mentorico Neli Filipić), Društvo Altra Ljubljana (z mentorjem Žigo Valetičem), SVZ Hrastovec (z mentorico Kristino Kočan) in ZPKZ Maribor (z mentorjem Orlandom Uršičem)

Veselimo se srečanja z vami!

]]>
news-945 Fri, 16 Nov 2018 11:27:19 +0100 Prihodnji teden bo potekal prevajalski seminar slovenske književnosti za prevajalce iz slovenščine v nemščino http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=945&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9e991141a1223decdf9d9db28ed0ae8c Med 21. in 24. novembrom 2018 bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije in v povezavi s 34. slovenskim knjižnim sejmom izvedlo tretji specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino. Enajst izbranih seminaristk in seminaristov iz Avstrije, Nemčije in Slovenije se bo tri dni poglobljeno ukvarjalo z romanom Mazohistka Katje Perat (Beletrina, 2018) in s knjigama Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Miš Založba, 2016) in Molitvice s stopnic (Mladinska knjiga, 2016) Petra Svetine. Mentorja delavnic bosta nemški pisatelj in prevajalec Matthias Göritz ter uveljavljena prevajalka in tolmačka Rosemarie Linde

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom in povečanja števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del v nemščino. Letošnji seminar bo potekal vzporedno s 34. slovenskim knjižnim sejmom, ki ponuja najširši prostor za mreženje med prevajalci, avtorji in založniki. Prevajalke in prevajalci se bodo srečali tudi z gostujočimi tujimi založniki in uredniki, ogledali si bodo postopek nastajanja knjig pri založbi Mladinska knjiga, srečali se bodo z uveljavljenima kulturnima posrednikoma in slovenskima prevajalcema iz nemščine, Amalijo Maček in Štefanom Vevarjem, ter poslušali predavanje direktorice Javne agencije za knjigo Renate Zamida Frankfurt 2022 in mehanizmi podpore.

V okviru letošnjega seminarja vas vljudno vabimo na dva javna literarna dogodka:

V petek, 23. novembra 2018, bo ob 19.00 v dvorani M1/2 v Cankarjevem domu v Ljubljani, potekal portretni večer s Petrom Svetino, večkrat nagrajenim slovenskim avtorjem za otroke in mladino ter odrasle, ki ga bo povezovala Darka Tancer-Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga ter članica slovenske sekcije IBBY. Dogodek bo za mednarodne založnike, ki gostujejo v Ljubljani v okviru študijskega obiska JAK, simultano tolmačen v angleščino.

V soboto, 24. novembra 2018, pa ob zaključku seminarja ob 15.00 v Drama Kavarni (Erjavčeva cesta 1, Ljubljana) vabimo na pisateljsko-prevajalsko čajanko, na kateri bosta odškrnila vrata svojih delavnic nemški pisatelj, pesnik, prevajalec in mentor tokratnega nemškega prevajalskega seminarja Matthias Göritz ter uveljavljena prevajalka, prevodoslovka in kulturna posrednica Amalija Maček. Dogodek bo potekal v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in založbo Litera.  

Projekt je finančno podrla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. 

]]>
news-944 Tue, 13 Nov 2018 16:25:54 +0100 Javna agencija za knjigo praznuje 10 let – praznujte z nami na SKS 2018! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=944&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3a4f4be57dfb5ad0f1e19137dd16bd7a Konec letošnjega leta mineva 10 let od ustanovitve Javne agencije za knjigo, prav tako letos mineva 10 let od ustanovitve mreže Traduki, katere ustanovna članica je tudi Slovenija. Okrogla jubileja bomo praznovali na 34. Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo potekal med 20. in 25. novembrom v Cankarjevem domu. Vabimo vas, da se nam pridružite na dveh dogodkih. Petek, 23.11., ob 19.30, Štihova dvorana

Florjan Lipuš – dobitnik avstrijske državne nagrade 2018

Glasbeno-literarni dogodek

Sodelujejo: Florjan Lipuš z branjem odlomkov iz romanov Zmote dijaka Tjaža, Mirne duše in Gramoz (vse založba Litera), Gabriel Lipuš (tenor), Kvartet 4Saxess (Lev Pupis, Oskar Laznik, Jan Gričar in Dejan Prešiček)

Dogodek organizirata JAK in založba Litera v sodelovanju s SKS. Prost vstop.

 

Nedelja, 25.11. ob 19.00, Klub CD

Zaključni dogodek sejma

10 let mreže Traduki, katere ustanovna članica je tudi Slovenija, praznujemo z literarnim dogodkom – pogovorom med avtorjema in prijateljema, Slobodanom Šnajderjem in Dušanom Jovanovićem.

Po predstavitvi romana Doba brona (Slobodan Šnajder, prevod Sonja Polanc, založba V.B.Z., 2018) vas vabimo na druženje, kjer bomo skupaj nazdravili obletnicama Tradukija in Javne agencije za knjigo ter se poslovili od Slovenskega knjižnega sejma 2018.

Dogodek organizirata Traduki in JAK v sodelovanju z založbo V.B.Z. in SKS. Prost vstop.

 

Veselimo se druženja z vami!

]]>
news-943 Tue, 06 Nov 2018 11:04:07 +0100 Začenja se dunajski knjižni sejem Buch Wien 2018 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=943&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e34de78fc9b4e1fad0a76d26aff0ba37 Mednarodni knjižni sejem BUCH WIEN 2018, ki bo potekal od 7. do 11. novembra 2018 na Dunaju, ni samo največji dogodek v svoji panogi v Avstriji, ampak s približno 300 dogodki tudi najpomembnejša avstrijska literarna prireditev. Pet dni bo z literaturo živela vsa prestolnica, saj bodo prireditve potekale po vsem mestu, osrednji prostor dogajanja pa bo dunajsko sejmišče v Dvorani D (Halle D), kjer bo pod okriljem Javne agencije za knjigo RS delovala tudi slovenska nacionalna stojnica (pozicija B11). Poleg stojnice Javna agencija za knjigo v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju – SKICA pod skupnim naslovom Teden slovenske književnosti na Buch Wien 2018 in v mestu prireja tudi 15 dogodkov s slovenskimi avtoricami in avtorji. Knjižnega sejma se bodo tako udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili: Goran Vojnović, Brane Mozetič, Manica Musil, Meta Osredkar, Marijan Pušavec in ilustrator Zoran Smiljanić (to jesen so vsem izšli novi prevodi v nemški jezik – več o tem v nadaljevanju), ter zamejski avtorji Florjan Lipuš, Jani Oswald in Marko Kravos. Posebna dogodka bosta posvečena tudi Cankarjevemu letu in Almi M. Karlin.

Poleg tega JAK na sejmu organizira tudi mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij. Srečanje bo v petek, 9. novembra, ob 13. uri v sejemski restavraciji, zato je za vse zainteresirane tega dne organiziran avtobusni prevoz na relaciji Ljubljana-Dunaj-Ljubljana. Več informacij in prijave na anja.kovac@jakrs.si.

Ob Javni agenciji za knjigo in Skici dogodke v okviru Tedna slovenske književnosti sooblikujejo še založbe Folio, AvivA, Baeschlin, Jung und Jung, Sisyphus in Bahoe Books, Artikel –VII-Kulturverein für Steiermark, Wieser Verlag, Drava Verlag ter Slovenska turistična organizacija (predstavništvo na Dunaju).

 

Več o programu:

Ponedeljek, 5. november

Ob 19.00/ Cafe Korb/ Brandstätte 9, 1010 Dunaj

Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija)

Branje s slovenskimi "manjšinskimi avtorji"

Pojavljanje avtorjev, ki ustvarjajo v zamejstvu v Avstriji, Italiji in na Madžarskem po eni strani karakterizira prizadevanje za kvaliteten razvoj slovenskega besedišča, po drugi strani pa pripoveduje o specifičnih jezikovnih situacijah v katerih slovenski pisatelji nastopajo. Odlomke iz svojih del bosta brala: Marko Kravos (Italija) in Jani Oswald (Avstrija).

 

Torek, 6. november

Ob 19.00/ Van Swieten-Saal/ Avstrijska nacionalna knjižnica/ Josefplatz 1/ 1010 Dunaj

Ivan Cankar na Dunaju – Film Amira Muratovića in pogovor z Amirom Muratovićem ter prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Ob Cankarjevem letu 2018.

 

Sreda, 7. november

Ob 19.00/ Avstrijsko društvo za literaturo/ Palais Wilczek/ Herrengasse 5/ 1010 Dunaj

Alma Karlin: Sama - iz otroštva in mladosti (Ein Mensch wird)

Predstavitev knjige, ki je letos izšla pri založbi AvivA Verlag, bodo spremljale fotografije iz življenja slavne svetovne popotnice Alme M. Karlin. Pogovor z biografinjo Jernejo Jezernik in prevajalko Amalijo Maček bo vodila Ursula Ebel (ÖGL).

 

Ob 19.30/ knjigarna Löwenherz/ Berggasse 8, 1090 Dunaj

Brane Mozetič: Umarmungen des Wahnsinns – Objemi norosti

Avtor Brane Mozetič in prevajalec Andrej Leben bosta brala z romana Objemi norosti, ki je nedavno izšel v nemškem prevodu pri založbi Sisyphus Verlag.

Voditelj: Aleksander Studen-Kirchner.

 

Četrtek, 8. november

Ob 12.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Brane Mozetič: Objemi norosti

Branje in pogovor z avtorjem romana

Voditelj: Dieter Sperl

Nemški bralec: Aleksander Studen-Kirchner

 

Ob 14.00/ Sejem/ Oder Der STANDARD / Dvorana D

Goran Vojnović: Unter dem Feigenbaum – Figa

Branje in pogovor z avtorjem romana Goran Vojnović

Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb s preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Goran Vojnović, enfant terrible in eden izmed najbolj talentiranih avtorjev svoje generacije, predstavlja svoj drugi v nemščino preveden roman.

Voditelj: Wolfgang Popp (ORF/Ö1)

 

Ob 16.15/ Sejem/ Otroški oder/ Dvorana D

Manica Musil: Theo der Elefant

Predstavitev knjige za otroke z avtorico in delavnico »Ustvarimo slona iz klobučevine« za otroke po 4. letu starosti

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theovo pozornost, saj so ji zgodbice izredno všeč, a Theo male živali preprosto ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je najboljši prijatelj vse, kar potrebujemo.

Na delavnici, namenjen otrokom po 4. letu starosti, bodo otroci skupaj z avtorico ustvarili velikega pisanega slona iz klobučevine.

Voditeljica: Daniela Syczek

 

Ob 19.00/ Knjigarna Leoporello/ Singerstraße 7/ 1010 Dunaj

Goran Vojnović: Figa

Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem romana Goranom Vojnovićem, voditeljica Katja Gasser (ORF).

Nemški bralec: Michael Köppel.

 

Petek, 9. november

Ob 13.00/ Sejem/ restavracija/ Dvorana D

Mreženje slovenskih literarnih kritikov, založnikov in prevajalcev s predstavniki avstrijskih literarnih revij.

 

Ob 14.00/ Sejem/ stojnica založbe Drava/ Dvorana D, B03

Eva Petrič: WEBbing in Deine Kopf ist voller Schmetterlinge

Predstavitev dveh umetniških monografij vizalne umetnice, performerke in pisateljice Eve Petrič

Sodelujoči: umetnostna zgodovinarka dr. Olga Butinar Čeh in podpredsednik PEN Avstrija dr. Harald Kolleger

 

Ob 17.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Meta Osredkar: Zločin v Stari Fužini

Pogovor z avtorico in branje

 

Sobota, 10. november

Ob 10.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj / Dvorana D

Cankar v stripu: Hlapec Jernej in pasja pravica (Jernej der Knecht und sein Recht)

Predstavitev grafičnega romana s prevajalcema Erwinom Köstlerjem in Karin Almasy

V letu 2018 se spominjamo 100. stoletnice smrti Ivana Cankarja (1876-1918), najpomembnejšega književnika slovenske literarne moderne. Pri založniku Pavelhaus (Artikel-VII-Kulturno društvo na Štajerskem) je ob tej priložnosti po motivih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica izšel prevod modernega in hudomušnega stripa izpod peresi Žige X Gombača in Igorja Šinkovca Hlapec Jernej in pasja pravica - Jernej der Knecht und sein Recht.

Voditelj: Sebastian Walcher

 

Ob 11.30/ Sejem/ Oder Radio Dunaj/ Dvorana D

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem, Zoranom Smiljanićem in prevajalcem Erwinom Köstlerjem

Poleti leta 1865 se je v Avstriji 6000 prostovoljcev šlo borit za cesarja Ferdinanda Maksimilijana, brata Franca Jožefa v Mehiko. Med njimi je bilo veliko Slovencev, ki so jih privabile obeti bogastva in sreče, kar bi jih naj čakalo v obljubljeni deželi. Le-teh se je oprijelo ime meksikajnarji. Strip Marijana Pušavca (scenarij) in Zorana Smiljanića (ilustracije), zasnovan na zgodovinskih dogodkih, pripoveduje o spodletelem poskusu megalomanskega evropskega ekspanzionizma.

Voditelj: Gottfried Gusenbauer (Karikaturmuseum Krems)

 

Ob 20.00/ Statt-Beisl im WUK/ Währinger Straße 59/ 1090 Dunaj

Meksikajnarji (Die Mexikaner) (scenarij Marijan Pušavec, ilustracije Zoran Smiljanić)

Predstavitev stripa z Marijanom Pušavcem in Zoranom Smiljanićem

Koncert: Bela&Dušan (Kontrabant) unplugged (harmonika in kitara)

 

Nedelja, 11. november

Ob 16.30/ Sejem/ Oder Der STANDARD/ Dvorana D

Branje s Florjanom Lipušem, prejemnikom Velike avstrijske državne nagrade 2018

Prireditev organizira sejem Buch Wien

 

***

O avtoricah in avtorjih ter njihovih prevodih v nemški jezik:

Marko Kravos (roj. 1943 v Trstu) je pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec. Deloval je kot urednik pri založbi Mladika v Trstu in kot profesor slavistike na Univerzi v Trstu. V letih 1996 do 2000 je predsedoval slovenskemu centru PEN ter deloval pri Društvu slovenskih pisateljev. Je avtor 26 pesniških zbirk ter knjig za otroke in odrasle. Prevaja iz italijanščine, srbohrvaščine in španščine. Njegova dela so bila prevedena v 28 jezikov.

***

Florjan Lipuš (roj. 1937 v Lobnigu pri Železni Kapli), slovenski zamejski avtor in prejemnik Velike avstrijske državne nagrade za leto 2018, sodi med najpomembnejše sodobne slovenske pisatelje. Njegova literatura je tesno povezana s tragično zgodovino koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Njegova mati je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, medtem ko je bil oče vojak v nemški vojski. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim tudi Prešernovo nagrado.

***

Jani Oswald (roj. 1957 v Celovcu) je slovenski zamejski pesnik, ki se ukvarja s poetiko slovenske in evropske moderne, z razsežnostmi jezika in njegovimi socialnimi konotacijami. V skladu z načelom jezikovnega razstavljanja in ponovne montaže, Oswald nenehno razvija svojo poetiko in odpira razpravo o nacionalizmu, krizi identitete, ksenofobiji in občutku brezdomstva. Naslov njegove jubilejne izdaje iz leta 2016 odraža njegovo poetično načelo: "Non minus ultra" – nič manj kot do skrajnosti.

***

Brane Mozetič (roj. 1958 v Ljubljani) je lirik, pripovedovalec, esejist in prevajalec. Doslej je objavil deset pesniških zbirk, knjigo kratkih zgodb in tri romane. Uredil je dve antologiji homoerotične literature, izbore sodobne slovenske poezije v angleščini, francoščini in španščini ter prevedel številne francoske avtorje. Njegovo delo so v prevodih objavili v revijah ali v izborih v dvajsetih državah. Dolga leta je bil pomemben akter gejevskega gibanja, zdaj pa je v prvi vrsti urednik dveh knjižnih zbirk (Aleph in Lambda) in promotor slovenske literature v tujini (pri Centru za slovensko književnost).

Die Umarmungen des Wahnsinns - Objemi norosti (Založba Sisyphus, 2018, prevajalec: Andrej Leben)

Prvoosebni pripovedovalec je prevajalec, ki išče mlajše ljubimce, s čimer naj bi premostil svoje probleme s staranjem. Izkaže se, da vselej naleti na duševno neuravnotežene ali motene fante, katerih podobe se medsebojno prepletajo, hkrati pa odražajo tudi pripovedovalčevo norost, ali širše norost sodobnega sveta.

***

Goran Vojnović  (roj. 1980 v Ljubljani)  je pisatelj in režiser. Za svoj prvenec Čefurji raus!, ki je preveden v osem jezikov, je prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta. Tudi za svoja naslednja romana, Jugoslavija, moja dežela in Figa, je prejel nagrado kresnik. Romana Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela so uprizorili v gledališču. Je uspešen režiser številnih filmov. Njegove knjige so bile prevedene v mnoge jezike.

Unter dem Feigenbaum Figa  (založba Folio, 2018, prevajalec: Klaus Detlef Olof)

Ganljiva družinska saga o izgubi domovine in novih začetkih. Odkar je Jadranov dedek prišel v Istro in si ustvaril družino je minilo pol stoletja. Dedek je umrl in tudi Jadranov oče je po izbruhu vojne v Bosni zapustil družino. Z obiskom dedkove hiše se začne pot mladega protagonista, ki v mozaiku zgodb iz preteklosti išče svojo lastno identiteto, kar ga neizogibno vodi v krizo na Balkanu. Razpad države in meja sta vplivala tudi na razkroj družinskih vezi. Zdi se, da je le figovo drevo z dedkovega vrta neokrnjeno prestalo viharne čase.  

***

Manica Musil se je rodila na Ptuju. Po študiju arhitekture se je uveljavila kot grafična oblikovalka in zasnovala enajst slovenskih poštnih znamk. Odkar ima otroke, piše in ilustrira zgodbe in pesmi, katere pogosto izvaja v lutkovnih gledališčih ali v okviru instalacij v javnih prostorih. Theo der Elefant - Slon Stane je njena prva publikacija v nemškem jeziku.

Theo der ElefantSlon Stane (založba Baeschlin, 2018, prevajalka: Urška P. Černe)

Slonček Theo rad pripoveduje zgodbice, vendar druge živali njegovim pravljicam nočejo prisluhniti. Theo je že ves obupan, ko mu nenadoma nekdo zakriči v uho: »JAZ želim prisluhniti tvojim zgodbam!« Mala mravljica je že dolgo poskušala dobiti Theotovo pozornost, saj so ji pravljice izredno všeč. Theo pa male živali pred tem ni opazil. Že kmalu postaneta Theo in mala mravljica najboljša prijatelja. Ni pomembno, ali je nekdo velik ali majhen – včasih je namreč vse kar potrebujemo najboljši prijatelj.

***

Meta Osredkar (rojena 1981) je absolventka angleškega jezika in književnosti ter diplomirana arheologinja. Ukvarja se s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Doslej je pri Miš založbi izšlo že skoraj štirideset leposlovnih del v njenem prevodu. Je tudi avtorica dveh lastnih del, detektivk Umor v Šmihelski vasi in Zločin v Stari Fužini, ki sta v nemškem prevodu izšli pri založbi Wieser.

Mörderische IdylleZločin v Stari Fužini (založba Wieser, 2018, prevajalka: Metka Wakounig)

Roman Zločin v Stari Fužini kronološko in v duhu sledi Umoru v Šmihelski vasi, vendar pa ubere nekoliko drugačen koncept: trojica, ki smo jih spoznali že v prvem romanu, inšpektor Bojan Kos, policist Simon Kovačič in psiholog Edi Čeh tukaj ne nastopajo v funkciji policistov, saj bodo umor preiskovali kolegi iz Kranja, oni pa bodo zraven bolj ko ne za lastno veselje. To omogoča - še bolj kot v prvi knjigi - oddaljitev potrebe po približno realističnem opisu policijske preiskave iz prve roke in osredotočanje na tisto, kar je literarno zanimivo. Roman se še vedno sicer giblje med grotesko, parodijo in zajedljivostjo, v ospredje pa zopet postavi humor. Tudi ta knjiga se ne bere kot kriminalka, pač pa kot družbena satira, ki si za izhodišče vzame kriminalni žanr. Pri tem avtorica vešče uporablja elemente družbene realnosti.

***

Eva Petrič (rojena 1983 v Kranju) je diplomirala iz psihologije in vizualne umetnosti na Univerzi Webster (2005) ter magistrirala iz novih medijev na Transart Institutu New York/Berlin v sodelovanju z Donavsko univerzo Krems (2010). Živi in dela v New Yorku, na Dunaju in v Ljubljani. Mediji njenega ustvarjanja so poleg pisanja fotografija, video, performans in instalacije, ki jih v večini svojih projektov povezuje med seboj. Njena dela so bila doslej predstavljena na več kot 50 samostojnih in 70 skupinskih razstavah.

Dein Kopf ist voller SchmetterlingeTvoja glava je polna metuljev (Löcker Erhard Verlag, 2018, prevod: Ulrike Zimmermann) in WEBbing – monografija v angleškem jeziku (založba Drava, 2018)

Obe avtoričini knjigi se naslanjata na serijo njenih umetniških instalacij iz čipk in uporabljata koncept t. i. webbinga, ki ga bosta na dogodku predstavila dr. Olga Butinar Čeh in dr. Harald Kolleger.

***

Marijan Pušavec (roj. 1962) je delal kot gledališki lektor v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju in se nato zaposlil na domoznanskem oddelku celjske študijske knjižnice. Je literarni urednik revije Mentor. Sredi osemdesetih je začel objavljati knjižne recenzije in gledališke kritike – v tem času se je intenzivno ukvarjal z amatersko gledališko skupino Gledališče čez cesto iz Kranja – in začel pisati kratke zgodbe. Je soscenarist pri stripih Zorana Smiljanića Hardfuckers 2, 3 (1987-1990) in Meksikajnarji (2004 - ). Po njegovi pripovedi Morje ljubezni iz zbirke Zbiralci nasmehov je režiser Filip Robar Dorin posnel del svojega filmskega triptiha Striptih.

Zoran Smiljanić, roj. 1961, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, grafični oblikovalec, scenarist in publicist, kot tudi avtor treh knjig na temo filma. Prve publikacije je izdal leta 1980; med letoma 1987 in 2016 je za Mladino sam objavil okoli 1000 stripovskih strani. Snov za svoje politično angažirane in provokativne stripe črpa iz slovenske sedanjosti in nedavne preteklosti. Zaradi težav z vlado po razpadu Jugoslavije je nekaj časa objavljal pod psevdonimom Vittorio de la Croce.

Die Mexikaner - Meksikajnarji (Bahoe Books, 2018, prevajalec: Erwin Köstler)

Osnovni motiv grafičnega romana je posvečen delu slovenske zgodovine, ko je sredi šestdesetih let 19. stoletja okoli 100 prostovoljcev z ozemlja današnje Slovenije šlo v vojaško službo branit habsburško cesarstvo v Mehiki. Zanimivo je, da sta avtorja Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec skonstruirala vzporeden potek skorajda enakovrednih dveh življenjskih zgodb: glavnega junaka Antona Brusa, klenega slovenskega fanta kmečkega rodu, ki mu je oče omogočil študij medicine na Dunaju, ter drugega ključnega lika, nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega. Kdo od njiju igra glavno vlogo, niti ni pomembno. Grafična novela v petih zbirkah v širokem epskem loku razkriva tragično usodo udeležencev te absurdne ekspedicije. Letos je v nemščini izšla prva zbirka, sledijo še štiri.

***

Alma Maximiliana Karlin

(1889-1950) se je rodila nemško-govorečim staršem v Celju. Leta 1908 je odšla v London, kjer se je posvečala študiju jezikov in svoje preživetje zagotovila s prevodi in ponujanjem učnih ur. Hkrati je opravila izpite iz predmetov z norveščine, švedščine, danske, angleščine, francoščine, španščine, italijanščine in ruščine, ter se učila sanskrta, kitajščine in japonščine. Po izbruhu prve svetovne vojne 1914 je zapustila London in do leta 1918 živela na Norveškem in Švedskem, ter se nato za kratek čas vrnila v Celje. 1919 se je odpravila na svetovno potovanje, ki jo je v osmih letih vodilo po petih celinah. Z romanoma Samotno potovanje in Mistika Južnega morja, ki ju je napisala po vrnitvi v Celje, je postala ena izmed najbolj priljubljenih in občudovanih avtoric potopisov in eksotičnih literarnih del.

Ein Mensch wirdSama: iz otroštva in mladosti (založba Aviva, 2018, spremna beseda: Jerneja Jezernik)

Roman Sama: iz otroštva in mladosti je bil prvič preveden v slovenščino leta 2010, leta 2018 pa je avtoričina avtobiografija s spremno besede biografinje Jerneje Jezernik ponovno izšla v nemškem originalu pri založbi AvivA. Avtobiografija Alme M. Karlin razkriva zgodbo nenavadne svetovne popotnice, hkrati pa na hudomušen in kritičen način popiše čas od začetka 20. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne.

 

Program si lahko v celoti ogledate tudi na spletu:

http://www.skica.at/Skica_slovensko#Artikel/Literatura_slo_Teden_slovenske_knji%C5%BEevnosti_na_Buch_Wien_2018_in_v_mestu

Za več informacij in slikovno gradivo pišite na: anja.kovac@jakrs.si.

 

 

]]>
news-941 Wed, 17 Oct 2018 08:30:00 +0200 Poročilo strukturiranega dialoga "Voices of culture - Social inclusion: partnering with other sectors" http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=941&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c0df27e8a4d4566d087d0e1eed574dbe Javna agencija za knjigo je sodelovala na strukturiranem dialogu o boljši socialni vključenosti celotne družbe s pomočjo kulturnih vsebin. Javna agencija za knjigo je s svojim projektom »Vključujemo in aktiviramo!« letos sodelovala v strukturiranem dialogu »Voices of Culture – Social Inclusion: partnering with other sectors«, ki ga je Evropska komisija pripravila v sodelovanju s širšim kulturnim sektorjem iz vseh držav EU. Po dveh srečanjih, ki sta potekali v Bruslju, smo udeleženci pripravili skupno končno poročilo, ki poleg številnih primerov dobrih praks predstavlja različnost mnenj in načinov povezovanja, ki smo jih v skupini predstavili. Poročilo vsebuje priporočila na področju boljše socialne vključenosti celotne družbe s pomočjo kulturnih vsebin na različnih nivojih, od lokalnih, nacionalnih do evropskih usmeritev. Več o strukturiranem dialogu si lahko preberete tukaj.

]]>
news-936 Sun, 30 Sep 2018 17:09:12 +0200 Slovenski založniki in agenti v tujini http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=936&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=325c7617b6b86252a69754958a8bac42 V jesenski sejemski sezoni izpostavljamo programe mreženj oz. fellowshipe, v katere so bili sprejeti slovenski založniki, uredniki in agenti, ter jim želimo čim več uspeha pri promociji del slovenskih avtoric in avtorjev!

Maja Jug Hartman iz založbe Hart se je med 9. in 14. septembrom udeležila fellowshipa, ki ga za tuje založnike v Barceloni organizira Institut Ramon Llull , Anže Miš iz založbe Miš se bo v začetku novembra udeležil založniškega foruma SIBF v okviru knjižnega sejma v emiratu Sharjah, kjer organizatorji letno (i)zberejo več kot 100 tujih založnikov, urednikov in agentov in omogočijo dva dni intenzivnega mreženja, Petra Kavčič iz založbe Beletrina pa je letos udeleženka 10-dnevnega  fellowshipa v Frankfurtu, ki ga organizira Frankfurtski knjižni sejem.

]]>
news-935 Sun, 30 Sep 2018 16:43:41 +0200 Odštevanje pred letošnjim Frankfurtskim knjižnim sejmom se je začelo! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=935&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=dbb35d3daa1a89697f6590912098fa9d Javna agencija za knjigo v družbi petih slovenskih založnikov bo na letošnjem sejmu (10.-14. oktober) ponovno zastopala slovensko literaturo v dvorani 5.0, na stojnici C103, dve slovenski založbi se predstavljata s samostojnima stojnicama (več v našem prejšnjem novičniku).

Vse založnike, ki nam primerkov svojih knjig in katalogov za našo stojnico še niste dostavili ali poslali, pa jih nameravate, pozivamo, da to storite do ponedeljka, 1. oktobra do 16.00. Prav tako vse tiste sozaložnike, ki se boste sejma udeležili osebno, pozivamo, da nas čim prej kontaktirate v zvezi s sejemskimi vstopnicami na anja.kovac@jakrs.si

Na sejmu vas in vaše mednarodne partnerje še posebej vabimo na slovenski sprejem s slovensko penino in LePotico, ki bo v sredo, 10. oktobra, ob 13.00 na slovenski stojnici.

Sejem bo obiskal tudi minister za kulturo, Dejan Prešiček, ki se bo udeležil slovesne otvoritve sejma v torek, 9. oktobra, ter si sejem skupaj s člani delegacije ogledal v sredo, 10. oktobra, z zaključkom na našem sprejemu.

Slovenski udeleženci in udeleženke sejma bodo letos nastopili na skupno enajstih dogodkih na sejmu in v mestu. Celoten slovenski program najdete v priponkah v angleškem in nemškem jeziku, zato vas vabimo, da ga delite s svojimi mednarodnimi partnerji.

Se vidimo v Frankfurtu!

]]>
news-934 Sun, 30 Sep 2018 16:18:05 +0200 Prijavite dela za nagrade knjižnega sejma v Bologni! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=934&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fce39e3958016b3d78862f5ae19cb64f Kot vsako leto bodo na sejmu otroških knjig v Bologni, ki bo potekal med 1. in 4. aprilom 2109, podelili več nagrad najboljšim knjigam za otroke BolognaRagazziAward.

Nagrade so razporejene v štiri sekcije:

  • FICTION: Sekcija vključuje dela fikcije in basni v obliki slikanic oz. dela katerih prevladujoča značilnost so ilustracije. Nagrada ni literarna, zato romani in kratke zgodbe s strani žirije.ne bodo upoštevane.
  • NON FICTION: Sekcija vključuje publikacije, ki zagotavljajo splošne ali posebne informacije o kateremkoli posameznem področju od znanosti in glasbe do zgodovine in oseb oz. na katero koli drugo temo, ki zagotavlja učno izkušnjo in širi znanje.
  • OPERA PRIMA (prvenci): Sekcija je namenjena avtorjem in ilustratorjem, ki do sedaj še niso bili objavljeni. Nagrajeni bodo inovativni projekti in njihov raziskovalni pristop.
  • TODDLER: Gre za posebna sekcijo, ki bo obravnavala knjige za zelo mlade bralce (od 0 do 3 let).

 

Žirija bo podelila tudi posebno nagrado NEW HORIZONS SPECIAL JURY PRIZE, ki bo izbrana iz vseh prijavljenih del.

Za nagrade lahko kandidirajo le akreditirani razstavljavci sejma. Vsak sodelujoči založnik lahko prijavi eno ali več izvirnih del, ki so bila objavljene  v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2018, razen za nagrado Toddler, ki je namenjena delom, ki so izšla v obdobju zadnjih petih leti (od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2018).

Založniki morajo oddati 4 kopije vsakega prijavljenega dela skupaj z izpolnjenim prijavnim obrazcem, ki ga najdete TUKAJ. Prijave morajo prispeti na naslov BOLOGNARAGAZZI AWARD, c/o Giannino Stoppani Cooperativa Culturale, Via Nosadella 51/a, 40123 BOLOGNA, ITALY , med 15. oktobrom 2018 in najkasneje 11. januarja 2019 po pošti, s kurirjem ali osebno dostavo.

Dodatne informacije so na voljo TUKAJ.

]]>
news-933 Sun, 30 Sep 2018 16:17:20 +0200 Srečanje založnikov v Istanbulu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=933&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ed15274426b59ed59b280cbb08d5b007 Istanbul Fellowship program je od leta 2016, ko je bil ustanovljen, gostil 344 založnikov iz 67 držav sveta. V okviru 3-dnevnega programa so imeli udeleženci možnost srečanja s številnimi mednarodnimi založniki ter prodaje in kupovanja avtorskih pravic, poleg tega so spoznavali tako turški založniški trg kot tudi zakonitosti ostalih trgov, katerih predstavniki  so se udeležili programa.

4. Istanbul Fellowship program bo na sporedu februarja 2019.. Prijava je možna od 1. oktobra dalje. Dodatne informacije in prijavnica so na voljo TUKAJ.

]]>
news-932 Sun, 30 Sep 2018 16:16:31 +0200 Slovenski založniki in agenti v tujini http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=932&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=63dd3c3b1f8f1ba7ff595885bb7adc31  V jesenski sejemski sezoni izpostavljamo programe mreženj oz. fellowshipe, v katere so bili sprejeti slovenski založniki, uredniki in agenti, ter jim želimo čim več uspeha pri promociji del slovenskih avtoric in avtorjev!

Maja Jug Hartman iz založbe Hart se je med 9. in 14. septembrom udeležila fellowshipa, ki ga za tuje založnike v Barceloni organizira Institut Ramon Llull , Anže Miš iz založbe Miš se bo v začetku novembra udeležil založniškega foruma SIBF v okviru knjižnega sejma v emiratu Sharjah, kjer organizatorji letno (i)zberejo več kot 100 tujih založnikov, urednikov in agentov in omogočijo dva dni intenzivnega mreženja, Petra Kavčič iz založbe Beletrina pa je letos udeleženka 10-dnevnega  fellowshipa v Frankfurtu, ki ga organizira Frankfurtski knjižni sejem.

]]>
news-931 Sun, 30 Sep 2018 16:14:37 +0200 Odprt je razpis za literarno nagrado EBRD 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=931&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=493885cb7ee5c5eb12d245fbec046ff3 Za lani ustanovljeno nagrado v vrednosti 20.000€, ki si jo razdelita avtor in prevajalec knjige, se lahko potegujejo prvič v angleščino prevedene knjige tujih avtorjev, ki bodo izšle med 15. novembrom 2017 in 14. novembrom 2018 pri založbah s sedežem v Združenem kraljestvu. Rok za prijave, ki jih lahko oddajo izključno omenjene založbe, je 1. november 2018.

Nagrado podeljuje banka EBRD v partnerstvu z organizacijo British Council. Več TUKAJ.

]]>
news-930 Sun, 30 Sep 2018 15:58:57 +0200 Prestižni literarni nagradi za Majo Haderlap in Florjana Lipuša http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=930&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=15bef736e8bd59329adeb0fb13386286 To jesen se veselimo prestižnih literarnih nagrad za dva izmed najvidnejših slovenskih zamejskih avtorjev z avstrijske Koroške: Maja Haderlap je 16. septembra v švicarskem Zürichu prejela nagrado Maxa Frischa, Florjanu Lipušu pa bodo 1. oktobra na Dunaju slovesno podelili Avstrijsko državno nagrado.

Avtorjema čestitamo in vas vabimo k branju članka o nagradah in nagrajencih ter portreta Maje Haderlap, ki je na voljo TUKAJ.

]]>
news-929 Sun, 30 Sep 2018 15:57:24 +0200 Vabilo na sestanek prejemnikov sredstev, ki izvajajo mednarodne aktivnosti v tujini http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=929&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=109716d0f95f6a6bad7d5d599d0025f5 Javna agencija za knjigo RS bo predvidoma 5. oktobra 2018 poslala vsem pogodbenikom na razpisu JR2-PROGRAM-2016-2019, vsa področja (KP, RP, BK; LP in MS),  Poziv k oddaji programa in finančne konstrukcije za leto 2019. Poziv bo odprt do 14. 11. 2018.

Da bomo v mednarodnem prostoru lahko nastopali čim bolj komplementarno, v četrtek, 18. 10. ob 14. uri na sedežu agencije (Metelkova 2b, Ljubljana) organiziramo sestanek za vse aktualne prejemnike, ki izvajajo mednarodne aktivnosti v tujini. Na sestanku želimo skupaj z vami prevetrili ideje in ustvarili strategijo čim bolj odmevnih predstavitev v tujini. Deloma bo ta opredeljena tudi v razpisni dokumentaciji.

Udeležba je obvezna za prejemnike sredstev, ki izvajajo mednarodne aktivnosti v tujini na programskem razpisu JAK 2016-2019 (DSP, Mladinska knjiga, Goga, Beletrina, Forum Ljubljana, Center za slovensko književnost, Slov. društvo za primerjalno književnost, LUD Literatura, Slov. center PEN), za prejemnike sredstev z naslova mednarodnega sodelovanja na projektnem razpisu 2018-2019 (ŠKUC, Cankarjeva založba, MIŠ, Pivec, Sodobnost, Maska, DSKP, Malinc, IDIOT, FSK) pa je udeležba zelo zaželena.

Prosimo, da svojo prisotnost na sestanku potrdite do 15. 10. 2018 na e-naslov: jana.bales@jakrs.si.

]]>
news-928 Sun, 30 Sep 2018 15:54:56 +0200 Znani so udeleženci letošnjega študijskega potovanja za tuje založnike http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=928&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fb32a9f0b64b38eb12afda3337a1d543 Letošnje študijsko potovanje bo namenjeno tujim urednikom in založnikom otroške in mladinske literature, ter posrednikom in organizatorjem dogodkov, ki bodo Slovenijo obiskali v času Slovenskega knjižnega sejma med 21. in 24. novembrom. Izmed rekordnega števila prijav – 54 prijavljenih iz 22 držav – je bilo izbranih 17 založb in organizacij.

Seznam po državi in po abecedi:

Češka

Albatros Media

Romana Bartáková 

Francija

Actes Sud

François Martin

Islandija

Forlagid

Sigthrudur Gunnarsdottir

Italija

Salani

Mariagrazia Mazzitelli

Izrael

Am Oved

Ms. Dalit Lev

Nemčija

Frankfurter Buchmesse GmbH

Hendrik Hellige

Nemčija

Mixtvision

Lena Frenzel

Nemčija

Moritz Verlag GmbH

Markus Weber

Nemčija

Ravensburger Buchverlag

Lucia Borrero

Nemčija

Marketing & Text

Birgit Franz

Poljska

Wydawnictwo DWIE SIOSTRY

Jadwiga Jędryas, Ewa Stiasny

Slovaška

SLOVART Publishing Ltd.

Katarína Škorupová

Španija

Barbara Fiore Editora

Barbara Fiore

Turčija

YAPI KREDİ PUBLICATIONS

Hazel Bilgen

Turčija

Damla Publishing

Emre Can Petek

Ukrajina

Osnovy Publishing

Anastasiia Denysenko

Velika Britanija

Walker

Tanya Rosie

V oktobrskem novičniku vas bomo obvestili o urniku študijskega potovanja in možnostih za srečanje z založniki oziroma uredniki (srečanja bomo skupinsko in individualno urejali na sejmu), zato nas spremljajte še naprej!

]]>
news-927 Sun, 30 Sep 2018 15:53:17 +0200 Priprave na dunajski knjižni sejem Buch Wien v polnem teku http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=927&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=adc78a3184ba5ebc15a71c4437ec72ef V novembru se bo Javna agencija za knjigo s stojnico v dvorani D, B11 in trinajstimi dogodki, ki jih prirejamo v sodelovanju z dunajsko Skico ter številnimi drugimi partnerji, s slovenskimi avtorji predstavila na Dunajskem knjižnem sejmu Buch Wien (7.-11. november). Letos bomo na sejmu organizirali mreženje s predstavniki avstrijskih literarnih revij, ki bo v petek, 9. 11. od 13. ure dalje v sejemski restavraciji (1. nadstropje). Ta dan bomo tako kot lansko leto organizirali avtobusni prevoz na Dunaj z odhodom iz Ljubljane predvidoma ob 7.00 in povratkom v Ljubljano ob 22.00. Več informacij in zbiranje prijav sledi z oktobrskim novičnikom.

]]>
news-926 Sun, 30 Sep 2018 15:51:01 +0200 Konec oktobra prihaja Beograjski knjižni sejem http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=926&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=22a4287a99b1936cc0123826c56ac9f0 Med 21. in 28. oktobrom letos se bomo mudili na Beograjskem knjižnem sejmu, kjer nas v družbi založb Pivec, Sodobnost International in Beletrina najdete na stojnici 2224/2 v dvorani 2A. Na sejem potuje tudi pet slovenskih avtoric in avtorjev: Stanka Hrastelj, Petra Kolmančič, Mojca Kumerdej, Bina Štampe Žmavc ter Avgust Demšar, ki se bodo predstavili na štirih dogodkih:

  • v torek, 23. oktobra ob 20.00 bo v beograjskem PEN centru pesniško branje Stanke Hrastelj, Petre Kolmančič in Bine Štampe Žmavc,
  • v sredo, 24. oktobra bo v pravkar odprtem Centru za sodobno književnost, ki ga vodi festival Krokodil, branje avtorjev založbe Pivec: Petre Kolmančič, Bine Štampe Žmavc in Avgusta Demšarja,
  • v soboto, 27. oktobra ob 17.00 bo v dvorani Vasko Popa na sejmu nastopila Mojca Kumerdej, ki v Beograd prihaja ob izidu srbskega prevoda romana Kronosova žetev (Geopoetika, 2018), ki ga je prevedla Ana Ristović. Poleg avtorice bosta nstopila tudi avtor Vule Žurić in direktore ter glavni urednik založbe Geopoetika, Vladislav Bajac.

Od literature k poslu: v sredo, 24. oktobra ob 11.00 bomo v dvorani 4 beograjskega sejmišča priredili B2B srečanje slovenskih in srbskih založnikov. Vsi založniki, ki nameravate obiskati sejem, ste vabljeni k prijavi na srečanje na anja.kovac@jakrs.si.

]]>
news-925 Sun, 30 Sep 2018 15:41:40 +0200 Odštevanje pred letošnjim Frankfurtskim knjižnim sejmom se je začelo! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=925&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=abf97bdd1fa88d6acee8c7788416f7ab Javna agencija za knjigo v družbi petih slovenskih založnikov bo na letošnjem sejmu (10.-14. oktober) ponovno zastopala slovensko literaturo v dvorani 5.0, na stojnici C103, dve slovenski založbi se predstavljata s samostojnima stojnicama. Vse založnike, ki nam primerkov svojih knjig in katalogov za našo stojnico še niste dostavili ali poslali, pa jih nameravate, pozivamo, da to storite do ponedeljka, 1. oktobra do 16.00. Prav tako vse tiste sozaložnike, ki se boste sejma udeležili osebno, pozivamo, da nas čim prej kontaktirate v zvezi s sejemskimi vstopnicami na anja.kovac@jakrs.si

Na sejmu vas in vaše mednarodne partnerje še posebej vabimo na slovenski sprejem s slovensko penino in LePotico, ki bo v sredo, 10. oktobra, ob 13.00 na slovenski stojnici.

Vabilo je TUKAJ.

Sejem bo obiskal tudi minister za kulturo, Dejan Prešiček, ki se bo udeležil slovesne otvoritve sejma v torek, 9. oktobra, ter si sejem skupaj s člani delegacije ogledal v sredo, 10. oktobra, z zaključkom na našem sprejemu.

Slovenski udeleženci in udeleženke sejma bodo letos nastopili na skupno enajstih dogodkih na sejmu in v mestu. Celoten slovenski program najdete v tukaj in sicer v angleškem in nemškem jeziku, zato vas vabimo, da ga delite s svojimi mednarodnimi partnerji.

Se vidimo v Frankfurtu!

]]>
news-920 Wed, 26 Sep 2018 10:08:10 +0200 Pomembno obvestilo: sprememba pri objavi razpisa za sofinanciranje večletnih knjižnih projektov za obdobje 2019-2021 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=920&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=503ad753ed5af259bbe38beec0f9a080 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo Javni razpis za sofinanciranje večletnih knjižnih projektov za triletno obdobje 2019-2021 (JR12-VKP-2019-2021) objavila po sprejetju finančnih izhodišč za leto 2019, predvidoma konec novembra 2018 in ne 5. oktobra 2018, kot je bilo sprva predvideno.

 

 

]]>
news-919 Fri, 07 Sep 2018 16:40:14 +0200 6. natečaj za nagrado Veleposlaništva Španije v Sloveniji esAsi http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=919&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c194c0fed42c255e23d30b35acecfb0f Cilj nagrade Veleposlaništva Španije v Sloveniji za najboljši prevod esAsi je odlikovati slovenski prevod literarnega dela napisanega v španščini. Veleposlaništvo jo od leta 2008 podeljuje vsaki dve leti.

Posebej želijo poudariti, da se na natečaj lahko prijavi tudi prevode knjig iz španščine v slovenščino, ki so bili v prejšnjih razpisih nagrade esAsi že poslani v presojo, vendar niso bili nagrajeni. Pogoj je, da so bili izdani med 1. januarjem 2015 in 31. avgustom 2018.

Nagrada za najboljši prevod esAsi se razpisuje pod naslednjimi pogoji.

Zadnji dan za prijavo na natečaj 17. september 2018.

]]>
news-915 Fri, 07 Sep 2018 15:47:27 +0200 Napoved razpisa in poziva http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=915&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ac668b49d179061f999f11d4dfc3707a Javna agencija za knjigo RS bo predvidoma 5. oktobra 2018 poslala vsem pogodbenikom na razpisu JR2-PROGRAM-2016-2019, vsa področja (KP, RP, BK; LP in MS), poslala Poziv k oddaji programa in finančne konstrukcije za leto 2019. Poziv bo odprt do 14. 11. 2018.
Prav tako bo Javna agencija za knjigo Republike Slovenije predvidoma 5. oktobra 2018 objavila Javni razpis za sofinanciranje večletnih knjižnih projektov za triletno obdobje 2019-2021 (JR12-VKP-2019-2021). Razpis bo odprt do 14. 11. 2018.

]]>
news-914 Fri, 07 Sep 2018 09:18:09 +0200 Jutri se začenja prvi Nacionalni mesec skupnega branja. BEREŠ? BEREM. BERIMO SKUPAJ! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=914&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f938f1c38b4c3b13a85a57322351efa0 Med 8. septembrom (mednarodnim dnevom pismenosti) in 8. oktobrom 2018 (zaključek Tedna otroka®) bo v Sloveniji prvič doslej potekala akcija Nacionalni mesec skupnega branja 2018 (NMSB 2018), ki bo povezala vse, ki skrbimo za spodbujanje branja in bralne kulture, z namenom dviga bralne kulture in bralne pismenosti vseh prebivalcev v Sloveniji, slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu. Vabimo tudi vas, da berete skupaj z nami! V Sloveniji številne ustanove s področja bralne kulture in razvoja bralne pismenosti že desetletja pripravljamo različne programe in dejavnosti za otroke in mladino, za družine oziroma za vse generacije. V okviru prvega NMSB bomo predstavile skupno delovanje, ki bo prispevalo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni ter omogočilo celovitejšo skrb za to pomembno področje.

Zanimivi projekti in dogodki, ki jih v ta namen pripravljamo širom po Sloveniji, so objavljeni na spletni strani (https://dogodkovnik.acs.si/nmsb2018/) Spletni dogodkovnik je zasnovan tako, da uporabnikom omogoča iskanje po različnih kriterijih (času, kraju, ciljni skupini …).

Pomembno vizualno podporo projektu dajejo dela vrhunskih slovenskih ilustratork in ilustratorjev  (prejemnikov nagrad, priznanj in plaket Hinka Smrekarja, podeljenih v okviru Slovenskega bienala ilustracije). Ilustracije so prispevali avtorji, ambasadorji NMSB 2018: Suzana Bricelj, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Marjan Manček, Matija Medved, Andreja Peklar, Peter Škerl in Ana Zavadlav.

Mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, je na današnji novinarski konferenci predstavila korake, ki so vodili do organizacije te pomembne kampanje. »V majhni Sloveniji se veliko ustanov in posameznikov ukvarja z branjem. Tokrat se po večletnih prizadevanjih prvič v tako velikem številu povezujemo v mrežo. Posebej veseli smo, da so med podporniki tudi ustanove, ki se sicer ukvarjajo s popolnoma drugačnimi vsebinami, med njimi na primer Nacionalni inštitut za javno zdravje in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Preverjeni rek »V slogi je moč« nas utrjuje v prepričanju, da bo letošnji projekt NMSB  prerastel v medresorski program,« je med drugim poudarila.

Petra Potočnik, Društvo Bralna Značka Slovenije – ZPMS, nacionalna koordinatorka projekta NMSB, je izrazila zadovoljstvo, ker jim je s pomočjo Andragoškega centra Slovenije v tako kratkem času uspelo vzpostaviti odlično spletno stran s spletnim dogodkovnikom, s katerim vabijo vse ustanove, ki skrbijo za bralno kulturo in bralno pismenost, da se pridružijo NMSB 2018 z napovedjo svoje dejavnosti, programa ali projekta, ki ga bodo izvedli v času akcije. »Za vse nas je pomembno, da so informacije s področja bralne kulture zbrane na enem mestu. NMSB odlikuje tudi posebna celostna podoba, na podlagi katere se bo 8. septembra začela javna medijska in plakatno komunikacijska nacionalna akcija Beremo skupaj, ki jo vodi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ter podpira Javna agencija za knjigo RS in bo trajala vse do konca leta,« je še povedala.

Mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije, je predstavil pomen vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo, ki so jo letos začeli graditi na Andragoškem centru Slovenije (ACS), in ob tem poudaril, da je NMSB odlična priložnost za prepoznavanje ključnih akterjev na tem področju. »ACS že vrsto let izvaja razvojno in raziskovalno delo v podporo razvoja bralne pismenosti in bralne kulture ter pismenosti v najširšem smislu, zato smo se mesecu skupnega branja pridružili z velikim strokovnim interesom. Rezultati raziskav so pokazali, da Slovenija razvojno zaostaja za drugimi državami OECD in EU na področju spretnosti odraslih. Več kot 400.000 odraslih je doseglo komaj spodnji prag spretnosti po rezultatih zadnje mednarodne raziskave PIAAC. V vseslovenski akciji NMSB 2018 slutimo priložnost, da se na neformalen način v skupni akciji, s ciljem razvijanja bralne pismenosti in bralne kulture, povežemo akterji, ki sicer delujemo v okviru različnih resorjev in nimamo vzpostavljenih rednih oblik sodelovanja,« je med drugim izpostavil.

Tjaša Urankar z Javne agencije za knjigo RS (JAK) je pozdravila začetek nacionalne akcije Beremo skupaj in NMBS. »Posebej smo veseli, da je prišlo do povezave različnih akterjev, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigo in da se tej akciji pridružujejo tudi nekateri novi, ki skupaj z nami vstopajo v svet branja. Družinsko branje je temelj za razvoj prihodnjega bralca ter zadovoljnega posameznika, je temelj za uspešen razvoj naše družbe. Javna agencija za knjigo RS je letos objavila javni razpis, s katerim smo želeli spodbuditi nastajanje komunikacijskih projektov, ki bodo dvigovali zavest o pomenu branja, kupovanja knjig in ustvarjanja domače knjižnice. Akcija Beremo skupaj je sledila našim ciljem in si preko omenjenega javnega razpisa pridobila nekaj nujnih sredstev za pogon tako obsežne nacionalne akcije,« je med drugim poudarila.

Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je poudarila, da se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaveda pomena vzpostavitve nacionalne mreže za bralno pismenost in bralno kulturo in se v mrežo aktivno vključuje. »Temelje za takšno sodelovanje smo postavili tudi z  medresorsko delovno skupino, ki je pripravila predlog Nacionalne strategije za bralno pismenost. Naloga Vlade RS je, da podpira medresorsko povezovanje in vključevanje vseh odgovornih resorjev ter spremlja napredek na tem pomembnem področju. Bralna pismenost je eden ključnih elementov vključevanja državljanov v učinkovito in ustvarjalno, poklicno in družbeno delovanje,« je ministrica med drugim izpostavila.

Minister Anton Peršak je pozdravil odlično skupno delovanje vseh ustanov in organizacij civilne družbe, ki se ukvarjajo z razvojem bralne pismenosti v Sloveniji, ki je pripeljalo do prve nacionalne kampanje NMBS 2018. Ob tem je povedal: »Ministrstvo podpira vsa prizadevanja za razvoj bralne kulture in izpostavlja zlasti odlično mrežo 58 splošnih knjižnic širom po državi. Te niso več samo zakladnice znanj, temveč so marsikje prerasle v osrednje centre kulturnega in izobraževalnega dogajanja. Ob začetku šolskega leta zato k vpisu v splošne knjižnice toplo vabim vse, še posebej pa otroke in mlade, za katere je vpis brezplačen. Branje seveda ni pomembno samo z vidika razvoja sposobnosti razumevanja različnih sporočil in pridobivanje informacij, temveč je samo po sebi ustvarjalno dejanje, ki vpliva na razvoj domišljije in spodbuja razvoj ustvarjalnosti bralca. Branje kakovostnega leposlovja širi izkustveni potencial bralca in ga na ta način usposablja tudi za preizkušnje v vsakdanjem življenju. Tudi zato je tako pomembno.« 

Pobudniki in organizatorji

Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnice, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

Častna pokrovitelja akcije sta predsednik republike Borut Pahor in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, aktivno pa se ji kot partnerja pridružujeta tudi obe resorni ministrstvi: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Andragoški center Slovenije. Sofinancer komunikacijske akcije je Javna agencija za knjigo RS.

UNESCO je tudi letos ob mednarodnem dnevu pismenosti pripravil poslanico. Objavljena je na spletni strani NMSB.

Kot medijski podporniki so se odzvali tudi različni mediji, kjer bodo objavljeni prispevki o Nacionalnem mesecu skupnega branja 2018 (PIL, Pogled, portal Dobre zgodbe, Cicido, Ciciban, Bukla, Delo, Kekec, Radio Triglav Jesenice) in sponzor podjetje HOFER, ki bo v septembru v svojih poslovalnicah akcijo podprlo s prodajo kakovostnih knjig.

Več informacij je dostopnih na spletni strani: https://dogodkovnik.acs.si/nmsb2018/.

]]>
news-918 Sat, 01 Sep 2018 16:02:00 +0200 Na razpisih za prevode v tuje jezike in izdaje v nemškem jeziku letos razdeljenih za 173.000 EUR sredstev http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=918&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=26c6e3969836e4e8c3c337ad79dcd23b 7. maja letos smo zaključili z zbiranjem prijav na dva mednarodna razpisa: javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike (JR4-P-2018) in na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku (JR5-INJ-2018).

Skupna vrednost na prvem razpisu razdeljenih sredstev za leto 2018 je bila 114.500,00 EUR.

V primerjavi z letom 2017, ko je bilo na tem razpisu za leto razdeljenih 90.962,00 EUR, to predstavlja 23.538,00 EUR več, oziroma 26 % več razdeljenih sredstev.

V letu 2017 smo finančno podprli 30 prevodov, v letu 2018 pa kar 54 prevodov, kar pomeni  80 % porast v številu podeljenih subvencij.

Celotni rezultati razpisa so dosegljivi tukaj:

http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/rezultati/jr4-p-2018-107/

Skupna vrednost na drugem razpisu razdeljenih sredstev za leto 2018 je bila 58.500,00 EUR.

V primerjavi z letom 2017, ko je bilo na tem razpisu za leto razdeljenih 53.792,50 EUR, to predstavlja 4.707,50 EUR več, oziroma 9 % več razdeljenih sredstev.

V letu 2017 smo finančno podprli devet prevodov, v letu 2018 pa deset, in sicer pri osmih različnih založbah.

Celotni rezultati razpisa so dosegljivi tukaj:

http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/rezultati/jr5-inj-2018-109/

 

]]>
news-917 Sat, 25 Aug 2018 15:57:00 +0200 Festival Vilenica vabi na Kavo z literarnimi posredniki http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=917&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=508030835a5d007993c775f36fc8c593 Festival Vilenica v četrtek, 6. septembra ob 10.00 v Klubu Cankarjevega doma prireja Kavo z literarnimi posredniki, na kateri bodo imeli domači založniki priložnost neformalno poklepetati z mednarodnimi literarnimi posredniki, ki letos prihajajo na festival Vilenica:

John O’Brien (Dalkey Archive Press, ZDA / Irska)

Geoffrey E. Taylor (International Festival of Authors, Kanada)

Daniela Kocmut (Kulturvermittlung Steiermark, Avstrija)

Prijave so možne do petka, 31. avgusta, na nana.vogrin(at)vilenica.si

]]>
news-911 Thu, 09 Aug 2018 11:18:25 +0200 8. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=911&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=37d5f183f04e3cf42c89fb58fde69cda Približuje se 8. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki bo potekal od 14. do 19. avgusta 2018 v Mariboru v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Gostitelj in soorganizator letošnjega seminarja je Mladinski kulturni center Maribor, pri izvedbi kot partnerji sodelujejo tudi: Zavod MARS Maribor, TA Don Travel in Salon uporabnih umetnosti Maribor.

Mednarodni prevajalski seminar bo 12 izbranim uveljavljenim prevajalkam in prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Letošnji udeleženci so Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Jelena Dedeić (Srbija), Māra Gredzena (Latvija), Marlena Gruda (Poljska), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva), Mariana Klymets (Ukrajina), Aleksandra Krasovets (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Emese Rajsli (Madžarska), Žarko Milenić (BiH/Hrvaška) in Agnieszka Żuchowska-Arent (Poljska).

Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici, ki bo potekala v prostorih MKC Maribor, se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Nade Grošelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Doberdob Prežihovega Voranca, Igranje in Prva dama Stanke Hrastelj ter Papir, kamen, škarje Toma Podstenška in iz mladinskega dela Groznovilca in divja zima Jane Bauer. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, zgodovine, filma, založništva in promocije slovenske literature. Letos bosta kot predavatelja sodelovala Vinko Avsenak, prevajalec in strokovnjak za prvo svetovno vojno, s predavanjem »Prežihov Voranc na soški fronti« in Andrej Ilc, vodja uredništva za leposlovje pri Mladinski knjigi, s predavanjem »Slikanica ima besedo«. Ob večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program. Strokovni del programa je namenjen udeležencem seminarja, večerni dogodki z gostovanji avtorjev pa so namenjeni vsej zainteresirani javnosti.

Vljudno vas vabimo na tri literarne dogodke, ki bodo potekali pod okriljem 8. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti.

V sredo, 15. avgusta 2018, bo ob 18.30 uri v Čitalnici v parku, Mestni park Maribor (ob baru Zelena nit, na bazenih) potekal otroški program s kvizom in predstavitvijo dela uveljavljene mladinske pisateljice Jane Bauer, ki se je s svojo prebrisano groznovilco prikupila tako otrokom kot odraslim. Dogodek je namenjen predvsem otrokom med 6. in 10. letom starosti in bo potekal v sodelovanju z Zavodom MARS Maribor.

V četrtek, 16. avgusta 2018, ob 18. uri vabimo na ladjico Dravska vila na Lent, na kateri bo ob panoramski vožnji po Dravi potekal literarni večer z uveljavljenim romanopiscem in avtorjem kratkih zgodb Tomom Podstenškom. Pogovor z avtorjem bo vodila Zora A. Jurič. Flosarske, lentovske in druge dravske zgodbe pa bo ob vožnji pripovedovala dr. Jerneja Ferlež.

V petek, 17. avgusta 2018, pa ob 19. uri v Salonu uporabnih umetnosti (Glavni trg 1, Maribor) gostimo večkrat nagrajeno pesnico in pisateljico Stanko Hrastelj. Avtorica spada med najmočnejše pesniške in od romanesknega prvenca naprej tudi najizrazitejše pisateljske glasove pri nas. Njena besedila so prevedena v več tujih jezikov. Pogovor z avtorico bo vodil Nino Flisar.

Med 22. in 25. novembrom 2018 pa bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije že tretjič zapovrstjo izvedlo specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino. Seminaristi se bodo tri dni poglobljeno ukvarjali z romanom Mazohistka Katje Perat (Beletrina, 2018) in mladinskimi deli Petra Svetine Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Miš, 2016) in Molitvice s stopnic (Mladinska knjiga, 2016). Mentorja delavnic bosta nemški avtor in prevajalec Matthias Göritz ter prevajalka in tolmačka Rosemarie Linde.

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom. Roman Mojce Kumerdej, Kronosova žetev, ki je bil predmet obravnave na seminarju leta 2016, medtem v nemški jezik za založbo Wallstein že prevaja Erwin Köstler, eden izmed udeležencev seminarja.

Letošnji nemški seminar bo potekal v tednu 34. slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani in bo udeležencem ponudil možnost neposrednega stika s slovenskimi založniki in avtorji, udeležili se bodo lahko strokovnega programa sejma in se družili z mednarodnimi založniki otroške in mladinske književnosti v okviru študijskega potovanja, ki ga JAK letos organizira za tuje urednike in založnike otroške in mladinske literature.

Dodatne informacije o programu:

Tanja Petrič, vodja seminarja, tanja.petric1@guest.arnes.si

Razpisno gradivo in dodatne informacije najdete tudi na spletni strani Društva slovenskih književnih prevajalcev.  

]]>
news-910 Mon, 06 Aug 2018 10:39:00 +0200 Matching Books and Film na 65. Puljskem filmskem festivalu – največ zanimanja za ženske glasove, ki pripovedujejo univerzalne zgodbe http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=910&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=df1eebdf2e518542136080c425cc6581 Med 18. in 20 julijem je v okviru Puljskega filmskega festivala potekal t. i. Matchmaking forum, namenjen mreženju različnih deležnikov v filmski industriji. Eden od segmentov tega programa,  Matching Books and Film, je bil letos prvič poskusno namenjen povezovanju literature s filmom, torej predstavljanju zgodb s potencialom za ekranizacijo filmskim producentom, režiserjem in scenaristom iz regije. Kot edina zastopnica slovenskih avtorjev je Javna agencija za knjigo RS predstavila šest del, izbranih na podlagi konzultacij z založniki, avtorjev Gašperja Kralja, Nike Matanović, Mihe Mazzinija, Braneta Mozetiča, Anje Mugerli in Mojce Širok.

Največ zanimanja sta poželi uspešnica med slovenskimi bralci Pogodba Mojce Širok, napeta kriminalka o povezavah med italijansko politiko in mafijo, ter za kresnika nominirani roman Anje Mugerli z naslovom Spovin, kar kaže, da producente zanimajo geografsko specifične a univerzalne zgodbe, prednost pa dajejo ženskim glasovom. Za Spovin v obliki nadaljevanke se je posebej zanimala producentska ekipa HBO, Italijane pa je zaintrigirala Pogodba. Zdaj je čas za scenaristične zametke … JAK je svoje delo opravila, na vrsti ste filmarji.

]]>
news-909 Thu, 19 Jul 2018 11:18:40 +0200 Na Matching Books and Film programu Puljskega filmskega festivala tudi slovenske knjige http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=909&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=aaeafba6c618c52477c1bd56fc132ec4 Danes se na 65. Puljskem filmskem festivalu začenja t. i. Matching Books and Film program, ki ga festival organizira v sodelovanju z Avvantura Film Festivalom in puljskim knjižnim sejmom Sa(n)jam knjige. V okviru programa, ki se bo na festivalu zgodil prvič, bodo založniki iz regije producentom, režiserjem in televizijskim hišam predlagali aktualne knjižne naslove, ki bi lahko bili zanimive predloge za televizijske serije in filme. Programa se udeležuje tudi Javna agencija za knjigo, ki bo zastopala šest slovenskih avtorjev:

Gašper Kralj: Rok trajanja (*cf., 2017)
Nika Matanović: Razred (Pivec, 2018)
Miha Mazzini: Zemljevidi tujih življenj (Goga, 2016)
Brane Mozetič: Prva ljubezen (Škuc, 2014)
Anja Mugerli: Spovin (Litera, 2017)
Mojca Širok: Pogodba (Mladinska knjiga, 2018)

Matching Books and Film je pripravljen po vzoru programa Books at Berlinale, ki je bil prvi svoje vrste in v okviru filmskega festivala Berlinale deluje že od leta 2006.

Več na: http://www.pulafilmfestival.hr/hr/program/pula-matchmaking-forum

]]>
news-903 Wed, 27 Jun 2018 15:12:38 +0200 Inštitut Ramon Llull iz Barcelone objavil razpisa namenjena promociji katalonsko literature zunaj Katalonije http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=903&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1608eeb3574870fd2e33204c6bb3a7f8 Do 5. oktobra 2018 je odprt razpis za podporo promocijskih aktivnosti, ki podpirajo katalonsko literaturo zunaj katalonskega govornega območja, kot so gostovanja katalonskih avtorjev na mednarodnih literarnih festivalih, promocijske kampanje ob prevodih katalonskih avtorjev v druge jezike, podpora vzorčnih prevodov, produkcija monografskih člankov o katalonski literaturi v literarnih časopisih in revijah  itd.

Več informacij in prijavni obrazci so na voljo TUKAJ.

Drugi razpis, ki je odprt do 15. oktobra 2018, je namenjen podpori objav ilustriranih otroških knjig iz Katalonije.

Več informacij je na voljo TUKAJ.

 

]]>
news-908 Wed, 20 Jun 2018 15:02:00 +0200 Slovenija na frankfurtskem knjižne sejmu - Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti? http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=908&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=80768611124dc0d9cc0610fae651460b Za nami je vseh pet posvetov na temo, kako naj se Slovenija kot častna gostja predstavi na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022. Cilj javnih posvetov, ki jih je to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo, je bil prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija na sejmu predstavi čim bolj celostno, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.

Posveti so odprli debato in izvabili številne ideje, ki so jih prispevali govorci različnih področij. Vsi posveti so posneti in shranjeni v video arhiv. Ogledate si jih lahko na spodnjih povezavah.

Frankfurt 2022 - kako ga vidijo slovenski književni ustvarjalci in poustvarjalci?

Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?

Frankfurt 2022 - kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje?

Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja?

Frankfurt 2022 - kaj prinaša slovenskim založnikom?

]]>
news-902 Mon, 18 Jun 2018 12:45:38 +0200 Odprt poziv za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij Ministrstva za javno upravo http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=902&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=50b7614e2800a550ad6d63ad3aec358b Ministrstvo za javno upravo poziva k prijavi na Javni poziv MJU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV NEVLADNIH ORGANIZACIJ  IZBRANIH NA RAZPISIH SOFINANCIRANIH IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/aktualno/

Predmet javnega poziva je sofinanciranje finančnega prispevka za zagotavljanje lastne udeležbe za projekte tistih nevladnih organizacij, ki so bili izbrani na razpisih, sofinanciranih iz proračuna Evropske unije. To so programi, ki jih razpisujejo: Generalni direktorati Evropske komisije, Agencije Evropske komisije, EU parlament - npr. Ustvarjalna Evropa, LIFE, Obzorje 2020, Evropsko teritorialno sodelovanje in drugi.

Ministrstvo bo sofinanciralo finančni prispevek za zagotavljanje lastne udeležbe za projekte, ki se izvajajo na dan objave javnega poziva in se zaključijo najkasneje do 31. 12. 2019.

Poziv je namenjen le t.i. nevladnikom in vključuje vse razpise Ustvarjalne Evrope, upravičeni so nosilci projektov in partnerji.

Poziv je odprt do počrpanja sredstev.

]]>
news-901 Mon, 11 Jun 2018 09:46:12 +0200 Vabilo na javni posvet o Ustvarjalni Evropi po letu 2020 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=901&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=59c96c4c343ff9723bb0a54718b362a8 Ministrstvo za kulturo RS in zavod Motovila vabita na javni posvet o Ustvarjalni Evropi po letu 2020. Ker smo prepričani, da želite aktivno sodelovati pri sooblikovanju prihodnjega programa in s tem potencialov za vašo organizacijo v njem, se nam pridružite v četrtek, 14. junija 2018 ob 9.30, v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (Maistrova ulica 1, Ljubljana) na zadnjem uradnem javnem posvetu o Ustvarjalni Evropi po letu 2020.
 
·         Na katere vidike bi želeli slovenski kulturni in ustvarjalni sektorji posebej opozoriti pri pripravi stališč o predlogu novega programa EU po letu 2020?
·         Kakšne naj bodo prioritete novega programa?
·         Naj bodo sredstva enakovredno razporejena za male in velike projekte?
·         Na kaj je treba biti pozoren, da bodo predlagani ukrepi dostopni za predstavnike slovenskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev?
·         Katere ukrepe bi bilo morda smiselno združiti?
 
Evropska komisija je konec maja 2018 objavila predlog novega programa za kulturne in ustvarjalne sektorje po letu 2020 (predlog programa in prilogi), o katerem se bo z državami članicami EU začela dogovarjati že konec junija letos. Predstavnike kulturnih in ustvarjalnih sektorjev zato vabimo, da svoja mnenja in predloge prispevate na javnem posvetu. To bo namreč tudi ena zadnjih priložnosti, da se aktivno vključite v proces odločanja o novem programu Ustvarjalna Evropa. Ministrstvo za kulturo bo zbrane predloge upoštevalo pri oblikovanju nacionalnih stališč v pogajanjih za celoten predlog večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027.
 
PROGRAM
9:30–10:00        Registracija s kavo
10:00–11:30      Uvodni pozdrav: Ministrstvo za kulturo
                        Namen posveta: Urška Zupanec, Ministrstvo za kulturo
Predstavitev splošnega okvira novega programa za ustvarjalno Evropo po letu 2020 in razprava: Sonja Kralj Bervar, Stalno predstavništvo RS pri EU
Program Evropa za državljane po letu 2020 in razprava: Darja Sekula Krstič, CMEPIUS
Predstavitev medsektorskega sklopa in razprava: Sonja Kralj Bervar, Stalno predstavništvo RS pri EU
11:30–12:00      Odmor s prigrizkom
12:00–14:00      Razprava s predstavniki kulturnih in ustvarjalnih sektorjev
I.              Kultura – moderirata: Urška Zupanec, Ministrstvo za kulturo in Mateja Lazar, Motovila (lokacija: Upravna hiša Slovenskega etnografskega muzeja)
II.             MEDIA – moderirata: Irena Ostrouška, Ministrstvo za kulturo in Sabina Briški Karlić, Motovila (lokacija: Narodni muzej Slovenije–Metelkova)
 
PRIJAVA UDELEŽBE
Rok za prijavo je sreda, 13. junij 2018 do 13. ure, obvezno prek prijavnega obrazca na spletu CED Slovenija, kjer je dostopnih več informacij o posvetu, vključno s programom.
Število mest je omejeno na 60 udeležencev.
 
Ne zamudite priložnosti, da vplivate na oblikovanje novega programa EU za KUS!

]]>
news-900 Tue, 05 Jun 2018 22:08:08 +0200 Javni razpis za sofinanciranje promocijskih akcij za spodbujanje bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=900&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=66d11965038654044703f131a37bb2be Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo v petek, 8. junija 2018 objavila Javni razpis za sofinanciranje promocijskih akcij za spodbujanje bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige

 (v nadaljevanju: JR11–PA-2018)

Razpis bo odprt do 8.7. 2018

Predmet javnega razpisa JR11–PA–2018 je izbor izvajalcev in sofinanciranje promocijskih in komunikacijskih aktivnosti, ki so namenjene spodbujanju bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige.

Razpis je namenjen dvigu prepoznavnosti celotnega področja knjige s pomočjo komunikacijskih akcij, informiranju in razvijanju zavesti o pomenu branja in kupovanja knjig, krepitvi povezav v celotni knjižni verigi, zlasti povezav ustvarjalcev z bralci in spodbujanje bralne kulture.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

]]>
news-899 Tue, 05 Jun 2018 12:38:23 +0200 INTERVJU: Urpu Strellman, Helsinki Literary Agency http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=899&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b6fb61fac8a93fb5414677da82600972 Za vse nas je ta projekt tek na dolge proge, a popolnoma verjamemo vanj! Konec leta 2016 je na Finskem, kjer podobno kot pri nas ne slovijo po množici literarnih agentov, začela delovati nova literarna agencija Helsinki Literary Agency (druga na Finskem), v okviru katere so moči združile tri finske založbe. Njena direktorica je Urpu Strellman, ki je bila prej urednica v založbi Jalava Arts House. Preberite pogovor z njo ...

Vaša agencija zdaj deluje dobro leto. Kako bi ocenili to začetno obdobje?

Kot veste, gre pri nas za sodelovanje treh založb, obdobje ustanavljanja pa je bilo tudi zame obdobje, ko sem spoznala drugo stran delovanja mednarodnega trga - torej prodajo pravic. Zagotovo je imela skupna ustanovitev veliko prednosti, saj vsi vemo, da mora preteči več let, preden začne aktivna prodaja pravic kazati prave rezultate. Potreben je torej zagonski kapital. Predujmi so relativno nizki, odstotek, ki ga zasluži agent, pa navadno pokrije zgolj vložek v vzorčni prevod in pripravo materialov. Kje so šele stroški potovanj na sejme, plače ipd. Počakati je potrebno na izid knjige v prevodu, pa tudi potem je le ob uspehu knjige na ciljnem trgu mogoče pričakovati prihodek od tantiem. V polovici primerov ostane zaslužek le na ravni predujma. Skratka, trajalo bo še nekaj časa, po moji oceni pet let, preden bo naša agencija lahko živela le od teh prihodkov.

Kaj pa do tedaj?

Saj tukaj je kavelj - kako naj agent preživi sušne čase? In preživeti mora, uspehov na hitro enostavno ni, razen če imaš res veliko srečo s kakšno uspešnico. Mi je nismo imeli ... Zaposlenega je treba ohranjati na dolgi rok, vsi pa vemo, da je krog prodajalcev in kupcev omejen. V nekaj letih spoznaš vse, ustvari se dovolj velika mreža in šele takrat stvari tečejo bolj gladko. Pomembno je, da sodelavci ostanejo motivirani, pri čemer je podpora avtorjev in seveda lastnikov ključna. V prvem letu, torej v 2017, smo prodali 30 prevodnih pravic, s čimer smo bili vsi zadovoljni - a tudi začetni stroški, ki so vključevali  vzpostavitev spletne strani, logotipa, ekipiranje, so bili visoki. Pisarne najemamo kar v eni izmed lastniških založb, in za manjšo najemnino koristimo tudi njihove naprave in storitve kot so tiskalniki, telefon, internet.  Konkretnega prihodka vam žal ne morem zaupati, a bilo je dovolj, da nismo potonili v opaznejši minus.

In kdo so vaši lastniki?

Pravzaprav precej heterogena druščina: Gummerus je tretja največja finska založba splošnega tipa, Teos je mala literarna založba z okoli 40 knjigami letno, Schildts & Söderströms pa izdaja knjige v švedščini, ki je na Finskem prav tako uradni jezik zaradi velike švedske manjšine. Vsi trije partnerji imajo enakovreden delež, mesečno tudi prispevajo enak znesek, ki ga v seštevku porabimo za sprotne stroške in dve plači. Vsi trije dobijo tudi enake deleže od prihodkov od prodaje pravic svojih knjižnih naslovov. Kot lastniki so dolgoročno predani vzdrževanju agencije in se zavedajo, da bo preteklo še nekaj let vlaganj, preden se bo začel vložek obrestovati. Za vse nas je ta projekt tek na dolge proge, a popolnoma verjamemo vanj!

Kako si znotraj agencije porazdelite delo, delate vsi za vse naslove vseh treh lastnikov?

Jaz in moji sodelavki, od katerih je ena zaposlena, druga pa dela pogodbeno, pokrivamo vse, hkrati pa ima vsaka od nas fokus na eno od matičnih hiš, od katere dobiva tudi neposredne informacije o novih in načrtovanih izidih ipd. Na nek način so si namreč tudi naše lastnice kot založbe na domačem trgu med seboj konkurenca, zato si vseh informacij kot so na primer kateri izvirni avtorji bodo izdali kaj novega, ne delimo v popolnosti. Na drugi strani pa različni lastniki nudijo agenciji dober nabor kar se tiče pestrosti, žanrske raznolikosti, poleg tega so agenti lahko precej vključeni tudi v uredniško delo pri pripravi izidov novih finskih knjig. To je posebej pomembno v segmentu neleposlovja, saj na Finskem založniki ne razmišljajo dovolj o privlačnosti in referenčnosti takih knjig za tuje trge. Pa bi morali, saj se običajno obrestuje. Povpraševanje po neleposlovju presega povpraševanje po literarnih delih, to vam lahko po enem letu dela zagotovim! In tudi predujmi so višji. Sicer pa se trudimo vse tri založbe zastopati enakovredno, kar pomeni, da je vsaka prisotna s približno 15 do 20 naslovi. Včasih sicer pademo iz ravnovesja, a srednjeročno ponudbo ponovno uravnamo.

Ali je na Finskem za vaše delo predvidena kakšna institucionalna podpora?

Imamo center FILI (Finnish Literature Exchange), pri katerem lahko zaprosimo za kritje stroškov za šest do osem vzorčnih prevodov letno. Kar dobimo, je žal premalo, da bi pokrili 20 strani kakovostnega vzorčnega prevoda, zato investiramo tudi lastna sredstva. FILI podpira še "prodajna" potovanja na tuje trge - v juniju grem na primer z njihovo podporo v Oslo (skandinavski trg je namreč zelo nepovezan, verjetno prevodov v Norveščino ne plasiramo nič lažje kot kdorkoli drug!). Imajo tudi zelo uporabno bazo prevodov, dragocena je tudi njihova podpora tujim založnikom, saj sofinancirajo prevode.

Ali avtorje zastopate tudi izven programskih okvirjev vaših lastnikov?

Osnovna ideja je vključevala tudi to, seveda. A trenutno si tega ne moremo privoščiti, enostavno nas ni dovolj. Razmišljamo, da bi medse sprejeli še kakšno založbo, ki bi plačevala letni pavšal za opravljene storitve – za prezentacije v tujini, pripravo materialov, sprotno skrb za avtorje ipd. Na Finskem je veliko majhnih in srednje velikih založb, ki bi jih tako sodelovanje zanimalo. Same nimajo časa, da bi se na ta način ukvarjale z avtorji, pa tudi potrebnih kontaktov in znanj jim primanjkuje. Njihovi avtorji pa so nestrpni in pričakujejo celoten spekter uslug.

]]>
news-898 Tue, 05 Jun 2018 12:07:26 +0200 Uspešno srečanje slovenskih in nemških založnikov v Frankfurtu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=898&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1824fc7afd1cb113f797f8fbb7e91e65 25. maja je v Frankfurtskem Mousonturmu, v sodelovanju z organizacijo Hessisches Literaturforum, potekalo srečanje slovenskih in nemških založnikov, ki so se ga udeležili predstavniki osmih slovenskih in petnajstih nemških založb. Namen srečanja je bil vzbuditi zanimanje nemških založnikov za slovensko literaturo in vzpostavitev stikov z njihovimi slovenskimi kolegi. Po kratkih uvodnih predstavitvah slovenske književne branže in možnostih financiranja izdaj v nemškem jeziku je s povzetkom zgodovine slovenske literature in ključnih avtorjev nastopil prevajalec v nemški jezik Erwin Köstler. Glavna gostja dopoldneva je bila priznana švicarska avtorica slovenskih korenin Ilma Rakusa, ki je v pogovoru z novinarjem Terryjem Albrechtom nemškim založnikom razkrila svoje vezi s Slovenijo in njenimi literarnimi ustvarjalci.

Pred ključnim delom srečanja, intenzivnim B2B programom, med katerim so slovenski založniki dobili priložnost, da v individualnih pogovorih z nemškimi založniki predstavijo svoje aktualne avtorje in najdejo tiste, ki bi bili za posamezno založbo najbolj zanimivi, je sledil še pogovor nemškega avtorja in mentorja na prevajalskem seminarju za prevajalce iz slovenščine v nemščino, Matthiasa Göritza s prevajalko Amalijo Maček. Predstavila sta nabor ključnih prevajalcev iz slovenskega v nemški jezik, tako da so dobili nemški založniki dobro podlago za B2B srečanja. Po zaključku so izrazili navdušenje ob odkrivanju pestre krajine slovenske literature, slovenski udeleženci pa veselje ob tako očitnem zanimanju in obetih sodelovanj v prihodnje:

»Presenetila nas je iskrena pripravljenost nemških založnikov za prevajanje slovenskega leposlovja in humanistike in tudi njihove želje po testnih prevodih v angleščini in nemščini. Z založniki smo že v stikih in jim pošiljamo materiale. Nikoli si ne bi mislili, da se bo za naše knjige zanimalo osem nemških založb.«

                                                                                                              Nino Flisar, Založba Pivec

»Zdelo se mi je dobro, da se je začelo nemške založnike o slovenski literaturi izobraževati od osnov naprej (naših klasikov), in vesela sem, da so prevajalci intenzivno vključeni v vse te projekte, ker so naša najboljša vez s tujimi trgi.«

                                                                                                              Katja Urbanija, založba Goga

»Na obeh založbah [Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, op. ur.] bomo v prihodnosti dali nekaj poudarka na mlade avtorje, in znotraj tega zlasti avtorice, kar je trenutno trend v globalnem založništvu; posebno sedaj, ko so to jasno izpostavili tudi nemški založniki. Zelo bom vesel, če se bo dalo v prihodnosti kaj podobnega organizirati še za slovensko otroško in mladinsko ter stvarno (morda celo žanrsko) literaturo, saj imamo slovenski založniku tudi tu veliko ponuditi.«

                                                                                                              Aljoša Harlamov, Cankarjeva založba

»Na delovnem srečanju v Frankfurtu nisem pričakovala tako velikega števila predstavnikov najvidnejših založb z nemškega govornega prostora in tako iskrenega in poglobljenega zanimanja za slovensko književnost. Čeprav je najbrž še težko predvideti, kako prodajno uspešni smo bili slovenski založniki in uredniki s predstavitvami slovenskih programov in avtorjev, lahko rečem, da je bilo srečanje vsebinsko izčrpno. Gre za eno od prvih neposrednih izmenjav med nemškimi in slovenskimi beletrističnimi založbami v obsegu, ki ga marsikakšno sejemsko sestankovanje ne doseže.«  

        Tanja Petrič, literarna kritičarka, prevajalka, urednica

 

Srečanje v Mousonturmu je bilo del priprav na gostovanje Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022.

]]>
news-897 Fri, 01 Jun 2018 15:51:36 +0200 Srečanje evropskih institucij, ki spodbujajo prevajanje http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=897&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0501e969d47c277eb1b64a069abeee81 V Frankfurtu je potekalo srečanje mreže ENLIT, ki združuje evropske institucije, ki spodbujajo prevajanje, in katere članica je tudi Javna agencija za knjigo. Letos bo naša agencija koordinirala tudi dogodek mreže na Frankfurtskem knjižnem sejmu, na odru "Weltempfang", na temo Kdo odloča? Kakšen vpliv imajo na uredniško izbiro prevodne literature prevajalci. 
Mreža ENLIT na slovensko iniciativo snuje tudi program za izmenjavo mednarodnih praks za mlade profesionalce na področju založništva, s poudarkom na posredovanju prevodnih pravic. Pilotni projekt bomo zagnali v letu 2019, JAK RS bo kot prva slovenskim začetniškim kadrom na področju knjige omogočila delovne obiske v tujini. 
Naslednje srečanje ENLIT bo v času frankfurtskega knjižnega sejma, ko bodo med drugim na sestanku predstavniki Creative Europe/EACEA prisluhnili predlogom mreže za izboljšanje pogojev razpisov na področju literarnega prevajanja. 

Na fotografiji z leve del predstavnikov mreže : Zoltan Jeney, Hungarian Books and Translations Office/Petofi Literary Museum, Koen van Bockstal, Flemish Literatur Fund, Didier Dutour, Institut Francais, Barbara Becker, Frankfurter Buchmesse, Tiziano Perez, Letterenfonds, Alyona Kukhar, Ukraine Book Institute, Renata Zamida, JAK, Valkare Smaleckaite, Lithuanian Cultural Institute in Johanna Pitkanen, FILI (fotografiranje so zamudili NORLA, Wales Literature Exchange, Centre National du livre, Institut Ramon Llul, Swedish Arts Council in Goethe Institut). 

]]>
news-896 Fri, 01 Jun 2018 13:17:29 +0200 Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja? http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=896&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e20efd166d58a11a358413f6fdd0fc6c V Slovenskem mladinskem gledališču je bil 29. maja predzadnji v nizu posvetov, kako naj se Slovenija leta 2022 predstavi na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Sodelujoči so tokrat govorili o vključevanju vseh umetniških področij v projekt in se strinjali, naj program z izbranim konceptom in jasno vizijo oblikuje ekipa kuratorjev. 

Na posvetu so sodelovali direktorica Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova Zdenka Badovinac,
dramaturginja in prevajalka Urška Brodar, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, vodja Galerije Fotografija  Barbara Čeferin,  
direktorica Centra kulture Španski borci ter vodja programa in produkcije Zavoda EN-KNAP Marjeta Lavrič in 
direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin. Pogovor je povezoval glasbenik in filozof Boštjan Narat.

Posnetek celotnega pogovora si lahko ogledate TUKAJ.

 

]]>
news-895 Fri, 01 Jun 2018 13:04:54 +0200 Odprte prijave na 34. Knjižni sejem v Cankarjevem domu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=895&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b4e5723acfaae35a3e4efce83de4d03a Upravni odbor 34. Slovenskega knjižnega sejma in Cankarjev dom vljudno vabita k sodelovanju na 34. Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo potekal od 20. do 25. novembra 2018.

Razpis za sodelovanje ter pravila in pogoje sodelovanja, ki vsebujejo pomembne novosti, si lahko ogledate TUKAJ in TUKAJ, organizator sejma pa opozarja na dva pomembna datuma, ki sta 30. junij, ko je treba oddati prijavo, in 19. oktober, ki je rok za plačilo razstavnega prostora.

Prijavnica za sodelovanje lahko izpolnite TUKAJ. 

]]>
news-894 Tue, 29 May 2018 17:35:00 +0200 Kakšen je marketinški potencial nastopa Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu leta 2022? http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=894&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=61944dd1acdf7e156b61045467f1b577 Strokovnjaki se strinjajo naj bo ta pogumen in drzen. V torek, 22. maja je bil na Vodnikovi domačiji v Ljubljani tretji posvet iz sklopa Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022, ki se je osredotočal na marketinški potencial projekta. Vsi sodelujoči so se strinjali, da je treba najti nekaj, po čemer bo Slovenija izstopala ter da naj bo predstavitev Slovenije v Frankfurtu pogumna in drzna. V pogovoru so sodelovali mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada vlade RS za komuniciranje, Maja Hawlina iz agencije Studio Poper, Nina Tešanovič iz studia SoNo arhitekti in Jerneja Lampret, nekdanja generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015. Posvet je usmerjal doc. dr. Mihael Kline s Centra za marketing in odnose z javnostmi pri FDV. Posnetek dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

]]>
news-892 Fri, 25 May 2018 11:23:33 +0200 Slovenija na frankfurtski knjižni sejem s sodelovanjem različnih resorjev http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=892&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4c6eca2c7a9a58dd60455e57c01c3143 Drugi posvet iz sklopa na Ministrstvu za kulturo Na Ministrstvu za kulturo je bil v ponedeljek, 14. maja drugi posvet iz sklopa Slovenija, častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma 2022, na katerem so sodelovali  državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, generalna direktorica za gospodarsko in javno diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Alenka Suhadolnik, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar, predsednik odbora za kulturo Državnega zbora RS dr. Dragan Matić,  vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana mag. Mateja Demšič in vodja Slovenskega kulturno informacijskega centra v Avstriji – SKICA Barbara Koželj Podlogar.

Vsi govorci so se strinjali glede pomena same predstavitve Slovenije v Frankfurtu in menili, da je treba čim prej imenovati člane medresorske skupine, ki se bo posvetila projektu, saj mora celotno zgodbo peljati vsa Slovenija, z gospodarskega, turističnega in kulturnega vidika. Prispevkom posamičnih govorcev je sledila javna debata, katere posnetek si lahko v celoti ogledate TUKAJ.

]]>
news-891 Thu, 17 May 2018 11:11:43 +0200 Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022 - kakšen je njen marketinški potencial? http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=891&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a277f590d2eb940eca051144f68eb99c VABILO na tretjega iz serije javnih posvetov: Torek, 22. maj, ob 11.00 uri, Vodnikova domačija, Ljubljana

Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu, je za častno gostjo sejma leta 2022 izbral Slovenijo. Podpis pogodbe, sad dolgoletnih skupnih prizadevanj, je izjemen uspeh, saj bo Slovenija ena izmed najmlajših, pa tudi najmanjših častnih gostij, ki so se kadarkoli predstavile na tem globalnem odru. Gre za enkratno priložnost, da Slovenijo postavimo na svetovni zemljevid in predstavimo njen potencial, saj ta vloga ne odpira vrat le akterjem s področja knjige, temveč celotnemu kulturnemu, turističnemu in gospodarskemu sektorju. 
 
Po čem naj si nas zapomnijo?
Cilj javnih posvetov, ki jih bo to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ki bodo gostili deležnike s številnih področij, je prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je – ali kaj si želimo – da bi bila identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.
 
Sodelujoči:

mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada vlade RS za komuniciranje
ga. Maja Hawlina, Studio Poper
g. Edvard Blažko, SoNo arhitekti
ga. Jerneja Lampret, nekdanja generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015

Posvet bo usmerjal doc. dr. Mihael Kline, Center za marketing in odnose z javnostmi pri FDV.
Pozdravni nagovor: Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS
 
Uvodnemu pogovoru in predstavitvi mnenj sodelujočih bo sledila odprta razprava, zato vabimo vso zainteresirano javnost, da se posveta udeleži in prispeva svoje poglede. Drugi posvet se bo osredotočil na marketinški potencial vloge častne gostje.
 
***
Celoten seznam posvetov:

Četrtek, 19. april ob 13.00, Društvo slovenskih pisateljev
Frankfurt 2022 - kako ga vidijo slovenski književni ustvarjalci in poustvarjalci?

Ponedeljek, 14. maj ob 14.00, Ministrstvo za kulturo RS
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?

Torek, 22. maj ob 11.00, Vodnikova domačija Šiška 
Frankfurt 2022 - kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje? 

Torek, 29. maj ob 15.00, Slovensko mladinsko gledališče
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja?

Četrtek, 7. junij, Kongres Društva slovenskih založnikov, Bled
Frankfurt 2022 - kaj prinaša slovenskim založnikom?


Vsi posveti bodo posneti in shranjeni v video arhiv, ki bo na voljo na spletu. Spremljajte nas tudi na www.jakrs.si in na Facebooku.
 

]]>
news-890 Wed, 16 May 2018 14:50:10 +0200 Javni poziv za imenovanje članov Sveta Javne agencije za knjigo Republike Slovenije http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=890&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=39d287b0708d1a9ad9b1dba9260befe3 Na spletni strani Ministrstva za kulturo je v okviru javnih pozivov za predstavnike ustanovitelja objavljen tudi Javni poziv za imenovanje članov Sveta JAK RS. Javni poziv za kandidaturo za člana oziroma predstavnika Republike Slovenije v svetu Javne agencije za knjigo Republike Slovenije  (doc) je namenjen stanovskim oziroma strokovnim združenjem, društvom in drugim predlagateljem s področja dela javne agencije.

Po enega člana lahko predlagajo avtorji, prevajalci, založniki in knjigotržci.

Rok za oddajo prijav je 8. junij 2018.

Več informacij je na voljo TUKAJ.

 

]]>
news-889 Mon, 14 May 2018 11:42:07 +0200 Najava Javnega razpisa za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2018 (JR6–ŠTIPENDIJE-2018) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=889&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6fb00c2374bd3aa694d049b094447d1e Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) bo v petek, 18. maja 2018 objavila Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2018 (v nadaljevanju: JR6–ŠTIPENDIJE-2018)

Razpis bo odprt do 18. junija 2018.

Štipendije za ustvarjalnost se podeljuje na naslednjih področjih: leposlovje, prevajanje, glasba, ilustracija in fotografija ter avdiovizualno področje.Predmet javnega razpisa JR6–ŠTIPENDIJE-2018 je podeljevanje delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblik podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah. Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktne osebe za razpis:

  • Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26, za področje prevajanje in avdiovizualno področje;
  • Jana Bales, jana.bales@jakrs.si, tel. 01 369 58 27, za področje leposlovje;
  • Tjaša Urankar, tjasa.urankar@jakrs.si, tel. 01 369 58 25, za področji ilustracija in fotografija ter glasba.
]]>
news-888 Mon, 07 May 2018 11:48:00 +0200 Priprave na Frankfurt 2022 že v polnem teku http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=888&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5aaa2f3f3d716153c3dd4cb8a232ac05 Z veseljem sporočamo, da so se priprave na častno gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 tudi aktivno začele Za nami je prvi javni posvet, ki je bil namenjen vprašanju, kako bomo na največjem svetovnem sejmu knjige predstavili slovensko književno ustvarjalnost. V pogovoru, ki je v okviru Slovenskih dnevov knjige potekal na Društvu slovenskih pisateljev, so sodelovali pisatelj dr. Jani Virk, pisateljica in podpredsednica Društva slovenskih pisateljev Gabriela Babnik, ilustratorka Lila Prap ter pisatelj in podpredsednik Društva slovenskih literarnih kritikov Tadej Meserko. Predstavitvi njihovih idej in mnenj je sledila odprta razprava.

Celoten posnetek posveta si lahko ogledate TUKAJ, obenem pa vas vabimo na naslednji posvet z naslovom Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?, ki bo v ponedeljek, 14. maja, ob 14. uri na Ministrstvu za kulturo RS. V razpravi bodo sodelovali mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, Barbara Koželj Podlogar, vodja Slovenskega kulturno informacijskega centra v Avstriji SKICA, dr. Dragan Matić, predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora RS, Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in mag. Alenka Suhadolnik, generalna direktorica za gospodarsko in javno diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve. Pogovor bo povezoval Igor E. Bergant.

JAK bo v maju in juniju organiziral še tri podobne razprave, posvečale pa se bodo vprašanjem, kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje (torek, 22. maj ob 11.00, Vodnikova domačija Šiška), kako želimo vključiti ostala umetniška področja (torek, 29. maj, ob 15.00, Slovensko mladinsko gledališče) in kaj Frankfurt 2022 prinaša slovenskim založnikom (četrtek, 7. junij, Kongres Društva slovenskih založnikov, Bled). Cilj razprav je odgovoriti na vprašanje, po čem naj si slovensko literaturo in kulturo zapomnijo obiskovalci frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022 in kako oblikovati skupno strategijo nastopa.

]]>
news-887 Wed, 25 Apr 2018 08:56:50 +0200 Založniki in agenti vabljeni v Barcelono http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=887&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a5bfdc72a1fabcdbfb013533f244c828 V okviru 36. edicije Setmana del Llibre en Català (Teden knjig v katalonščini), ki bo v Barceloni potekal od 9. do 14. septembra 2018, Inštitut Ramon Llull (IRL) vabi k prijavi za štipendijo MAKING CATALAN LITERATURE TRAVEL, ki je namenjena mednarodnim založnikom in agentom.

Projekt, ki je bil prvič izveden leta 2007, ko je bila katalonska kultura častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu, je namenjen spodbujanju prevodov katalonskih del v druge jezike. V zadnjih desetih letih je v njem sodelovalo 135 strokovnjakov iz 31 držav.

Glavni cilj projekta je mednarodnim strokovnjakom podati poglobljen pogled v katalonsko kulturo in povečati njihovo zanimanje za katalonsko književnost kot tudi ustvariti nove možnosti za mreženje katalonskih založb in literarnih agencij z mednarodnimi.

IRL bo k sodelovanju povabil devet založnikov/agentov za leposlovje in sedem založnikov/agentov za otroško in YA literaturo. Štipendija vključuje stroške poti in bivanja v Barceloni od 9. do 14. septembra 2018.

Čas za prijave je do petka 27. aprila na spletni strani IRL, kjer je na voljo več informacij. Izbrani založniki in agenti bodo objavljeni 14. maja 2018.

]]>
news-886 Thu, 12 Apr 2018 14:44:18 +0200 Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022. Kako se želimo predstaviti mednarodni kulturni javnosti? http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=886&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4495e200a9df0e049b94e6f875874c47 VABILO na prvega iz serije javnih posvetov. Četrtek, 19. 4., ob 13.00 uri, Društvo slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Lj.)

Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu, je za častno gostjo sejma leta 2022 izbral Slovenijo. Podpis pogodbe, sad dolgoletnih skupnih prizadevanj, je izjemen uspeh, saj bo Slovenija ena izmed najmlajših, pa tudi najmanjših častnih gostij, ki so se kadarkoli predstavile na tem globalnem odru. Gre za enkratno priložnost, da Slovenijo postavimo na svetovni zemljevid in predstavimo njen potencial, saj ta vloga ne odpira vrat le akterjem s področja knjige, temveč celotnemu kulturnemu, turističnemu in gospodarskemu sektorju.

Po čem naj si nas zapomnijo?

Cilj javnih posvetov, ki jih bo to pomlad organizirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ki bodo gostili deležnike s številnih področij, je prisluhniti različnim mnenjem in idejam o tem, kako naj se Slovenija celostno predstavi, kaj so možni poudarki, rdeče niti, kaj je – ali kaj si želimo – da bi bila identiteta, ki jo predstavljamo, in kaj nudi slovenska knjižna in širša ustvarjalnost ter kje se vidijo drugi resorji.

Prvi v seriji petih javnih posvetov se bo zgodil v okviru Slovenskih dnevov knjige, v četrtek, 19. aprila, ob 13.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

Sodelujoči:

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev

Lila Prap, pisateljica in ilustratorka

dr. Jani Virk, pisatelj, prevajalec in urednik

Tadej Meserko, pisatelj in podpredsednik Društva slovenskih literarnih kritikov

 

Posvet bo usmerjala prevajalka in medkulturna posrednica Urška P. Černe.

Pozdravni nagovor: Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS

Uvodnemu pogovoru in predstavitvi mnenj sodelujočih bo sledila odprta razprava, zato vabimo vso zainteresirano javnost, da se posveta udeleži in prispeva svoje poglede. Prvi posvet bo besedo prepustil knjižnim ustvarjalcem in poustvarjalcem.

***

Več o posvetih: pet posvetov, ki se bodo zvrstili v času med Slovenskimi dnevi knjige in Kongresom Društva slovenskih založnikov, bo posvečenih različnim perspektivam: avtorski, založniški, širše kulturni, marketinški in medresorski.

Ponedeljek, 14. maj, ob 14.00, Ministrstvo za kulturo RS
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti druge resorje?

Torek, 22. maj ob 11.00, Vodnikova domačija Šiška 
Frankfurt 2022 - kakšen je marketinški potencial vloge častne gostje? 

Torek, 29. maj, ob 15.00, Slovensko mladinsko gledališče
Frankfurt 2022 - kako želimo vključiti ostala umetniška področja?

Četrtek, 7. junij, Kongres Društva slovenskih založnikov, Bled
Frankfurt 2022 - kaj prinaša slovenskim založnikom?
 

Vsi posveti bodo posneti in shranjeni v video arhiv, ki bo na voljo na spletu.

Spremljajte nas tudi na Facebooku.

]]>
news-883 Tue, 03 Apr 2018 14:45:19 +0200 Javna agencija za knjigo na 10. Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=883&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ad6e1b7f25f313a6292b00c0c046e8a3 V četrtek, 5. aprila, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal Kulturni bazar 2018, na katerem bodo sodelovale različne kulturne institucije, strokovnjaki in kulturniki. Javna agencija za knjigo bo na skupni stojnici deležnikov bralne kulture v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma predstavljala projekta  Rastem s knjigo in Pot knjige. Sodelujemo pa tudi v sklopu dogodkov, ki so namenjeni spodbujanju bralne kulture. Ob 14. uri bomo gostili avtorja letošnjih izbranih knjig projekta Rastem s knjigo, dr. Lučko Kajfež Bogataj in dr. Izarja Lunačka.

Celoten program sklopa Bralna kultura objavljamo spodaj, več o podrobnem programu dogajanja na Kulturnem bazarju 2018 najdete na naslednji povezavi: www.kulturnibazar.si/domov/.

DVORANA M 1

9.00–10.00

Beremo skupaj, pogovor o spodbujanju bralne kulture in medgeneracijskem branju

Sodelujejo: mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije;

dr. Dragica Haramija, predsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS; Damjana Mustar, Mestna knjižnica Kranj; dr. Sabina Fras Popović, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

DVORANA M 3,4

12.30–13.30

Zgodbe staranja, predstavitev projekta s simulacijo bralne in filmske delavnice

Sodelujejo: dr. Tina Bilban in mag. Tilka Jamnik, glavni izvajalki projekta pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO – SNKU;

Barbara Kelbl, Kinodvor

DVORANA M 3,4

14.00–15.30

Ščepec bralne kulture, kratke predstavitve projektov in programov

Sodelujejo: Javna agencija za knjigo RS (JAK) – gostimo avtorja letošnjih izbranih knjig projekta Rastem s knjigo, dr. Lučko Kajfež Bogataj in dr. Izarja Lunačka; Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Zavod MARS Maribor; Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Vodnikova domačija Šiška

KUL Kotiček 1

12.45–13.30

Čitalnica na dvorišču: Harun in jasmin

Izvaja: Zavod MARS Maribor

KUL kotiček 3

10.15–11.00
Kako besede najdejo melodijo, glasbeno pesniška delavnica
Izvajajo: Ksenija Jus, pesnica in glasbenica, Katja Stare in Katarina Nasteska, glasbenici in glasbeni pedagoginji

KULTURNI BAZAR 2018: BRALNA KULTURA

 SODELUJEMO:

Bralno društvo Slovenije,
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS,
Društvo slovenskih pisateljev,
Društvo slovenskih založnikov,
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,
Divja misel - Vodnikova domačija Šiška in Knjižnica pod krošnjami,
Mariborska knjižnica – Revija Otrok in knjiga,
MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo,
Osrednja knjižnica Celje - Portal Kamra,
Slovenska sekcija IBBY,
Umco – Revija Bukla,
Založba Miš – Bralnice pod slamnikom,
Zavod Mars Maribor – Čitalnica na dvorišču.

 

]]>
news-884 Tue, 03 Apr 2018 12:00:00 +0200 Najava Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku za leto 2018 (JR5–INJ–2018) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=884&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8616f65f2fdf187813c1c7f638076cb3 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) bo v petek, 6. aprila 2018 objavila Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju izdajanja knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku za leto 2018 (oznaka razpisa: JR5–INJ–2018).

Naziv in sedež naročnika
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana.

Predmet in področja javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2018 na področju Izdajanje slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.

Razpis je namenjen založnikom z nemškega govornega področja; prijavitelj je lahko izključno pravna oseba (založba) s sedežem v Avstriji, Nemčiji ali Švici. Na razpisu bodo imeli prednost tisti prijavitelji, ki na lanskem razpisu JR12-INJ-2017 niso bili prejemniki sredstev.

Cilji javnega razpisa na področjih in omejitev števila v sofinanciranje sprejetih prijaviteljevJAK bo kulturne projekte na področjih tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:

  • Prva izdaja izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku;
  • promocija in uveljavljanje slovenskih avtorjev in njihovih del v tujini;
  • podpora prevajalcem iz slovenskega v nemški jezik.

JAK bo v okviru tega razpisa za sofinanciranje izbrala največ en (1) projekt posameznega prijavitelja.

Rok za zbiranje prijav prične teči na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in na spletni strani JAK dne 6. 4. 2018 ter traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo vlog, ki je 7. 5. 2018.

]]>
news-882 Thu, 29 Mar 2018 12:21:39 +0200 Slovenija se z mednarodnega sejma otroških knjig v Bologni vrača s pogodbo o častnem gostovanju leta 2021 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=882&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=af9be25578eace439c5bc44a33b898ae Danes se v Bologni končuje 55. mednarodni sejem otroških knjig, na katerem je na več kot 2000 kvadratnih metrov velikem razstavišču sodelovalo okoli 1390 razstavljavcev iz 75 držav, med njimi tudi Slovenija, ki je v organizaciji Javne agencije za knjigo RS (JAK) na stojnici razstavljala dela različnih slovenskih in zamejskih založnikov. Na nacionalni stojnici so bile izpostavljene založbe Miš, Pivec, Sanje in Sodobnost International, samostojni stojnici pa sta na sejmu imeli založbi Mladinska knjiga in MorfemPlus.

Z nagrado bele vrane, ki jo podeljuje Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu, sta bili že v Frankfurtu nagrajeni Tombola ali življenje Suzane Tratnik in Ferdo, veliki ptič Andreje Peklar, ter tako v Bologni predstavljeni tudi na stojnici münchenske knjižnice.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je na svoji stojnici predstavila izbor avtorjev, predlaganih za Andersenovo nagrado, letos je bil med avtorji izpostavljen Peter Svetina med ilustratorji pa Peter Škerl.

Žirija Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za Andersenovo nagrado je pripravila tudi poseben nabor knjig z vsega sveta, ki jih priporoča v prevod in branje. Med 15 knjigami, ki jih žirija še posebej priporoča, je tudi ena iz Slovenije, in sicer Ropotarna Petra Svetine, ki je izšla pri Miš založbi. 

Med gosti je bila letos tudi Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, saj je bila na stojnici JAK predstavljena knjiga Žiga špaget je za punce magnet avtorice Aksinije Kermauner, ki je prevedena v slovenski znakovni jezik.

Pestro dogajanje na sejmu so tudi letos obiskali številni avtorji in ilustratorji, ki ustvarjajo na področju knjige za otroke, med njimi Miroslav Košuta, Manica K. Musil, Ciril Horjak, Tanja Komadina, Ana Zavadlav in drugi.

Na nacionalni stojnici so bile posebej izpostavljene štiri velike dame slovenske ilustracije Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman in Marlenka Stupica, izmed avtorjev mlajše generacije pa velja omeniti veliki uspeh slovenske ilustratorke Andreje Peklar, ki jo je žirija uvrstila med 80 ilustratorjev iz 25 držav, ki so svoja dela razstavili na veliki sejemski razstavi, katere namen je predstaviti najnovejše trende v ilustraciji in velja za enega najprestižnejših tovrstnih izborov na svetu.

Ob sejmu je direktorica JAK Renata Zamida z direktorico sejma Eleno Pasoli podpisala pogodbo o tem, da bo Slovenija častna gostja sejma leta 2021, kar prinaša edinstveno priložnost tako za slovensko založništvo otroških in mladinskih del kot tudi za državo samo. S podpisom pogodbe začenjajo uradno teči priprave na nastop, kar bo v naslednjih letih pomembno zaznamovalo že tako živahno dogajanje na področju slovenskih knjig za mladino in otroke, predvsem glede prevodov v tuje jezike. O viziji in pripravah na častno gostovanje je Renata Zamida povedala:

»Izpostavljena prisotnost v Bologni je logično nadaljevanje naših mednarodnih prizadevanj. Veseli nas, da smo dogovor dosegli relativno hitro in da je bilo zanimanje obojestransko. Program nastopa v Bologni želimo ustvariti v sodelovanju z vsemi deležniki v knjižni verigi ter širše v kulturni sferi, v sodelovanju s turizmom, gospodarstvom, diplomacijo. Gre za projekt na nacionalni ravni in za priložnost, ki je verjetno ne bomo dobili dvakrat. Predvsem pa si na JAK želimo, da bi s pomočjo obeh velikih mednarodnih projektov v prihodnjih letih – leto dni po Bologni nas čaka še nastop na knjižnem sejmu v Frankfurtu -  slovensko založništvo vnesli nov elan in optimizem.«

»Zelo se veselimo predstavitve Slovenije, ki je znana po kakovostni ilustratorski tradiciji. Poznam nekaj odličnih slovenskih ilustratorjev - letos je Andreja Peklar prisotna tudi na naši kurirani razstavi, tu je tudi čudovita Alenka Sottler in veselim se, da jih bomo spoznali se več,« pa je ob podpisu povedala Elena Pasoli.

Kot vsako leto so tudi letos na sejmu podelili Andersenovo nagrado, ki velja za najpomembnejše priznanje na področju otroške literature na svetu. IBBY jo je tokrat namenila japonski avtorici Eiko Kadono in ruskemu ilustratorju Igorju Olejnikovu.

Prihodnje leto bo Bolonjski sejem potekal od 25. do 28. marca. Častna gostja in država v fokusu bo Švica.

]]>
news-879 Tue, 27 Mar 2018 11:18:00 +0200 Noč knjige 2018 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=879&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=dfef285ba6a62fde323f9379ef53a4ee Noč knjige bo letos v ponedeljek, 23. aprila. Dragi ljubitelji knjige, cenjeni prijatelji!

Lani je Noč knjige povezala več kot 100.000 ljubiteljev knjige, in sicer na okoli 350 dogodkih v 128 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Na njih so se s knjigami, avtorji, glasbo, razstavami in drugimi dogodki, ki jih je spodbudila literatura, družili vsi – od najmlajših v vrtcih do najstarejših v domovih za ostarele. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, spodbuja dvig bralne kulture in pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi. 

Z veseljem vas tudi letos vabimo k sodelovanju in pripravi dogodkov za Noč knjige 2018 v vaši organizaciji, ustanovi, domu, zavodu, združenju, podjetju ali društvu – v povezavi z vašim krajem in krajevno skupnostjo. 

Letošnja Noč knjige bo potekala v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in v Črni Gori in sicer prav na Svetovni dan knjige, v ponedeljek, 23. aprila.

Organizirajte literarno branje, pogovor o knjigi in literaturi, srečanje z avtorji, podpisovanje knjig, delavnice, omizja, ogled gledališke predstave, projekcijo filma, ki je nastal po literarni predlogi, ali druge dogodke, povezane s knjigo. Inovativnost je dobrodošla, bodite usmerjeni k dvigovanju zavesti o pomembnosti branja, opogumljanju duha in bistrenju pogleda! Noč knjige je lahko odgovor na duh časa predvsem kot izraz skupnega, družbeno aktivnega prizadevanja za zaščito branja in knjige. Zdi se, da prav ta demokratična in skupnostna nota projektu daje bistveni zanos, vzdušje in integriteto. 

Ekipa Noč knjige 2018 je za vas že pripravila novo spletno stran http://2018.nocknjige.si/ ter na njej prijavnico dogodkov za prireditelje. 

Tudi letos so v pripravi promocijska gradiva ter mobilna aplikacija. 

V priponki vam pošiljamo izhodišča za fokus letošnje Noči knjige ter promocijski plakat in pasico. 
Naj spomnimo, da letos obeležujemo 100 let, odkar se je z Zemlje med zvezdne konstelacije preselila duša enega od velikanov slovenske besede, Ivana Cankarja. Letošnje leto je razglašeno za Cankarjevo leto. Princu z Rožnika se poklanja tudi Noč knjige 2018. 

V pričakovanju srčnega odziva vas lepo pozdravljamo,

Organizacijski odbor Noč knjige 2018      

Ekipa Projekta Noč knjige 2018

E: nocknjige@gmail.com
I: www.nocknjige.si 
FB: Noč knjige – Slovenija
TW: @Nocknjige
#nočknjige2018

]]>
news-880 Thu, 22 Mar 2018 14:01:00 +0100 NASLEDNJA POSTAJA: SEJEM OTROŠKIH KNJIG V BOLOGNI http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=880&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=03d1a6217b95523e271d97c3f5b40697 Prihodnji teden se začenja knjižni sejem v Bologni (26.–29. 3. 2018), na katerem bo s samostojno stojnico (hala 22, stojnica B25) že tradicionalno prisotna Javna agencija za knjigo RS, ki bo poskrbela za predstavitev novejše domače otroške in mladinske literature.

Na stojnici bodo posebej izpostavljene štiri velike dame slovenske ilustracije Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Jelka Reichman in Marlenka Stupica. Ob tej priložnosti smo skupaj z založbo Mladinska knjiga zasnovali tudi predstavitveno zloženko ilustratork. Na ostalih grafikah pa bodo predstavljeni nagrajeni avtorji in ilustratorji.

Letošnji sejem bo tudi prizorišče podpisa pogodbe o Sloveniji kot častni gostji knjižnega sejma v Bologni leta 2021, kar pomeni edinstveno priložnost tako za slovensko založništvo otroških in mladinskih del kot tudi za državo samo. S podpisom pogodbe bodo začele uradno teči priprave na nastop, kar bo v naslednjih letih pomembno zaznamovalo že tako živahno dogajanje na področju slovenskih knjig za mladino in otroke, predvsem glede prevodov v tuje jezike.

]]>
news-881 Tue, 20 Mar 2018 16:04:38 +0100 Najava Javnega razpisa za izbor izvajalca mednarodnih prevajalskih seminarjev za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike v Sloveniji za leto 2018 (JR3–PS–2018) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=881&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4ebf210f83ef81f87473621d296125c3 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju JAK) bo v petek, 23. marca 2018, objavila Javni razpis za izbor izvajalca mednarodnih prevajalskih seminarjev za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike v Sloveniji za leto 2018 (oznaka razpisa: JR3–PS–2018).

Razpis bo odprt do 23. aprila 2018.

Predmet javnega razpisa in vsebinska opredelitev javnega razpisa
Predmet javnega razpisa JR3–PS-2018 je sofinanciranje kulturnega projekta organizacije in izvedbe dveh mednarodnih prevajalskih seminarjev; prevajalskega seminarja za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike in specializiranega prevajalskega seminarja za prevajalce iz slovenščine v nemščino, z izvedbo in potekom v Sloveniji za leto 2018.
Mednarodni seminar za prevajalce in specializirani seminar za prevajalce ponujata vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in drugimi akterji s področja knjige.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je posvečen prevajalskim delavnicam, kjer se udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjajo z izbranim odlomkom iz besedila določenega avtorja. Cilj tovrstnega dela je poglobljeno spoznavanje avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki vodijo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.
Drugi del seminarja je namenjen predstavitvam in predavanjem slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature.

Število udeležencev je za vsakega od mednarodnih seminarjev predvidoma dvanajst (12) prevajalcev iz slovenščine v tuje jezike.

Cilji javnega razpisa in omejitev števila v sofinanciranje sprejetih prijaviteljev
JAK bo podprla organizacijo in izvedbo prevajalskih seminarjev v okviru javnega razpisa v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji:

  • promocija in uveljavljanje avtorjev in njihovih del doma in v tujini;
  • povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov;
  • uveljavljanje tujih prevajalcev slovenske literature v tuje jezike;
  • spodbujanje tesnejšega sodelovanja med prevajalci, založbami in avtorji;
  • informiranje in širjenje obzorij vrhunskih in perspektivnih prevajalcev slovenske literature v tuje jezike;
  • spodbujanje in strokovno usposabljanje vrhunskih in perspektivnih prevajalcev slovenske literature v tuje jezike;
  • kakovostna izvedba projekta Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022.

JAK bo v okviru tega razpisa za sofinanciranje obeh prevajalskih seminarjev izbrala največ enega (1) prijavitelja.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontakt za razpis: Anja Kovač, anja.kovac@jakrs.si

]]>
news-878 Tue, 20 Mar 2018 13:36:00 +0100 Slovenski avtorji uspešno nastopili na več kot 20 dogodkih knjižnega sejma v Leipzigu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=878&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=87a992ac652ea64470f5f4b941b72959 Preteklo nedeljo je po pestrem štiridnevnem dogajanju svoja vrata zaprl Leipziški knjižni sejem, ki je takoj za Frankfurtskim drugi največji knjižni sejem v Nemčiji. Letos je na sejmu sodelovalo 2600 razstavljavcev iz 48 držav. V času sejma je potekal tudi eden največjih bralskih festivalov v Nemčiji, Leipzig bere, s skoraj 500 dogodki po mestu in okolici.

Država v gosteh je bila Romunija, v duhu priprav na nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 pa je za intenzivno promocijo slovenske literature in kulture poskrbela tudi Slovenija. Poleg promocije novih del slovenskih avtorjev na stojnici in prevodov v tuje jezike, predvsem v nemščino, se je v času sejma v organizaciji Javne agencije za knjigo in v sodelovanju s številnimi partnerji (Leipziški knjižni sejem, Goethe Institut, literarna mreža Traduki) ter tujimi založniki Voland & Quist, Jung und Jung, hochroth, AvivA, Wissenschaftliche Buchgesellschaft (WGB) in Drava, odvilo kar 21 literarnih dogodkov z devetimi slovenskimi avtoricami in avtorji, ki so bili zelo dobro obiskani.

Florjan Lipuš je na sejmu predstavil svoj roman Mirne duše, ki je z naslovom Seelenruhig lani izšel v nemškem prevodu. Za založbo  Jung und Jung ga je prevedel Johannes Strutz in na sejmu  prejel nagrado Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe Institut v Ljubljani in je namenjena prevajalkam in prevajalcem iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Posebno omembo je žirija namenila Erwinu Köstlerju za prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja E. Skubica, ki je izšel pri založbi Drava.

Sebastijan Pregelj se je na sejmu mudil z romanom Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens) in dvema otroškima knjigama o duhcu Babujanu, ki v nemščini nosita naslova Das Gespenst Babujan und seine Freunde in Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug. Vsa tri dela je izdala založba Drava.

Andrej E. Skubic je v Leipzigu nadaljeval svojo knjižno turnejo ob izidu nemškega prevoda Iger brez meja (Spiele ohne Grenzen, založba Voland & Quist), pesnica Cvetka Lipuš pa je imela branje iz nemškega prevoda svoje pesniške zbirke Kaj smo, ko smo (Was wir sind, wenn wir sind, založba Drava). Pesnica Anja Golob je predstavila svojo novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, ki jo je ustvarila skupaj s pesnikom Nikolajem Voglom in je letos izšla pri založbi hochroth. Na povabilo založbe Goga se je v Leipzigu mudil tudi avtor Tadej Golob, ki je predstavljal svoja dela za otroke in mladino, na povabilo sejma pa je na okrogli mizi o Evropski uniji sodeloval Aleš Šteger.

Posebne pozornosti je bila deležna novo izdana avtobiografija Alme Karlin z naslovom Ein Mensch wird in nemški prevod dela Disparities (Disparitete) Slavoja Žižka, ki je z naslovom Disparitäten letos izšel pri založbi WBG.

Slovenske avtorice in avtorji so skupaj s svojimi literarnimi kolegi iz drugih držav nastopili tudi v okviru različnih tematskih pogovorov in branj. Izredno obiskan je bil pogovor Lidije Dimkovske (Slovenija/Makedonija), Lejle Kalamujić (Bosna in Hercegovina) in Manjola Nasija (Albanija) na temo žensk v literaturi ter branje in pogovor Florjana Lipuša (Slovenija/Avstrija), Nikolaja Bojkova (Bolgarija), Slavenke Drakulić (Hrvaška), Catalin Dorian Florescu (Romunija), Ota Horvata (Srbija) in Ivane Šojat (Hrvaška) o literaturi, ki ima korenine v jugovzhodni Evropi. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi pogovoru o družbeno aktualni in angažirani literaturi Andreja E. Skubica (Slovenija) in Andreja Nikolaidisa (Črna gora) ter branju osmih jugovzhodnih avtoric in avtorjev: Anje Golob (Slovenija), Lidije Dimkovske (Slovenija/Makedonija), Lavinie Braniște (Romunija), Veliborja Čolića (Bosna in Hercegovina), Enesa Halilovića (Srbija), Gazmenda Kapllanija (Albanija), Igorja Štiksa (Bosna in Hercegovina) ter Ronnieja R. Vogta (Liechtenstein).

]]>
news-876 Fri, 16 Mar 2018 11:34:28 +0100 Javni poziv stanovskim društvom pred izvedbo postopkov podeljevanja delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=876&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2104753fc01783505ac9570abb172a2f Skladno s Pravilnikom o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 38/2016 z dne 27. 5. 2016) se delovne štipendije za ustvarjalnost podeljujejo na petih različnih področjih, kjer nastaja knjižnično gradivo: leposlovje, prevodi leposlovnih in humanističnih del iz tujih jezikov v slovenščino ter prevodoslovna dela, ilustracija in fotografija, glasba in film. Pri dodeljevanju delovnih štipendij se kot kriterij izbire upošteva kvalitetna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Knjižnična nadomestila v obliki delovnih štipendij za ustvarjalnost s posamičnimi odločbami podeljuje direktor Javne agencije za knjigo RS na podlagi javnih razpisov po predhodnih predlogih pristojnih delovnih komisij. Podrobnejši kriteriji in merila za dodelitev delovnih štipendij za ustvarjalnost se določijo v besedilu posameznega javnega razpisa, ki ga agencija pripravi na podlagi strokovnih izhodišč, oblikovanih v sodelovanju s stanovskimi društvi s posameznega razpisnega področja. Strokovna izhodišča obsegajo najmanj opredelitev ciljev štipendiranja, kategorij avtorjev in meril oziroma kriterijev za ocenjevanje vlog skupaj s točkovnikom.

5. odstavek 10. člena pravilnika določa, da delovne komisije imenuje direktor Javne agencije za knjigo RS za vsak posamezni javni razpis s področij iz prvega odstavka tega poziva izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo stanovska društva s posameznega področja. Posamezno delovno komisijo sestavlja tri do pet članov.

Na podlagi citiranih določb pravilnika pozivamo stanovska društva, da nam najkasneje do 30. 3. 2018 na e-naslov: gp.jakrs@jakrs.si posredujejo predlog kadrovske sestave delovnih komisij na svojem področju, ki naj šteje najmanj tri in ne več kot pet kandidatov, izmed katerih bo direktor imenoval predvidoma tričlansko delovno komisijo.

Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 30. 3. 2018 na gornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika.

]]>
news-867 Thu, 15 Mar 2018 15:26:00 +0100 SLOVENSKI PROGRAM NA KNJIŽNEM SEJMU V LEIPZIGU (15.-18. marec) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=867&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8eacf2a4ad3a8702bf085abaa998e181 Pred vrati je mednarodni knjižni sejem v nemškem Leipzigu. JAK bo tudi letos obiskovalce nagovarjala na stojnici v mednarodni Hali 4 (D503), kjer bodo z vašo pomočjo razstavljene knjige slovenskih avtorjev in avtoric; tako v izvirniku kot v prevodih (predvsem nemških). V času knjižnega sejma poteka tudi eden največjih bralskih festivalov v Nemčiji, Leipzig liest (Lepzig bere), s skoraj 500 dogodki po vsem mestu in okolici. Organizirali smo razširjen literarni in spremljevalni program s slovenskimi avtorji, v sodelovanju z mrežo TRADUKI, Leipziškim knjižnim sejmom ter tujimi založniki Voland&Quist, Jung und Jung, hochroth, AvivA in Drava. Traduki letos sicer svoj program oblikuje pod sloganom Nova odkritja – Iz življenja evropskih manjšin (Es gibt was zu entdecken – Aus dem Leben europäischer Minderheiten).

V Leipzigu bomo na različnih dogodkih predstavljali kar devet avtoric in avtorjev. Na sejem potujejo Florjan Lipuš, Andrej E. Skubic, Anja Golob, Lidija Dimkovska, Cvetka Lipuš, Sebastijan Pregelj, Tadej Golob, Aleš Šteger, posredno pa tudi Alma Karlin; njen avtobiografski roman z naslovom Ein Mensch wird je ravnokar izšel pri založbi AvivA. Florjan Lipuš bo predstavljal nemški prevod romana Mirne Duše (Seelenruhig, založba Jung und Jung), za prevod prevajalec Johann Strutz v Leipzigu prejme tudi nagrado Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe Institut v Ljubljani. Sebastijan Pregelj predstavlja roman Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens, založba Drava) in otroški knjigi o duhcu Babujanu (Das Gespenst Babujan und seine Freunde in Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug, obe deli je izdala Drava). Andrej E. Skubic nadaljuje s knjižno turnejo ob izidu nemškega prevoda Iger brez meja (Spiele ohne Grenzen, založba Voland&Quist), pesnica Cvetka Lipuš bo imela branje iz nemškega prevoda zbirke Kaj smo, ko smo (Was wir sind, wenn wir sind, založba Drava), pesnica Anja Golob pa bo na sejmu predstavila svojo novo zbirko taubentext | vogeltext, ki jo je ustvarila skupaj s pesnikom Nikolajem Voglom in je letos izšla pri založbi hochroth. Na povabilo založbe Goga se bo v Leipzigu mudil avtor Tadej Golob, ki bo v pogovoru s Sebastijanom Pregljem predstavljal svoja dela za otroke in mladino, na povabilo sejma pa bo na okrogli mizi o Evropski uniji sodeloval Aleš Šteger.

Dogodki po dnevih:

ČETRTEK, 15. 3.
12.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
ALMA KARLIN – svetovna popotnica
Britta Jürgs, založnica nemške založbe AvivA, bo v pogovoru z Amalijo Maček predstavila novo izdano avtobiografijo Alme Karlin z naslovom Ein Mensch wird, ki jo je uredila Jerneja Jezernik.

12.30, oder Traduki (Südosteuropa-Forum, Hala 4, stojnica D507)
TEORIJA ŽALOSTI
Pogovor in branje avtoric Anje Golob (Slovenija), Slavenke Drakulić (Hrvaška) in Ivane Šojat (Hrvaška).

15.30, oder Traduki (Südosteuropa-Forum, Hala 4, stojnica D507)
OTROŠTVO. ODRAŠČANJE V MANJŠINI.
O odraščanju v manjšini bosta pripovedovala koroški Slovenec Florjan Lipuš in romunski pisatelj Claudiu Florian, ki je odraščal v večjezikovni Transilvaniji. Lipuš bo ob tej priložnosti predstavil tudi svoj roman Mirne duše, v katerem se spominja svojega otroštva in jezikovnega nasilja, ki ga je doživljal, in ki je lani izšel v nemškem prevodu Johannesa Strutza z naslovom Seelenruhig pri založbi Jung und Jung.

16.30, Café Europa (Hala 4, stojnica E401)
DISPARITETE

Slavoj Žižek v pogovoru predstavlja nemški prevod Disparitäten svojega dela Disparities (Disparitete), ki je letos izšel pri založbi WBG. V njem v središče svoje filozofske refleksije postavlja pojem neenakosti. Pogovor moderira: dr. Jan Völker.

19.30, Klub Horns Erben
Dogodek
»Das SONAR-Special«
Pogovor s pisateljema Andrejem E. Skubicem (Slovenija) in Andrejem Nikolaidisom (Črna gora) o njuni družbenoaktualni in angažirani literaturi. Lani je v nemščini izšla Skubičeva novela Igre brez meja (nem. Spiele ohne Grenzen, prevod: Erwin Köstler, Voland & Quist, 2017), katere osrednja tema je usoda beguncev, ki iščejo boljše življenje v Evropi in na drugi strani tistih, ki si od tega obetajo hitri zaslužek.

20.00, Klub in gledališče Kaiserbad
NEVIDNI. JUGOVZHODNA EVROPA SE PREDSTAVLJA
Branje in pogovor: Florjan Lipuš (Slovenija/Avstrija), Nikolaj Bojkov (Bolgarija), Slavenka Drakulić (Hrvaška), Catalin Dorian Florescu (Romunija), Oto Horvat (Srbija) in Ivana Šojat (Hrvaška).

 

PETEK, 16. 3.
11.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
KAJ SMO, KO SMO
Pogovor s slovensko pesnico, živečo v Avstriji, Cvetko Lipuš, katere zbirka Kaj smo, ko smo je lani izšla v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa z naslovom Was wir sind, wenn wir sind pri založbi Drava. Pogovor bo moderirala Amalija Maček.

11.30, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
DUHOVI, JUNAKI IN POVSEM OBIČAJNI OTROCI
Z avtorjema Tadejem Golobom in Sebastijanom Pregljem se bo pogovarjala Katja Stergar (JAK).

15.00, Forum International und Übersetzerzentrum (Hala 4, C505)
PODELITEV NAGRADE FABJANA HAFNERJA
Goethe-Institut Ljubljana je v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin in Musil-Institutom iz Celovca ustanovil nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi nagraditi najboljše prevajalke in prevajalce iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled.
Novembra 2017 je bila nagrada prvič podeljena na Slovenskem knjižnem sejmu, ko jo je prejel Štefan Vevar za prevod Saturnovih prstanov W. G. Sebalda.
Na Leipziškem knjižnem sejmu pa bo podeljena nagrada za izjemen prevod iz slovenskega v nemški jezik. Žirija je nagradila Johanna Strutza za prevod romana Mirne Duše (Seelenruhig) Florjana Lipuša, posebno omembo pa namenila Erwinu Köstlerju za prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja E. Skubica. V okviru podelitve bo pogovor z Erwinom Köstlerjem in Amalijo Maček vodil Jürgen Jakob Becker iz Literarisches Colloquium Berlin.

15.00, Modra zofa televizije ZDF (Glashalle 4)
DISPARITETE
Slavoj Žižek v pogovoru z novinarjem Michaelom Sahrom predstavlja nemški prevod Disparitäten svojega dela Disparities (Disparitete), ki je letos izšel pri založbi WBG. V njem v središče svoje filozofske refleksije postavlja pojem neenakosti.

20.00, Kunstraum D21
PESNIŠKO BRANJE
Na pesniškem branju sodeluje tudi pesnica Anja Golob, ki bo skupaj s soavtorjem, nemškim pesnikom Nikolajem Voglom, predstavila njuno novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, sveže izdano pri založbi hochroth iz Münchna. Nastopila bosta točno ob 20. uri.

21.00, Klub Nochbesserleben
TUDI TA PROSTOR NASTAJA Z UPORABO
Noč poezije (skupinsko branje), kjer sodeluje tudi pesnica Anja Golob, ki bo skupaj s soavtorjem, nemškim pesnikom Nikolajem Voglom, predstavila njuno novo pesniško zbirko taubentext | vogeltext, sveže izdano pri založbi hochroth iz Münchna.

 

SOBOTA, 17. 3.
10.00, Lesebude 1 (Hala 2, stojnica G321/H320)
DUH BABUJAN IN NEPRIČAKOVANA SELITEV
Pisatelj Sebastijan Pregelj bo otrokom prebiral svojo pravljico Duh Babujan in nepričakovana selitev (Das Gespenst Babujan und der unerwartete Umzug), ki je v nemškem prevodu izšla pri založbi Drava. To je sicer že drugi prevod Babujanovih dogodivščin v nemščini, založba Drava je izdala tudi slikanico Duh Babujan in prijatelji (Das Gespenst Babujan und seine Freunde).

12.30, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
IGRE BREZ MEJA
Pogovor in branje: Andrej E. Skubic
Osrednja tema pogovora, ki ga bo moderirala nemška urednica in publicistka Maike Nedo, bo novela Igre brez meja, ki je leta 2017 izšla v nemščini pri založbi Voland & Quist in z naslovom Spiele ohne Grenzen, prevedel pa jo je Erwin Köstler.

14.00, Café Europa (Hala 4, stojnica E401)
RAZPAD EU
Na okrogli mizi sodelujejo španski pisatelj, pesnik in prevajalec Fernando Aramburu, nemški politik Günter Verheugen ter slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger.

Osrednja tema pogovora bo današnji položaj Evropske unije, za katero se zdi, da pada iz krize v krizo. Volitve v posameznih državah zbujajo tesnobo, saj postaja strah pred populisti in nasprotniki EU ter evra vse večji in otipljivejši. Quo vadis EU?

15.30, oder Traduki (Hala 4, stojnica D 507)
SPODOBNA DEKLETA? ŽENSKE V LITERATURI
Sodelujejo: Lidija Dimkovska (Slovenija/Makedonija), Lejla Kalamujić (Bosna in Hercegovina) in Manjola Nasi (Albanija)
Čas pridnih deklet v literaturi je mimo. Današnje avtorice so močne in samozavestne ženske, ki razkrivajo svoja čustva in pogled na življenje.

16.00, Forum neodvisnih založb / Forum Die Unabhängigen (Hala 5, H309)
EIN MENSCH WIRD
Pogovor o Almi Karlin z založnico nemške izdaje avtobiografije Alme Karlin Ein Mensch wird, Britto Jürgs in urednico izdaje Jernejo Jezernik.

20.00, Kino Ut Connewitz
BALKANSKA NOČ v organizaciji mreže TRADUKI
Svoja dela bo prebiralo osem jugovzhodnih avtoric in avtorjev: Anja Golob (Slovenija), Lidija Dimkovska (Slovenija/Makedonija), Lavinia Braniște (Romunija), Velibor Čolić (Bosna in Hercegovina), Enes Halilović (Srbija), Gazmend Kapllani (Albanija), Igor Štiks (Bosna in Hercegovina) ter Ronnie R. Vogt (Liechtenstein).

Literarno-družabnemu večeru bo sledil koncert romunske zasedbe Subcarpați, katere glasba je svojevrsten spoj romunske ljudske glasbe, elektra in hiphopa.

21.00, Klub naTo
EIN MENSCH WIRD
Branje iz avtobiografskega romana Alme Karlin.

21.00, Schaubühne Lindenfels
BALKAN SREČA KAVKAZ
Branje in glasba: Sebastijan Pregelj (Slovenija), Diana Anfimiadi (Gruzija), Ditha Brickwell (Avstrija), Milenko Goranović (Bosna in Hercegovina/Nemčija), Arta Ramadani (Albanija/Nemčija), Lojze Wieser (Avstrija).

 

NEDELJA, 18. 3
14.00, Forum OstSüdOst (Hala 4, stojnica D401)
KRONIKA POZABLJANJA
Pogovor s pisateljem Sebastijanom Pregljem o njegovem romanu Kronika pozabljanja, ki je izšel lani v prevodu Erwina Köstlerja z naslovom Chronik des Vergessens pri založbi Drava. Moderira Carsten Schmidt.

 

Program vseh dogodkov mreže TRADUKI je dostopen tu: Traduki - Leipziger Buchmesse

]]>
news-868 Tue, 13 Mar 2018 06:58:00 +0100 Napovedujemo: 25. maj – založniško srečanje v Frankfurtu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=868&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6ec38e3a7f68fc695bbfb642b27740b7 V sodelovanju s centrom Mousonturm/Hessisches Literaturforum bomo v petek, 25. maja v Mousonturmu v Frankfurtu  izvedli celodnevno založniško delavnico s ciljem povezati slovenske in nemške založnike. 

Nemškim založnikom bomo skozi kratka predavanja in pogovore predstavili slovensko literaturo, prevajalce, podpore in založbe ter avtorje. Del srečanja bo razstava knjig slovenskih založb in individualni pogovori med založniki.

Tokratno srečanje je namenjeno prodaji oziroma posredovanju slovenskih leposlovnih in neleposlovnih (humanistika in poljudna znanost) naslovov nemškim kolegom.
Za posredovanje otroške in mladinske literature bomo organizirali ločen dogodek!

Pri prijavi na založniško delavnico imajo prednost založbe, ki so se tovrstnih srečanj udeleževale že doslej (kontinuiteta založniških sodelovanj), založbe, ki se predstavljajo samostojno ali skupinsko na knjižnih sejmih v tujini, in take, ki imajo v naboru vsaj 3 primerna dela za posredovanje v tuje jezike.

Vabimo vas k sodelovanju in prijavam, na voljo smo vam tudi z dodatnimi vsebinskimi informacijami, svoja vprašanja lahko naslovite na: anja.kovac@jakrs.si

*Gre za dogodek, ki smo ga sprva načrtovali v Münchnu, zato bomo to spremembo lokacije seveda upoštevali pri vseh, ki ste založniško srečanje v organizaciji JAK navedli kot del svojega letnega programa dela na mednarodnem področju v programskem ali projektnem razpisu. Za srečanje v Frankfurtu lahko za pokritje potnih stroškov zaprosite tudi na javnem pozivu »mobilnost« (JP1-M-2018), ki je že odprt.

]]>
news-869 Wed, 07 Mar 2018 12:33:55 +0100 Najava Javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov na področju elektronskega založništva za leto 2018 (JR2–E–ZALOŽNIŠTVO–2018) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=869&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=fa6cf91407743f62acc71c38dddb30e5 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju: JAK) bo v petek, 16. marca 2018, objavila Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področju elektronskega založništva za leto 2018 (oznaka razpisa: JR2–E–ZALOŽNIŠTVO–2018).

Razpis bo odprt do 16. aprila 2018.

Predmet razpisa je sofinanciranje na področju elektronskega založništva, in sicer:

  • Elektronske in zvočne knjige (EZ-K): sofinanciranje kulturnih projektov na področju elektronskega založništva, in sicer izdelave, objave in distribucije kakovostnih elektronskih in zvočnih knjig v slovenskem jeziku;
  • Spletni mediji (SM): sofinanciranje kulturnih projektov, ki so pomembni za razvoj in uveljavljanje literarne ustvarjalnosti v spletnih medijih.

Za sredstva na javnem razpisu na področju Elektronske in zvočne knjige prijavitelji ne morejo kandidirati z učbeniki in drugimi pedagoškimi gradivi, priročniki, razstavnimi katalogi, zborniki simpozijev in priložnostnimi zborniki, znanstvenimi monografijami, sofinanciranimi na razpisih ARRS, in objavami rezultatov znanstvenih raziskav.

Na področju Spletni mediji bodo v sofinanciranje sprejeti največ štirje (4) kulturni projekti.

JAK bo kulturne projekte na področju elektronskega založništva v letu 2018 podprla v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji:

  • pospeševanje nastajanja kakovostnih elektronskih in zvočnih izvirnih in prevodnih knjižnih del s področja leposlovja in humanistike v slovenskem jeziku, s poudarkom na delih sodobnih avtorjev,
  • pospeševanje nastajanja kakovostnih literarnih vsebin v slovenskem jeziku v spletnih medijih,
  • večanje dostopnosti elektronskih in zvočnih knjig v slovenščini,
  • večanje dostopnosti kakovostne literarne produkcije v spletnih medijih,
  • uveljavljanje in promocija literarne ustvarjalnosti v spletnih medijih,
  • podpora razvoju elektronskega založništva, zvočnih knjig ter delovanju slovenskih spletnih knjigarn in knjižnic.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK: www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, tel: 01 369 58 26, e-naslov: vlasta.vicic@jakrs.si

]]>
news-866 Thu, 01 Mar 2018 10:52:33 +0100 Projekt »Vključujemo in aktiviramo!« Javne agencije za knjigo RS se predstavlja v okviru strukturiranega dialoga »Voices of Culture« v Bruslju http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=866&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3d1923c8b4eb05a6bf97414f151ee40c Prvo srečanje bo potekalo 17. in 18. 4. 2018, osrednje srečanje pa septembra v Bruslju. Štiriletni projekt »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga v letih od 2016 do 2019 vodi Javna agencija za knjigo RS, njegov namen pa je opolnomočenje štirih ranljivih družbenih skupin (zapornikov v fazi odpusta, oseb, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog, oseb s težavami v duševnem zdravju ter oseb z motnjami v duševnem razvoju) za približevanje trgu dela na podlagi izbranih kakovostnih literarnih del slovenskih ustvarjalcev, je bil kot eden izmed 35 različnih projektov iz številnih držav članic Evropske unije, ki povezujejo področji socialne inkluzije in kulture, izbran v okviru strukturiranega dialoga »Voices of Culture, Structured Dialogue between the European Commission and the cultural sector«.

V dialogu, ki ga organizirajo v okviru Evropske komisije, prvo srečanje pa bo potekalo 17. in 18. 4. 2018 v Bruslju, bodo primere dobre prakse predstavljale institucije s področja kulture, ki se pri svojem delu povezujejo z drugimi sektorji (socialnim varstvom, zapori, zdravstvom ...), osrednje tematike pa bodo posvečene izmenjavi mnenj o vprašanjih, kateri trenutni evropski projekti so najboljši zgled spodbujanja kulturnih aktivnosti v okviru socialne inkluzije ter povezovanja z drugimi sektorji, kaj le-tem kulturne organizacije lahko ponudijo, kaj so poglavitne ovire, s katerimi se pri tem srečujejo, in kako lahko javni organi omogočijo še uspešnejše in enostavnejše povezovanje različnih institucij pri projektih socialnega vključevanja.

Osrednje srečanje, na katerem bodo predstavili poročila s prvega srečanja in razpravljali o poglavitnih idejah in predlogih sodelujočih, bo potekalo v Bruslju v začetku septembra 2018. 

]]>
news-863 Wed, 28 Feb 2018 13:06:12 +0100 JAK tudi letos organizira prevoz na knjižni sejem v Bologni http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=863&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=11e21423a5f4c05708060caf30cb12e7 Približuje se knjižni sejem v Bologni (26.–29. 3. 2018), na katerem bo tudi letos prisotna Javna agencija za knjigo RS, ki bo poskrbela za predstavitev slovenske otroške in mladinske literature.

Tako kot v preteklih letih Javna agencija za knjigo tudi letos za predstavnike strokovne javnosti (avtorji, ilustratorji, prevajalci, založniki, uredniki, knjigarnarji, knjižničarji, mentorji Bralne značke itd.) organizira enodnevni obisk sejma z avtobusom, in sicer v torek, 27. marca 2018.
Cena obiska knjižnega sejma znaša 55 EUR na osebo.
Cena obiska knjižnega sejma za študente znaša 50 EUR na osebo.
Cena obiska sejma za avtorje in ilustratorje, vključene v Katalog Bologna 2018/2019, znaša 20 EUR. Seznam avtorjev in ilustratorjev iz kataloga je na voljo tu: Katalog Bologna 2018/2019

Prijave zbiramo do 20. marca 2018 oz. do zapolnitve mest na elektronski naslov: bologna.jak@gmail.com

Vse dodatne informacije o avtobusnem prevozu v Bologno dobite v prijavnici in na spletnem naslovu: bologna.jak@gmail.com

]]>
news-860 Mon, 26 Feb 2018 10:20:25 +0100 Najava javnega razpisa za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2018« http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=860&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0be772abacf1d386282599540683297f Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo v petek, 2. marca 2018, objavila Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2018« (oznaka: JR1–RSK OŠ in SŠ–2018.

Razpis bo odprt do četrtka, 5. aprila 2018.

Predmet in področje javnega razpisa
Predmet javnega razpisa JR1–RSK OŠ in SŠ–2018 je izbor in financiranje kvalitetnih izvirnih slovenskih leposlovnih knjižnih del ter humanističnih in poljudnoznanstvenih knjig za mladino, razvoj bralne kulture med mladimi in podpora slovenskim avtorjem s področja leposlovja ter humanistike in poljudnoznanstvenih del za mladino. Izključena je prijava učnih in izobraževalnih gradiv, znanstvenih študij in monografij, priročnikov, zbornikov, katalogov razstav ipd.

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo izbrala dva (2) kulturna projekta (dve (2) knjižni deli), in sicer:
a) Rastem s knjigo za osnovnošolce (RSK OŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za sedmošolce;
b) Rastem s knjigo za srednješolce (RSK SŠ) – izbor enega (1) kulturnega projekta (knjižnega dela) za dijake prvih letnikov srednjih šol.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK: http://www.jakrs.si/ Prijavitelji bodo vloge oz. razpisne obrazce izpolnjevali v spletni aplikaciji, ki je objavljena na spletnem naslovu: https://jakrs.e-razpisi.si.

Kontaktna oseba za razpis: Tjaša Urankar, e-naslov: tjasa.urankar@jakrs.si, tel.: 01 369 58 25.

]]>
news-858 Tue, 20 Feb 2018 15:37:55 +0100 Slovenija bo častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=858&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6b010688c6b22f5f0665f9451671daed Država gostja Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022 je tudi uradno potrjena: 20. februarja 2018 so minister za kulturo Anton Peršak, Juergen Boos, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma in Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS ob prisotnosti številnih predstavnikov slovenskih književnih in kulturnih krogov s pogodbo zapečatili nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu (19.–23. oktober 2022).

Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije, je ob tej priložnosti med drugim izpostavil: »Slovenska vlada in slovenska kulturna javnost razumeta odločitev, da se slovenska književnost in Slovenija kot država z bogato kulturo in še posebej s kakovostno književnostjo vseh zvrsti in dolgo tradicijo bogate ustvarjalnosti na tem področju predstavi na Frankfurtskem knjižnem sejmu kot izjemno priložnost, da lahko zlasti nemško govoreči in tudi širši kulturni javnosti predstavimo ustvarjalne dosežke in potenciale slovenske književnosti, ki ima od začetkov v srednjem veku in zagona ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja ključno konstitutivno vlogo, kar zadeva razvoj in obstanek naroda, jezika in ne nazadnje vzpostavitev samostojne države, v 21. stoletju pa v vseh zvrsteh in žanrih dosega izreden tako količinski kot kakovostni razcvet.«

»Literatura ima v Sloveniji zgodovinsko gledano izjemno vlogo. Trideset let po tem, ko so slovenski intelektualci in avtorji s »pisateljsko ustavo« ustvarili podlago za ustavo samostojne države Slovenije ob razglasitvi odcepitve od Jugoslavije leta 1991, bo priredila Slovenija svoji literaturi in kulturi veličastno slavje v Frankfurtu,« je povedal Juergen Boos ob podpisu pogodbe. »Tukajšnja literarna scena je zelo živahna in daleč presega državne meje. Navdušen sem tudi nad tem, kako pomembna je v Sloveniji poezija. Zelo se veselimo nastopov slovenskih avtorjev, umetnikov in založnikov v Frankfurtu in skupaj z njimi bomo odkrivali zgodbe Slovenije.«

Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, ki ji je Vlada RS poverila izvedbo projekta, je dejala: »Slovenija bo ena najmlajših in najmanjših častnih gostij v zgodovini Frankfurtskega knjižnega sejma. Predstavlja vez z Balkanom in jugovzhodno Evropo, čeprav sama čuti predvsem pripadnost srednjeevropski literarni in kulturni tradiciji. Sicer pa velja izpostaviti, da obstaja slovenska literatura veliko dlje kot samostojna država Slovenija, in je od nje tudi precej širša (če pomislimo tudi na odmevno literarno ustvarjanje slovenskih avtorjev v zamejstvu, na Koroškem ali v Trstu, v izseljenstvu ...). Najpomembnejši svetovni knjižni sejem ponuja edinstveno priložnost za globalni prikaz tega razpona. Slovenski nastop leta 2022 tako zbuja pozitivna pričakovanja pri domačih akterjih knjižne verige in širše kulturne sfere. Opažamo, da že naše dosedanje aktivnosti, povezane s pripravami na projekt, prebujajo pozornost mednarodne založniške javnosti.«

O Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije

Javno agencijo za knjigo (JAK) je Republika Slovenija ustanovila leta 2008 z namenom zagotavljanja pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področjih leposlovja in humanistike ter pogojev za večjo dostopnost slovenske knjige, za dvig zavesti o pomenu knjige in branja za razvoj posameznika in družbe ter za večjo mednarodno prepoznavnost slo­venskih knjižnih ustvarjalcev in slovenskih založnikov. www.jakrs.si

O mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu:

Frankfurtski knjižni sejem je z več kot 7.300 razstavljavci iz 102 držav, z okoli 278.000 obiskovalci, z več kot 4.000 prireditvami in okoli 10.000 akreditiranimi novinarji, od tega 2.400 blogerji, največji strokovni sejem na področju mednarodnega založništva. Poleg tega je platforma, ki daleč presega knjižno in založniško panogo, saj nudi prostor za srečevanje deležnikov iz filmske industrije ter s področja računalniških iger. Vsebinsko težišče sejma vse od leta 1976 predstavlja koncept držav, častnih gostij, ki sejemskemu občinstvu vsako leto na raznolike načine predstavljajo svoj knjižni trg, svojo literarno ustvarjalnost in kulturo. Podjetje Frankfurter Buchmesse, ki je hčerinsko podjetje Nemške knjigotrške zbornice, organizira predstavitev nemškega založništva na okoli dvajsetih mednarodnih knjižnih sejmih in čez vse leto organizira strokovne dogodke na pomembnih mednarodnih trgih. www.buchmesse.de

Medijski odzivi:

MMC RTV Slovenija:
Dogovor podpisan: Slovenija bo častna gostja frankfurtskega sejma 2022

RTV Slovenija, oddaja Osmi dan
http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan/174521995

Delo:
Velika priložnost za majhno državo
»Če projekt preveč obvladujejo politiki, bo težko dober«

Večer:
Zaradi poezije, knjižnic in navdušenja

Primorski dnevnik:
Slovenija podpisala dogovor za častno gostjo na frankfurtskem sejmu leta 2022

 

Foto: Nebojša Tejić / STA in JAK

]]>
news-857 Wed, 14 Feb 2018 15:53:36 +0100 S podpisom pogodbe nastop Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma 2022 uradno potrjen http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=857&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ca7998b12d4ba444030ea2b1b67bc47e Minister za kulturo Anton Peršak, direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida in direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos bodo v torek, 20. februarja 2018, tudi uradno podpisali pogodbo o izvedbi projekta Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022.

Nastop Republike Slovenije kot osrednje gostje na najpomembnejšem mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je pomemben tako z vidika dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenskih avtorjev ter slovenske ustvarjalnosti na področju knjige na nemškem govornem področju kakor tudi z vidika širše prepoznavnosti slovenske ustvarjalnosti ter kulturnih in gospodarskih potencialov. Uspešen nastop držav kot osrednjih gostij na Frankfurtskem knjižnem sejmu izrazito povečuje število izdaj domačih avtorjev na nemškem govornem področju in tudi na drugih knjižnih trgih, sočasno pa krepi kulturno-turistični potencial države, s čimer pripomore h gospodarski rasti, k razvoju kulturnih in storitvenih dejavnosti ter novim zaposlitvam. Do leta 2018 se je v okviru programa Častna gostja predstavilo več kot 30 držav in regij, zadnja med njimi Francija. Do leta 2022 si kot častne gostje sledijo naslednje države: Gruzija (2018), Norveška (2019), Kanada (2020), Španija (2021) in Slovenija (2022).

]]>
news-854 Wed, 14 Feb 2018 11:31:59 +0100 Odprt javni poziv avtorjem, ki so upravičeni do denarnih prispevkov iz naslova knjižničnega nadomestila http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=854&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d9554210d90608090adf3b7a218652ca Javna agencija za knjigo RS poziva avtorje, ki so upravičeni do knjižničnega nadomestila, da za namen izvajanja knjižničnega nadomestila v obliki denarnih prispevkov za izposojo njihovih del do 12. marca 2018 preverijo statistiko izposoj svojih del, ki je objavljena na http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/nadomestilo.asp, in da do tega roka na agencijo pošljejo morebitne pripombe.

JAK poziva vse avtorje, ki bodo uveljavljali pravico do knjižničnega nadomestila v obliki denarnih prispevkov živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del, da od 9. februarja 2018 na spletni strani www.jakrs.si izpolnijo vlogo v elektronski obliki. Izpolnjeno vlogo morajo nato natisniti in podpisano najkasneje do 12. marca 2018 poslati s priporočeno pošto ali jo oddati osebno vsak delavnik med 10. in 12. uro na naslov: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova ulica 2b, 1000 Ljubljana.

Dodatne informacije o izvajanju knjižničnega nadomestila so na voljo na spletni strani JAK (www.jakrs.si) in v času uradnih ur pri pristojnem svetovalcu Mihi Marinču (tel: 01 369 58 22, miha.marinc@jakrs.si).

]]>
news-853 Thu, 01 Feb 2018 14:14:09 +0100 Odprt razpis za Fellowship program v Istanbulu (3.-5. maj 2018) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=853&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=bfc66c6e6b35e338d314e2d47ff6176b V okviru istanbulskega mednarodnega literarnega festivala ITEF bo tudi letos potekal Fellowship program, namenjen tako večanju prepoznavosti turške literature zunaj meja kot širjenju literarnih obzorij v Turčiji. Tu se srečujejo in ustvarjalno povezujejo avtorji, založniki, literarni agenti, prevajalci, novinarji, vodje literarnih festivalov z vsega sveta, skratka, vsi, ki so tako ali drugače povezani s svetom literature.

Program poteka v Istanbulu in traja tri dni (3.-5. maj) ter nudi veliko možnosti za mreženje z obiski najpomembnejših turških založb in drugimi družabnimi dogodki. Festival krije udeležencem stroške nastanitve za 4 noči, medtem ko morajo za stroške poti poskrbeti sami.

Zadnji rok za prijavo je 1. marec 2018.

Izpolnjeno prijavnico s pripeto fotografijo (do 1 MB) pošljite na e-naslov: fellowship@itef.com.tr

Prijavnica: ITEF 2018 - Professional Meetings Fellowship Program Application Form

]]>
news-852 Mon, 29 Jan 2018 12:44:08 +0100 Najava Javnega poziva za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2018 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=852&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9be4c6043a55ad43927f1040c22894b9 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo predvidoma 9. februarja 2018 objavila Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2018 (JP1-M-2018).

Predmet javnega poziva je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2018 na področju mobilnost v tujini (M).

Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 1. oktobra 2018.

]]>
news-850 Wed, 24 Jan 2018 14:44:00 +0100 Razpis za štipendijo Paula Celana za prevajalce http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=850&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7b66459f29eeedc24766ac4646481f3e Dunajski Institut für die Wissenschaften vom Menschen (Inštitut za humanistične znanosti, IWM) znova podeljuje štipendijo Paula Celana za prevajalke in prevajalce iz zahodnoevropskih v vzhodnoevropske jezike in obratno ter za prevajalke in prevajalce med vzhodnoevropskimi jeziki. Inštitut podpira prevode kanonskih del in najpomembnejših sodobnih del s področja humanistike, družboslovja in kulturnih znanosti s poudarkom na delih vzhodnoevropskih avtorjev in/ali ženskih avtoric.

Štipendija se podeljuje za tri- do šestmesečno bivanje na Dunaju v obdobju od julija 2018 do junija 2019. Izbrani štipendisti prejmejo mesečno štipendijo v znesku 2500 evrov za kritje vseh bivanjskih stroškov na Dunaju, inštitut pa jim brezplačno priskrbi tudi delovni prostor, dostop do interneta in drugo potrebno pomoč.

Rok za oddajo prijav je 18. marec 2018.

Več o prijavi in razpisnih pogojih: Štipendija Paula Celana

]]>
news-848 Thu, 11 Jan 2018 07:59:34 +0100 Objava prostega delovnega mesta področnega podsekretarja http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=848&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a52dd3bea09acb004f36c6e9fc425ce9 Rok prijave je do vključno 23. 1. 2018. Javna agencija za knjigo RS objavlja prosto delovno mesto področnega podsekretarja (šifra delovnega mesta I017054). Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas – za čas trajanja projekta »Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu«.

Več o pogojih in zahtevanih delovnih izkušnjah najdete v besedilu razpisa.

]]>
news-849 Thu, 11 Jan 2018 07:07:00 +0100 Uspešna predstavitev slovenske literature v Indiji http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=849&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b67a9cb14fdeaec3b0aeb0a75b803e90 Slovenija se te dni uspešno predstavlja na knjižnem sejmu World Book Fair v New Delhiju, ki je največji mednarodni knjižni sejem v tem delu Azije. Javna agencija za knjigo se je pridružila skupini evropskih držav, ki so opremile evropski paviljon, saj sejem v fokus postavlja EU kot regijsko gostjo. Vtise s sejemskih dogodkov si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji. 

Na sejmu sodelujejo naslednji slovenski avtorji in avtorice: Manica K. MusilEvald FlisarJasmin B. FrelihAndrej HočevarIvo Svetina in dr. Zmago Šmitek. Doslej so že potekale otroške delavnice po motivih knjige Pobalinska pujsa Manice K. Musil ter predavanje te avtorice, predstavitev antologije slovenske poezije The Dual of the Heart (Dvojina srca), ki je tik pred sejmom izšla pri založbi Sahitya Akademi v New Delhiju (uredil jo je Ivo Svetina, Andrej Hočevar, tudi eden od avtorjev, uvrščenih v antologijo, pa jo prav tako predstavlja na sejmu), branja in delavnica EUPL nagrajenca Jasmina B. Freliha v družbi drugih avtorjev, prejemnikov te nagrade, nastop na univerzi v New Delhiju, kjer se je predstavil Evald Flisar v družbi še sedmih evropskih avtorjev (iz Poljske, Avstrije, Nemčije, Portugalske, Madžarske, Grčije in Finske) in nato še samostojno na slavističnem oddelku, nastop avtorjev na Lenobni literarni nedelji ter nekaj zanimivih pogovorov o trženju prevodnih pravic zunaj Evrope ter o priložnostih za sodelovanje na knjižnem področju med Slovenijo in Indijo.

V ponedeljek in torek so slovenski založniki (založbe Mladinska knjiga, Goga, LUD Literatura in literarni agent Gašper Malej) opravili več kot 30 sestankov in upamo lahko na uspešne realizacije v prihodnjih letih. Direktorica JAK Renata Zamida se je z indijskim skladom National Book Trust, ki je tudi organizator sejma in ena največjih indijskih založb, dogovorila o izdaji slovenske antologije kratke proze, ki bo izšla v angleščini in najmanj petih uradnih indijskih jezikih leta 2019, v sodelovanju z DSP.

V prihodnjih dneh bo premierno predstavitev doživel nov prevod Evalda Flisarja (Besede nad oblaki / Words Above the Clouds, založba Nirala), Ivo Svetina bo sodeloval v debati o možnostih promocije evropskih literatur po svetu, dr. Zmago Šmitek pa bo predaval o mandalah ter o mitih globalnega segrevanja, sodeloval pa bo tudi na okrogli mizi Planet, ki ne raste.

Sejem, ki ima več kot milijon obiskovalcev v devetih dneh (največ ob obeh koncih tedna), se bo sklenil v nedeljo, intenzivno slovensko prisotnost na sejmu pa je ob ogledu EU paviljona pohvalil tudi veleposlanik EU v Indiji Tomasz Kozlowski. Slovenski veleposlanik Jožef Drofenik je slovenske avtorje gostil tudi na literarnem večeru v Indijskem centru za kulturno sodelovanje (ICCR) v mestu, Renata Zamida pa je bila med drugim gostja in govornica na uglednem CEO Speak dogodku, ki ga gosti predsednik sejma.

Več o slovenskem dogajanju v Evropskem paviljonu na knjižnem sejmu World Book Fair v Indiji.

]]>
news-846 Wed, 27 Dec 2017 11:05:31 +0100 EU paviljon in slovenski program na knjižnem sejmu World Book Fair v indijskem New Delhiju http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=846&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=df167165f18d3a1d091be1ac39dd491b Med 6. in 14. januarjem 2018 bo v New Delhiju potekal  World Book Fair, ki je največji mednarodni knjižni sejem v tem delu Azije. Tokrat v fokus postavljajo EU kot regijsko gostjo, v okviru evropskega paviljona pa bo sodelovalo 17 držav, članic EU (in Švica), z nacionalnimi stojnicami in programom, med njimi tudi Slovenija. Osrednja tema sejma bo Okolje in podnebne spremembe.

Organizacijo EU fokusa koordinirajo Evropska služba za zunanje sodelovanje (ESZD) in EU delegacija v Indiji pod pokroviteljstvom Evropske komisije, Javna agencija za knjigo pa je sodelovanje na sejmu sprejela na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve RS in Veleposlaništva RS v New Delhiju. Vse sodelujoče evropske države na sejmu so: Slovenija, Švica, Španija, Švedska, Francija, Portugalska, Nemčija, Avstrija, Italija, Danska, Slovaška, Češka, Litva, Belgija, Ciper, Poljska in Madžarska.

Javna agencija za knjigo bo v New Delhiju v okviru EU paviljona opremila slovensko stojnico, na več dogodkih in odrih, tudi na temo podnebnih sprememb, pa bodo sodelovali naslednji slovenski avtorji in avtorice: Manica K. MusilEvald Flisar, Jasmin B. FrelihAndrej Hočevar, Ivo Svetina in dr. Zmago Šmitek. Ob tem bomo prikazali tudi dokumentarni film, povezan z osrednjo temo, Dva vodika, en kisik (produkcija RTV Slovenija, scenaristka Maja D. Bahar, režiserja Maja D. Bahar in Marko Kočevar, 2016). Dogodki, teh bo s slovenskimi avtorji 15, bodo na sejmu potekali na odru EU paviljona, na mednarodnem odru, v otroškem kotičku, in zunaj sejma, na Univerzi v New Delhiju, Veleposlaništvo RS v New Delhiju pa prireja tudi literarni večer s sprejemom v dvorani Indijskega sveta za kulturno sodelovanje (ICCR).

Na knjižnem sejmu bo prisotnih tudi nekaj slovenskih založnikov, med njimi Mladinska knjiga, Goga in LUD Literatura. Sejma se sicer tradicionalno udeležujejo založniki z vsega sveta, saj odpira vrata v založniški in intelektualni svet južne Azije ter omogoča številne povezave in izmenjave.

Za več informacij smo vam na voljo: kristina.sluga@jakrs.si

Urnik dogodkov s slovenskimi avtorji

Nedelja, 7. januar
7. 1., 12.30-13.30, EU paviljon

Diskusija: Indija – Slovenija: priložnosti za medsebojno sodelovanje

Sodelujejo: avtorja in urednika Ivo Svetina in Evald Flisar, pesnik in založnik Yuyutsu RD Sharma ter Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS. Pogovor moderira: Kartik Bajoria.

Predstavljena bo tudi finančna podpora, namenjena prevodom in izdaji slovenskih literarnih del v tujini, ter sedanje sodelovanje z indijskimi založniki.

7. 1., 14.00-15.00, EU paviljon

Predstavitev nove izdaje: pri indijskem inštitutu za literaturo Sahitya Akademy (National Academy of Letters in India) iz New Delhija bo v kratkem izšla antologija slovenske poezije The Dual of the Heart (Dvojina srca). Knjigo bosta predstavila oba urednika: indijski pesnik Koyamparambath Satchidanandan in pesnik, dramatik in prevajalec Ivo Svetina ter pesnik, pisatelj in urednik Andrej Hočevar, tudi eden od avtorjev, predstavljenih v antologiji.

7. 1., 14.00-17.00, mednarodni oder

Lenobna literarna nedelja: pogovor in branje osmih evropskih avtorjev, med njimi Evalda Flisarja.

7. 1., 14.30-16.00, otroški kotiček

Volna, les in piščančki
Delavnica za otroke z Manico K. Musil

Na delavnici bomo z volno ovijali lesene piščančke, junake slikanice Pobalinska pujsa (Pivec, 2015). Za izdelovanje bo na voljo 30 lesenih piščančkov. Izberi barvo, ustvarjaj skupaj z arhitektko in avtorico otroških knjig, Manico K. Musil ter si oglej film o njenih pobalinskih junakih!

Manica K. Musil je avtorica, ki knjige ne samo piše, ampak jih tudi šiva, lepi, kvačka in riše. Ustvarila jih je že deset, v njih pa nastopajo zanimivi junaki, kot so komarji, sloni, mačke, kokoši … Njene knjige niso samo lepe, očarljive, privlačne na pogled in dotik, so tudi poučne in vzgojne, ne da bi pri tem moralizirale.

 

Ponedeljek, 8. januar
8. 1., 12.00-14.00, mednarodni oder

Mednarodna promocija otroške literature in njenih avtorjev. Izkušnje z mednarodnimi knjižnimi trgi in prodaja avtorskih pravic.

Pogovor s Senjo Požar (prodaja avtorskih pravic pri založbi Mladinska knjiga), Pallejem Schmidtom iz Danske, mednarodno priznanim avtorjem in ilustratorjem stripov za otroke ter avtorico otroških knjig, Manico K. Musil, katere dela so izredno priljubljena na azijskem knjižnem trgu. Pogovor bo moderirala Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS.

8. 1., 10.30-13.00, Univerza v New Delhiju

Literarno branje in pogovor na Univerzi v New Delhiju in na posameznih jezikovnih oddelkih. Sodelujejo: Evald Flisar (Slovenija), David Foenkinos (Francija), Dorothea Nürnberg (Avstrija), Norman Ohler (Nemčija) in José Luís Peixoto (Portugalska).

 

Torek, 9. januar
9. 1., 16.30-17.30, EU paviljon

Gozd idej
Kako knjige (za)živijo v urbanih prostorih. Predavanje Manice K. Musil, avtorice otroških knjig

Manica K. Musil je avtorica, ki knjige ne samo piše, ampak jih tudi šiva, lepi, kvačka in riše. Ustvarila jih je že deset, v njih pa nastopajo zanimivi junaki, kot so komarji, sloni, mačke, kokoši … Njene knjige niso samo lepe, očarljive, privlačne na pogled in dotik, so tudi poučne in vzgojne, ne da bi pri tem moralizirale.

»Govorila bom o svojem delu. Kot arhitektka si zamislim nešteto možnih načinov, kako moje knjige, junaki, predmeti ali ideje zaživijo v javnem prostoru, ki nas obdaja, ne da bi bile pri tem omejene le na knjižni format.«

9. 1., ob 19.00, ICCR (Indijski center za kulturno sodelovanje, http://www.iccr.gov.in/), Azad Bhavan Road, Indra Prastha state IP, Indraprastha Marg, IP Estate, New Delhi

Berite, začutite in okusite Slovenijo. Literarni dogodek prireja Veleposlaništvo RS v New Delhiju v sodelovanju z JAK, povezoval pa ga bo indijski igralec, režiser in scenarist Christopher Daruwalla. Nastopajo: Evald Flisar, Jasmin B. Frelih, Andrej Hočevar in Ivo Svetina.

Dogodku sledi degustacija slovenskih vin.

 

Sreda, 10. januar
10. 1., 16.00-17.00, EU paviljon

Branje prejemnikov nagrade Evropske unije za književnost (EUPL)
Sodelujejo: Jasmin B. Frelih (Slovenija), David Machado (Portugalska), Kallia Papadaki (Grčija) in Osvalds Zebris (Latvija).

 

Četrtek, 11. januar
11. 1., ob 15.00, mednarodni oder

Predstavitev zadnjega romana Besede nad oblaki (Cankarjeva založba, 2015, v prevodu Words Above the Clouds) Evalda Flisarja. Roman je izšel pri založbi Nirala iz New Delhija, predstavila pa ga bosta urednik in himalajski pesnik Yuyutsu RD Sharma ter avtor Evald Flisar.

 

Petek, 12, januar
12. 1., 11.30-12.30, EU paviljon

Branje prejemnikov nagrade Evropske unije za književnost (EUPL)

Sodelujejo: Jasmin B. Frelih (Slovenija), Selja Ahava (Finska), David Machado (Portugalska), Kallia Papadaki (Grčija) in Osvalds Zebris (Latvija).

12. 1., 15.00-16.00, EU paviljon

Mandale: tajni vrtovi razsvetljenja; predavanje dr. Zmaga Šmitka

Predavanje temelji na monografiji Mandale (Beletrina, 2016), v kateri priznani slovenski kulturni antropolog in etnolog dr. Zmago Šmitek razišče in predstavi vlogo, pomen, oblikovno zasnovanost, funkcionalnost in sporočilnost mandal v različnih azijskih kulturah, od indijske, nepalske, kitajske, tibetanske, japonske, tajske itd. Vendar ne gre samo za mandale same na sebi, preko njih Šmitek poglobljeno in celostno predstavi tudi splošno razumevanje oz. pojmovanje časa, vesolja, umetnosti in estetike ter arhitekture v azijski kulturni. Ob tem pa podobne simbole in pojmovanje najdeva tudi v evropski in drugih kulturah. Monografija Mandale velja za eno najbolj vsestranskih in obsežnih študij mandal do danes.

12.1, 16.00-17.00, mednarodni oder

Okrogla miza o promociji evropskih literatur v Indiji. Od ovir do zgodb o uspehu.

Sodelujejo: Alexandra Büchler (Literature Across Frontiers, Wales/Združeno kraljestvo), Sadaf Raza (Pro Helvetia, Švica), Ivo Svetina (DSP, Slovenija). Moderator: Vinutha Mallya, novinar.

 

Sobota, 13. januar
13. 1., 15.00-16.00, EU paviljon

Diskusija: Planet, ki ne raste

Sodelujejo: dr. Zmago Šmitek (Slovenija), Selja Ahava (Finska), dr. Ashish Chaturvedi, JL Morin (Ciper).

13. 1., 16.00-17.00, EU paviljon

Svete eko krave: razmišljanje o okolju in filozofiji narave

Predavanje kulturnega antropologa in etnologa dr. Zmaga Šmitka o mitologiji in ekologiji.

****
Projekcija dokumentarnega filma, mednarodni oder (večkrat v času sejma):

Dva vodika, en kisik (H2O) (scenarij: Maja D. Bahar, režija: Maja D.Bahar in Marko Kočevar, produkcija: TV Slovenija, 2016), dokumentarni film o vodi (angl. podnapisi), 50 min.

]]>
news-844 Fri, 22 Dec 2017 10:39:29 +0100 Nemško-slovenska prevajalska nagrada Fabjana Hafnerja http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=844&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=dc4ab0d195ed945295e01395d2826992 Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin in Musil-Institutom predstavlja nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi nagraditi najboljše prevajalke in prevajalce iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled. Leta 2017 je bila prvič podeljena nagrada Fabjana Hafnerja za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik. Nagrada za izjemen prevod iz slovenskega v nemški jezik pa bo podeljena marca 2018 v okviru Leipziškega knjižnega sejma. V prihodnjih letih se bosta nagradi izmenjevali v enakem zaporedju.

Častna pokrovitelja Nagrade Fabjana Hafnerja sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Goethe-Instituta e.V. prof. dr. h.c. Klaus-Dieter Lehmann

NAGRADA:
Leta 2018 bo podeljena nagrada za izredne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti iz nemškega (celotno nemško govorno področje) v slovenski jezik. Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov).

Slovensko-nemška nagrada bo podeljena 16. marca 2018 ob 15. uri v Prevajalskem centru (Forum International, dvorana 4) Leipziškega knjižnega sejma. V okviru podelitve se bo odvil tudi pogovor z nagrajencem/nagrajenko.

STROKOVNA KOMISIJA:
Za najboljši prevod bosta glasovali dve strokovni komisiji. O najboljšem prevodu iz nemškega v slovenski jezik odloča slovensko govoreča strokovna komisija, o najboljšem prevodu iz slovenskega v nemški jezik pa nemško govoreča strokovna komisija.

PRIJAVA:
Prijavna dokumentacija naj vsebuje življenjepis, bibliografijo prevajalca/-ke, prevedeno delo v izvirniku in prevodu, ki je izšlo v letih 2015–2018 in je s področja leposlovja: proza, esejistika, poezija ter otroška in mladinska književnost. V poštev pridejo dela iz celotnega nemškega govornega prostora. Vsak/-a prevajalec/-ka se lahko prijavi samo z enim prevedenim delom. Prijavo lahko pošlje bodisi prevajalec/-ka sam/-a bodisi jo pošlje založba, ki je delo izdala.

Prosimo, da prijavno dokumentacijo, ki naj bo samo v digitalni obliki (knjige v PDF formatu), pošljete gospe Jeleni Tomažin: jelena.tomazin@goethe.de

Rok za oddajo prijave: 1. februar 2018.

O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni po 1. marcu 2018.

Kontaktna oseba v primeru vprašanj je gospa Jelena Tomažin:
tel.: 01 3000 314
e-naslov: jelena.tomazin@goethe.de

]]>
news-841 Wed, 06 Dec 2017 14:31:35 +0100 Odprtje razstave »Ti, ja, ti! Pridi in ustvarjaj z nami« http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=841&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0740c711aea3ae82b6eb83caf71471a8 Vabimo vas na odprtje razstave likovnih izdelkov projekta ViA, ki bo 8. 12. 2017 ob 11.00 v prostorih Ministrstva za kulturo. Vabimo vas na otvoritev razstave likovnih izdelkov projekta »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga vodi Javna agencija za knjigo RS.

Otvoritev bo potekala 8. decembra 2017 ob 11.00 na Ministrstvu za kulturo RS na Maistrovi 10 v Ljubljani.

Zbrane bodo nagovorili Anton Peršak, minister za kulturo RS, Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS.

Razstava bo na ogled do 20. decembra 2017.

Prisrčno vabljeni!

]]>
news-839 Mon, 04 Dec 2017 15:29:17 +0100 Nemški založniki in novinarji znova navdušeni nad Slovenijo http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=839&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f49da9a5c31424916d31bd0b8e024b53 Študijska ekskurzija JAK tujim založnikom in novinarjem približuje slovensko književno ustvarjalnost in Slovenijo. V času Slovenskega knjižnega sejma 2017, natančneje od 23. do 26. novembra, je Javna agencija za knjigo organizirala že tretjo študijsko ekskurzijo, namenjeno založnikom in novinarjem iz nemško govorečega prostora. JAK ekskurzijo izvaja kot del pripravljalnih aktivnosti projekta »Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu«.

Tokrat so naše kraje, kulturno in literarno raznolikost spoznavali nemški založniki Sebastian Guggolz (založba Guggolz), Janika Rüter (založba Suhrkamp), Sewastos Sampsounis (založba Größenwahn), Anja Schutzbach (Weissbooks), Jörg Sundermeier in Kristine Listau (založba Verbrecher), švicarska založnika Urs Bolz (založba AS) in Fabienne Leisibach (založba Baeschlin), novinar Jörg Plath (Deutschlandradio Kultur), svobodna novinarja in pisatelja Nils Kahlefendt in Leander Steinkopf ter direktor Leipziškega knjižnega sejma Oliver Zille in Detlef Bluhm, vodja Združenja založnikov in knjigotržcev Berlin-Brandenburg, slednji o Ljubljani že pripravlja tudi fotoknjigo.

Udeleženci ekskurzije so že prvi dan spoznavali živahen utrip Slovenskega knjižnega sejma in imeli tudi prvo srečanje s slovenskimi založniki, ki je potekalo v vzajemnem spoznavanju, predstavljanju knjigotrškega in založniškega prostora v Nemčiji ter na osebnih sestankih. Tekom ekskurzije so se z založniki in prevajalci iz nemškega jezika sestali še na enem delovnem srečanju in seveda na več neformalnih medsebojnih delovnih sestankih.

Nemški gostje so se poleg sejemskih dogodkov (ogled filmskega portreta o Florjanu Lipušu, pogovor z Axlom Schefflerjem itd.) odpravili tudi na ogled ljubljanskih znamenitosti, si ogledali rokopisni oddelek NUK-a, ter ekskluzivno interno projekcijo filma Izbrisana, ki ga je pisatelj in režiser Miha Mazzini posnel po svojem istoimenskem romanu. Projekciji je sledil pogovor z avtorjem.

JAK je za ekskurziste organiziral tudi celodnevni izlet, na katerem so si v spremstvu prevajalke Amalije Maček in prevajalca Ludwiga Hartingerja ogledali Lipico, Galerijo Oskarja Kogoja, Škocjanske jame ter se v Trstu srečali s profesorjem slovenske literature na Univerzi v Trstu, dr. Miranom Košuto.

Knjižni sejem, živahno dogajanje, osebna srečanja z avtorji in spoznavanje za večino še nepoznane dežele so na udeležence naredili močan vtis, še posebej v luči Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022, kar obeta tudi večje zanimanje za naše literarno ustvarjanje.

Naslednje študijsko potovanje JAK načrtuje za leto 2018, bo pa odprto za prijave založnikov in novinarjev iz različnih držav in ne bo več ekskluzivno vezano na nemški govorni prostor.

Fotografske utrinke udeležencev Ursa Bolza in Sewastosa Sampsounisa predstavljamo v galeriji.

Medijski odzivi:
Jörg Plath (Deutschlandradio Kultur, v nemščini)
http://ondemand-mp3.dradio.de/file/dradio/2017/12/06/wo_lyriker_noch_stars_werden_koennen_buchmesse_in_drk_20171206_1050_6b579a61.mp3

]]>
news-838 Wed, 29 Nov 2017 15:06:44 +0100 Predlog nove Tarife za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo Republike Slovenije http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=838&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=eb58d3df2df517e78d67253c516640a6 Na podlagi 41. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02, 51/04 – EZ-A in 33/11 – ZEKom-C) objavljamo predlog nove Tarife za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Prosimo vas, da nam svoja mnenja, pripombe in predloge glede načrtovane spremembe tarife posredujete do vključno 14. decembra 2017 na elektronski naslov miha.marinc@jakrs.si

Več v priponki.

]]>
news-836 Wed, 29 Nov 2017 14:45:00 +0100 Slovenija na knjižnem sejmu v indijskem New Delhiju http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=836&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=90e97b9de2020daec20329a6db654391 Med 6. in 14. januarjem 2018 bo v New Delhiju potekal  World Book Fair, ki je največji mednarodni knjižni sejem v tem delu Azije. Tokrat v fokus postavljajo EU kot regijsko gostjo, v okviru evropskega paviljona pa bo sodelovalo 17 držav, članic EU (in Švica), z nacionalnimi stojnicami in programom, med njimi tudi Slovenija. Osrednja tema sejma bo Okolje in podnebne spremembe.

Vse sodelujoče države so: Slovaška, Češka, Litva, Avstrija, Belgija, Ciper, Slovenija, Švica, Španija, Švedska, Francija, Portugalska, Nemčija, Italija, Danska, Poljska in Madžarska.

JAK bo v New Delhiju opremila stojnico, na več dogodkih in odrih, tudi na temo podnebnih sprememb pa bodo predvidoma sodelovali slovenski avtorji in avtorice: Manica K. MusilEvald Flisar, Jasmin B. FrelihAndrej Hočevar, Ivo Svetina in dr. Zmago Šmitek. Ob tem bo Slovenija v okviru evropskega paviljona predvidoma prikazala tudi dva dokumentarna filma, povezana z osrednjo temo, in sicer filma H2O (režija Maja Bahar, TV Slovenija, 2016).

Na knjižnem sejmu bo prisotnih tudi nekaj slovenskih založnikov.

]]>
news-833 Thu, 16 Nov 2017 00:47:03 +0100 Slovenija častna gostja leta 2022 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=833&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9caae894421e63b6f8571d4ac46470f6 JAK pogodbo s Frankfurtskim sejmom podpisuje v začetku leta 2018

Poročali smo že, da je upravni odbor največjega knjižnega sejma na svetu v začetku oktobra odločil o naslednjih dveh državah gostjah. V konkurenci za prejem naziva je bilo 16 držav, zeleno luč pa sta prejeli Španija in Slovenija, s katerima sejem zdaj usklajuje pogodbi. V prihodnjih letih se bodo kot države gostje tako predstavile Gruzija (2018), Norveška (2019) in Kanada (2020), ter predvidoma Španija (2021) in Slovenija (2022).

Uradno bo slovenski nastop potrjen šele s podpisom pogodbe, kar se bo zgodilo v Sloveniji. Javna agencija za knjigo bo pogodbo s Frankfurtskim knjižnim sejmom podpisala predvidoma februarja 2018, ko bo Slovenijo v ta namen ponovno obiskal direktor Frankfurtskega sejma Juergen Boos. Usklajevanje pogodbe med sejmom in JAK je v teku in še ni zaključeno.

Renata Zamida, vodja projekta »Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu«:
»Vlada RS je izvedbo projekta zaupala Javni agenciji za knjigo, aktivnosti v zvezi s slovensko kandidaturo pa so se pričele intenzivirati leta 2015, ob oddaji kandidaturnega dokumenta (bidbooka) vodstvu knjižnega sejma v Frankfurtu. Tedaj so bili dogovori z Norveško že potrjeni, s Kanado pa v teku. Pogodbe s sejmom države običajno podpišejo tri leta pred nastopom, sicer pa izkušnje kažejo, da daljše kot je pripravljalno obdobje (in s tem čas, ki ga imajo tuji založniki, da raziščejo knjižni trg države gostje), boljši in bolj trajnostni so tudi rezultati projekta.«

]]>
news-834 Wed, 15 Nov 2017 18:00:00 +0100 Prihodnji teden na Slovenskem knjižnem sejmu (22.-26. 11.) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=834&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ad7df2b94f466f39cb89cb2337ecf8af JAK že tretje leto zapovrstjo prireja študijsko potovanje za založnike in novinarje z nemškega govornega področja, v letošnjem letu smo se odločili, da tujim gostom predstavimo tudi Slovenski knjižni sejem, ki je pri nas eden osrednjih dogodkov, povezanih s knjigo. Nenazadnje tudi zato, ker so v mednarodnem fokusu sejma v Ljubljani prav Avstrija, Nemčija in nemškogovoreča Švicabogatim literarnim programom.

Slovenijo bo tako obiskalo 9 založnikov in 3 novinarji ter Detlef Bluhm, predstavnik nemške založniško-knjigotrške zbornice in Oliver Zille, direktor Leipziškega knjižnega sejma. Na sejmu bo JAK organizirala pogovor z založniki, v nadaljevanju pa mreženje med slovenskimi in nemškimi založniki.

Goethe Institut Ljubljana, Avstrijski kulturni forum in Oddelek za kulturo Veleposlaništva Švice so na sejem povabili priznane ter mlade in perspektivne avtorice in avtorje. V goste prihajajo: Tamara Bach, Lukas Bärfuss, Wolf Biermann, Maja Haderlap, Christopher Just, Florjan Lipuš, Sepp Mall, Axel Scheffler, Peter Stamm, Gerhard Steidl, Leander Steinkopf in Katharina Winkler.
Ti bodo na sejmu prisotni skoraj vse dni sejma, zato vabljeni na druženje in spoznavanje, v Veliki sprejemni dvorani pa bo na skupni stojnici držav v fokusu na ogled tudi bogat izbor knjig.

Ob tej priložnosti bi želeli čestitati tudi Štefanu Vevarju, prejemniku prve prevajalske nagrade Fabjana Hafnerja!

Dr. Štefan Vevar, nemcist in anglist, prevajalec iz nemške književnosti s poudarkom na največjih imenih te literature, prevodoslovec in gledališki zgodovinar, nagrado prejme za izjemen prevod romana Saturnovi prstani (Beletrina, 2016) nemškega avtorja W. G. Sebalda.

Po presoji strokovne žirije v sestavi dr. Špela Virant, dr. Vesna Kondrič Horvat in Alenka Vesenjak si posebno omembo za prevod izbranih pesmi Dada in druge pesmi (Mladinska knjiga, 2016) Hansa Arpa zasluži tudi pesnik, esejist, prevajalec in urednik Andrej Medved.

Štefan Vevar bo nagrado prejel na zaključnem dogodku Slovenskega knjižnega sejma, v nedeljo, 26. 11., v Klubu CD. Podelitvi bo sledil pogovor z nagrajencem in avtorico Majo Haderlap, ki ga bo vodila novinarka Petra Vidali.

Nagrado Fabjana Hafnerja je letos ustanovil Goethe Institut Ljubljana skupaj z Literarisches Colloquium Berlin in Musil Institutom. Častna pokrovitelja nagrade sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Goethe Instituta e.V. prof. dr. Klaus-Dieter Lehmann.
Nagrada se bo podeljevala bienalno, za prevode v jezikovni kombinaciji slovenščina-nemščina. Komplementarno tej nagradi bo tako marca 2018 podeljena slovensko-nemška nagrada v okviru Knjižnega sejma v Leipzigu.

Program držav v fokusu

]]>
news-832 Tue, 14 Nov 2017 15:08:48 +0100 Odličen obisk slovenskih dogodkov na Buch Wien 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=832&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d2982eee1859ff54f6a7742b34edfd7f V okviru avstrijskega knjižnega sejma Buch Wien (8.-12. november) se je Slovenija letos predstavila s posebej bogatim programom, ki je potekal od ponedeljka, 6. novembra do nedelje, 12. novembra. V fotogaleriji si lahko ogledate vtise z večine prireditev, ki so bile vse odlično obiskane. Na 15 prireditvah s slovenskimi avtoricami in avtorji (5 se jih je dogajalo na različnih lokacijah v mestu, ostale pa na odrih sejma Buch Wien) smo našteli več kot 1000 obiskovalcev. Najbolje obiskane prireditve z več kot sto obiskovalci so bile odprtje razstave Plečnikova Ljubljana (s spremljajočim predavanjem dr. Andreja Hrauskyja), branje Florjana Lipuša, literarni dogodek z Alešem Štegrom in Ilijo Trojanowim ter nedeljski pesniški večer (Veronika Dintinjana, Ana Pepelnik, Maja Vidmar in Primož Čučnik, ob glasbeni  spremljavi Bratka Bibiča). Avditorije na sejmu so dodobra napolnili Sebastijan Pregelj na otroškem odru, Milan Dekleva in Jerneja Jezernik ter nato še Maja Haderlap in Jani Virk na ORF odru, vinarstvo Gaube na kulinaričnem odru in Evald Flisar na odru Forum. Radovedni bralci in obiskovalci so slovenskim avtoricam in avtorjem prisluhnili tudi v knjigarni Orlando (Andrej Blatnik, Jani Virk, Andrej Skubic in Cvetka Lipuš) in v baru kulturnega centra WUK (Dino Bauk), Bauk in Skubic sta se na sejmu s svojima novima prevodoma v nemščino (romana Igre brez meja in Konec.Znova) predstavila tudi na odru Donau Launch.
Dogodke v soorganizaciji JAK in slovenskega kulturno-informacijskega centra SKICA na Dunaju sta podprla Turizem Ljubljana in Slovenska turistična organizacija, sejem Buch Wien ter številne založbe, ki so izdale dela slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.

 

Dogodek v knjigarni Orlando je fotografiral Marko Kovič.
Pogovor z Evaldom Flisarjem je fotografiral Peter Scherber.
Pogovor z Dinom Baukom in Andrejem Skubicem na odru Donau Launch na sejmu je fotografiral László Bárdossy.

]]>
news-831 Tue, 07 Nov 2017 12:59:14 +0100 Fotografski utrinki z razstave Plečnikova Ljubljana na Dunaju http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=831&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=cb45acf668ff33c27bb0a79d41caa0fa Odprtje razstave Plečnikova Ljubljana, ki se je zgodilo 6. novembra v osrednji mestni knjižnici Hauptbücherei am Gürtel na Dunaju, je pritegnilo mnogo obiskovalcev, saj je Plečnik pomembno zaznamoval tudi arhitekturno podobo avstrijske prestolnice. Odprtje je pospremila predstavitev knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi priznanega arhitekta in velikega poznavalca Plečnika, dr. Andreja Hrauskyja, ki je letos izšla v angleškem jeziku. Dogodek je potekal tudi v znamenju slovenskih kulinaričnih specialitet, za katere je poskrbela Slovenska turistična organizacija (STO). Razstava bo odprta do 30. novembra.

Razstavo so ob obeležitvi Plečnikovega leta v Sloveniji zasnovali Ministrstvo za kulturo RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Plečnikova hiša (Muzeji in galerije Ljubljana).

Gostovanje razstave je uvodni dogodek v pestro dogajanje na največjem avstrijskem knjižnem sejmu Buch Wien (8.-12. 11.), kjer smo prisotni s slovensko nacionalno stojnico (B05, dvorana D/Halle D) in sodelujemo pri organizaciji dogodkov s slovenskimi avtorji, ki se bodo predstavili na sejmu ali v mestu v naslednjih dneh: Dino Bauk, Andrej Blatnik, Primož Čučnik, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Evald Flisar, Maja Haderlap, Jerneja Jezernik, Florjan Lipuš, Cvetka Lipuš, Ana Pepelnik, Sebastijan Pregelj, Andrej E. Skubic, Aleš Šteger, Maja Vidmar in Jani Virk.
Na posebnem dogodku na sejmu bomo predstavljali tudi aktualne slovenske otroške knjige, JAK pa bo v okviru sejma organizirala tudi srečanje slovenskih in avstrijskih založnikov.

Več o drugih dogodkih: Buch Wien – slovenski program

]]>
news-818 Mon, 06 Nov 2017 12:50:00 +0100 JAK ta teden gostuje na BUCH WIEN 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=818&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c043a1789a57bc3dd952c794195b21d9 Mednarodni knjižni sejem BUCH WIEN 2017, ki bo potekal od 8. do 12. novembra 2017 na Dunaju, ni samo največji dogodek v svoji panogi v Avstriji, ampak s približno 300 dogodki tudi najpomembnejša avstrijska literarna prireditev. Pet dni bo z literaturo živela vsa prestolnica, saj bodo prireditve potekale po vsem mestu, osrednji prostor dogajanja pa bo dunajsko sejmišče v Dvorani D (Halle D), kjer bo tudi slovenska nacionalna stojnica (B05). Slovenski avtorji na BUCH WIEN 2017
Knjižnega sejma se bodo udeležili in na dogodkih na sejmu ter v mestu nastopili naslednji slovenski avtorji: Dino Bauk, Andrej Blatnik, Primož Čučnik, Milan Dekleva, Veronika Dintinjana, Evald Flisar, Maja Haderlap, Andrej Hrausky, Jerneja Jezernik, Florjan Lipuš, Ana Pepelnik, Sebastijan Pregelj, Andrej E. Skubic, Aleš Šteger, Maja Vidmar in Jani Virk.
Na posebnem dogodku na sejmu bomo predstavljali tudi aktualne slovenske otroške knjige, na kulinaričnem odru pa bo slovenske vinarje zastopala vinska klet Gaube.

Poleg Javne agencije za knjigo in Slovenskega kulturno informacijskega centra na Dunaju - SKICA, dogodke sooblikujejo še: Slovenski kulturno informacijski center v Avstriji – SKICA, ustanova KulturKontakt Austria, založbe LUD Literatura, Drava, Haymon, Hollitzer, Jung und Jung, Mohorjeva Hermagoras, Voland & Quist ter Slovenska turistična organizacija (predstavništvo na Dunaju) in Turizem Ljubljana.

Program slovenskih dogodkov na BUCH WIEN 2017

PONEDELJEK, 6. 11. 2017

6. 11., ob 19.00
Osrednja mestna knjižnica Hauptbücherei am Gürtel
Urban-Loritz-Platz 2A

Plečnikova Ljubljana: Razstava in pogovor
Leto 2017 v Sloveniji obeležujemo kot Plečnikovo leto. Naš največji arhitekt in eden najpomembnejših v Evropi pa je velik pečat pustil tudi na arhitekturnih podobah Dunaja in Prage. Odprtje razstave bo pospremila predstavitev knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi priznanega arhitekta in velikega poznavalca Plečnika, dr. Andreja Hrauskyja, ki je letos izšla v angleškem jeziku. Dogodek bo potekal tudi v znamenju slovenskih kulinaričnih specialitet oz. pokušine Plečnikovih najljubših jedi, za katere bo s Plečnikovo kavarno poskrbel Turizem Ljubljana.

Razstavo so zasnovali: Ministrstvo za kulturo RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Plečnikova hiša (Muzeji in galerije Ljubljana).

 

SREDA, 8. 11. 2017

8. 11., ob 19.00
V prostorih Österreichische Gesellschaft für Literatur
Herrengasse 5

Florjan Lipuš: Mirne duše – branje in počastitev ob avtorjevem 80. življenjskem jubileju
Florjan Lipuš je letošnjega maja praznoval 80. rojstni dan, njegova ustvarjalnost pa kljub častitljivi starosti ni nič manjša. Čeprav piše v slovenščini, tudi onstran meje velja za veliko literarno ime. Osrednja tema pogovora s Katjo Gasser, kulturno urednico avstrijskega radia ORF, bo njegov roman Mirne duše (Litera, 2015), ki je letos izšel tudi v nemškem prevodu Johannesa Strutza z naslovom Seelenruhig pri založbi Jung und Jung, dotaknila pa se bosta tudi usode njegove družine in strahot, ki jih je doživela v času druge svetovne vojne, položaja koroških Slovencev danes in odmevne zavrnitve žirije za avstrijsko državno nagrado za literaturo, ki je leta 2016 zavrnila predlog za podelitev nagrade Lipušu, ker ne piše nemško.

 

ČETRTEK, 9. 11. 2017 

9. 11., ob 12.00
Sejem – oder ORF

Milan Dekleva in Jerneja Jezernik: Svetovljanka. Roman o Almi Karlin
Pogovor Milana Dekleve in Jerneje Jezernik, velike poznavalke in raziskovalke življenja naše največje svetovne popotnice. Osrednja tema pogovora bo Deklevov roman Telo iz črk: roman o Almi (CZ, 2015), ki je letos izšel tudi v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa z naslovom Weltbürgerin. Ein Roman über Alma Karlin pri založbi Drava. Marsikaj zanimivega o Almi pa bo povedala tudi Jerneja Jezernik, med drugim avtorica knjige Nisem le napol človek: Alma M. Karlin in njeni moški (Založba Sanje, 2016).

9. 11., ob 12.30
Sejem – oder ORF

Maja Haderlap in Jani Virk: Slovenska literarna pokrajina od zunaj in znotraj
Jani Virk in Maja Haderlap o tem, kako naše literarno ustvarjanje vidimo sami in kako ga vidijo od zunaj, pa tudi o Virkovi zadnji kratkoprozni zbirki Med drevesi (Beletrina, 2016), v kateri se še enkrat izkaže za mojstra pripovedovanja. Pogovor bo moderirala Katja Gasser, urednica za kulturo radia ORF. Prevod Virkove naslovne zgodbe Med drevesi bo v času sejma objavljen v avstrijski kulturni reviji Wespennest.

9. 11., od 13.15 do 13.45
Sejem – oder FORUM

Katja Stergar in dr. Katja Wiebe: Otroška literatura v Sloveniji – trendi in mednarodna promocija
V Sloveniji vsako leto izide okoli 500 naslovov izvirne otroške in mladinske literature, od tega vsaj 100 naslovov, ki jih vsakdo z navdušenjem vzame v roke in jih z veseljem priporočimo komurkoli. Na trg prihajajo knjige povsem novih avtorjev in ilustratorjev, hkrati tudi stari mojstri ne popuščajo. Kdo so najbolj brani in najbolj prodajani avtorji? Kateri ilustratorji se otepajo dela? Ali ima slovenska ilustracija kakšne posebne značilnosti? Lahko slovenske zgodbe razume vsakdo? Kaj se prodaja na Kitajsko in kaj v Estonijo?

Pogovor dveh poznavalk otroške in mladinske literature. Katja Stergar je zaposlena na Javni agenciji za knjigo, kjer je svetovalka za mednarodno promocijo, hkrati pa tudi specialistka s področja otroške in mladinske književnosti, literarna kritičarka in promotorka branja med mladimi. Katja Wiebe je urednica za vzhodnoevropsko otroško in mladinsko literaturo v največji knjižnici otroške in mladinske literature na svetu – Internationale Jugendbibliothek v Münchnu.

9. 11., od 14.30 do 15.00
Sejem – oder ORF

Branje Florjana Lipuša
Branje Florjana Lipuša iz romana Mirne duše, ki je letos v prevodu Johannesa Strutza z naslovom Seelenruhig izšel pri založbi Jung und Jung.

9. 11., ob 19.00
Knjigarna Orlando
Liechtensteinstrasse 17

Trije glasovi iste generacije: Andrej Blatnik, Jani Virk in Andrej Skubic
Andrej Blatnik, Jani Virk in Andrej Skubic – generacija šestdesetih, o tem, kaj jim je skupnega in v čem so si različni ter kakšen vpliv, če sploh, ima letnica rojstva na njihovo literarno ustvarjanje. Pogovor bo moderirala Tanja Malle, urednica na radijskem programu Ö1 radia ORF, ki se še posebej posveča temam Južne in Vzhodne Evrope.

Vsi trije avtorji so v nemščino že prevedeni, tokrat pa bodo v ospredju njihova zadnja dela. Pri založbi Voland & Quist je v prevodu Erwina Köstlerja letos izšla Skubičeva zgodba Spiele ohne Grenzen (Igre brez meja, Modrijan, 2015), v avstrijski kulturni reviji Wespennest bo v času sejma izšla Virkova naslovna zgodba Med drevesi, medtem ko bodo obiskovalci pogovora prejeli prevod nekaterih Blatnikovih novih in še neobjavljenih kratkih zgodb.

9. 11., od 21.00 dalje
Statt-Beisl im WUK
Währinger Straße 59

Pogovor z Dinom Baukom in zabava z DJ Belo smetje ter slovenskimi kraft pivi
Dino Bauk je s svojim romanesknim prvencem Konec. Znova (Beletrina, 2015) doživel medijski odmev tudi ob izidu nemškega prevoda Ende.Abermals, ki je izšel letos v prevodu Sebastiana Walcherja pri založbi Hollitzer. Bauk in Walcher bosta združila moči tudi v tem pogovoru, med drugim o odmevih, ki jih je bil deležen roman ob izidu v slovenščino, izbrisanih, eni od osrednjih tem romana in še danes perečem dogodku slovenske osamosvojitve.

Pogovoru bo sledila zabava z DJ Belo smetje, s slovenskimi kraft pivi in zanimivimi pogovori o literaturi, ki jo organizirajo Javna agencija za knjigo, SKICA – Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji, KulturKontakt Austria in založba Hollitzer.

 

PETEK, 10. 11. 2017
10. 11., ob 15.00
Sejem – Donau Launch

Pogovor: Andrej Skubic in Dino Bauk
Leta 2017 sta v nemščini izšla prevoda romanov Konec. Znova Dina Bauka (nem. Ende.Abermals, prevod: Sebastian Walcher, Hollitzer, 2017) in Igre brez meja Andreja Skubica (nem. Spiele ohne Grenzen, prevod: Erwin Köstler, Voland & Quist, 2017), ki se, vsak na svoj način, ukvarjata s posledicami, ki jih prinašajo vojne. Skubic v svojem delu z osrednjima protagonistoma – Afričanko z otrokom in Slovencem Kastelicem – tematizira usodo beguncev, ki iščejo boljše življenje v Evropi in tistih, ki si od tega obetajo hitri zaslužek, medtem ko so ena glavnih tem Baukovega prvenca izbrisani, še danes pereč dogodek slovenske osamosvojitve. Z avtorjema se bo pogovarjal Sebastian Walcher, prevajalec in dober poznavalec slovenske literature.

10. 11., ob 20.15
Literaturhaus Wien
Zieglergasse 26a

Aleš Šteger in Ilija Trojanow: Eksil in meja v meni
Pesnik in pisatelj Aleš Šteger ter prozaist Ilija Trojanow, oba velika popotnika, bosta v pogovoru s Kristino Pfoser, sodelavko radia ORF, predstavila svoji zadnji deli. Aleš Šteger je svoj globalni umetniški projekt Na kraju zapisano prvič izvedel leta 2012 v času demonstracij v Ljubljani, naslednja leta pa so sledili: Fukushima, Ciudad de Mexico, Beograd, Kochi (Indija) in letos poleti arhipelag otokov Solovke v Rusiji. V vsakem od mest je Šteger v 12 urah napisal knjigo (Na kraju zapisano), brez pripomočkov in kasnejših popravkov. Povzetek Štegrovih potovanj do leta 2017 je izšel tudi v nemškem prevodu Logbuch der Gegenwart (prevod: Matthias Göritz, Haymon, 2016).

Ilija Trojanow je usodo prebežništva izkusil že kot otrok, ko je njegova družina iz Bolgarije prebegnila v Nemčijo, kjer so dobili politični azil. To je tudi osrednja tema njegovega zadnjega romana Nach der Flucht (Po pobegu, S. Fischer, 2017), v katerem s pripovedno virtuoznostjo spregovori o sebi kot večnem prebežniku in hkrati o usodi drugih, o številnih beguncih, s katerimi je govoril o življenju potem.

 

SOBOTA, 11. 11. 2017
11. 11., ob 10.30
Sejem – kavarna Literaturcafe

Starost v domu za upokojence: o romanu Kronika pozabljanja Sebastijana Preglja
Prozaist in pisec otroške literature Sebastijan Pregelj je nemškim bralcem že dobro poznan, saj so v nemščino prevedeni trije njegovi romani Na terasi babilonskega stolpa, Pod srečno zvezdo in Kronika pozabljanja ter dve otroški slikanici. Vsa dela so izšla pri založbi Drava, zadnji roman Chronik des Vergessens letos v prevodu Erwina Köstlerja. V njem Pregelj izrisuje toplo zgodbo o osemdesetletniku, ki biva v domu za upokojence, kjer mu je čisto všeč – rad ima svoj mir in drugih ljudi niti ne potrebuje. Vsaj dokler se v sosednje stanovanje na novo ne priseli Konstanca.

11. 11., od 17.00 do 18.00
Sejem – Kulinarični oder (Kochbühne)

Degustacija vin Gaube
Vinar Alojzij Gaube predstavlja žlahtna bela vina Gaube in vabi na pokušino vin in slovenskih specialitet

V sodelovanju z vinarstvom Gaube in s predstavništvom Slovenske turistične organizacije na Dunaju.

 

NEDELJA, 12. 11. 2017
12. 11., ob 12.45
Sejem – otroški oder (Kinderbühne)

Prihaja duhec Babujan!
Predstavitev otroških slikanic Duh Babujan in prijatelji ter Duh Babujan in nepričakovana selitev Sebastijana Preglja. Obe slikanici sta letos izšli v nemškem prevodu pri založbi Drava.

12. 11., ob 16.00
Sejem - oder FORUM

Evald Flisar v pogovoru z Wolfgangom Poppom, kulturnim urednikom radijskega programa Ö1 (ORF) predstavlja roman Besede nad oblaki, ki je v nemškem prevodu Ann Catrin Bolton z naslovom Wörter über den Wolken izšel pri Mohorjevi založbi Celovec.

12. 11., ob 20.00
Kavarna Café Korb (Art Lounge)
Brandstätte 9

Večer poezije z glasbo: Veronika Dintinjana, Ana Pepelnik, Maja Vidmar, Primož Čučnik in Bratko Bibič
Branje poezije sodobnih slovenskih pesnic Veronike Dintinjana, Ane Pepelnik in Maje Vidmar ter pesnika Primoža Čučnika. Pesmi omenjenih avtorjev bodo izšle tudi v novembrski številki literarne revije Lichtungen. Večer bo povezoval Robert Prosser, glasbeno pa pospremil virtuoz na harmoniki Bratko Bibič.

Vabljeni!

]]>
news-827 Mon, 23 Oct 2017 12:19:26 +0200 Nemški in slovenski dramaturgi iz oči v oči na Borštnikovem festivalu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=827&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=c409df68a080d09ff2c52ca23b398780 Javna agencija za knjigo je skupaj s Festivalom Borštnikovo srečanje ter dramaturginjo in prevajalko Urško Brodar v okviru letošnjega festivala organizirala srečanje nemških in slovenskih dramaturgov. JAK si tudi na ta način prizadeva krepiti vezi med nemškim in slovenskim kulturnim prostorom na vseh področjih umetnosti.

Nemški in slovenski dramaturgi so se udeležili več neformalnih srečanj, osrednji dogodek pa je bila okrogla miza Dramaturgi iz oči v oči, v soboto, 21. oktobra 2017, na kateri so o vrsti zanimivih tem (z večinoma strokovnim občinstvom) razpravljali nemški dramaturgi Stefan Bläske, Uwe Gössel in Johanna Höhmann ter slovenske dramaturginje Alja Predan, Simona Semenič in Urška Brodar, ki je pogovor tudi moderirala.

Prispevek RTV Slovenija, oddaja Osmi dan: Dramaturgi letošnjega Borštnikovega srečanja

Utrinki z okrogle mize so na ogled v galeriji.
Foto: 52. Festival Borštnikovo srečanje / Matej Kristovič in Boštjan Lah

]]>
news-826 Wed, 18 Oct 2017 13:57:06 +0200 Utrinki s Frankfurtskega knjižnega sejma 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=826&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=3380da73a284f3f6dc5d3148b558b5f8 Slovenija se je letos na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavila v prenovljeni podobi in z večjo stojnico po zasnovi pesnice in arhitektke Lucije Stupica, ki je v opremo umestila slovenske izdelke - stol Nico Less, ki ga je za podjetje Donar zasnoval Primož Jeza Studio in je leta 2016 prejel Red Dot Award, Stolžek in unikatno spletene tabureje iniciative Oloop. Kulturno ekološko društvo Smetumet pa je prispevalo darilca O, krasen obesek – v lectovo srce iz odpadnega papirja vtisnjena semena travniškega cvetja.

Na stojnici so imele svoje individualne mize založbe Miš, Pivec, Goga in Sodobnost, naslednje leto bomo založnikom ponudili tri dodatne mize za svoje individualne sestanke. Sejem v Frankfurtu je obiskal tudi minister za kulturo Tone Peršak v družbi državne sekretarke Damjane Pečnik in veleposlanika v Berlinu, Francija Buta.

]]>
news-825 Wed, 18 Oct 2017 11:24:42 +0200 Vabljeni na okroglo mizo Dramaturgi iz oči v oči (52. Festival Borštnikovo srečanje) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=825&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6b2139e1f945bbe32c95205438ca27cb V okviru 52. Festivala Borštnikovo srečanje vas vabimo na okroglo mizo Dramaturgi iz oči v oči, ki se bo zgodila v soboto, 21. oktobra, ob 10. uri v konferenčni sobi Hotela Maribor. Zanimiv pogovor s priznanimi slovenskimi in nemškimi dramaturgi organizira Urška Brodar v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo in Festivalom Borštnikovo srečanje. Pobudnica ideje za okroglo mizo z dramaturgi iz Nemčije in Slovenije je Urška Brodar, ki je zadnjih pet let živela med Berlinom in Ljubljano ter poglobljeno spremljala dogajanje tako v nemških in slovenskih institucionalnih gledališčih kot na obeh neodvisnih scenah.

Srečanje med nemškimi in slovenskimi dramaturgi je tako dragocena priložnost za odpiranje zanimivih vprašanj, kot npr., kako se programiranja repertoarjev lotevajo v Sloveniji in kako v Nemčiji, kako je z razvijanjem novih formatov, pisav, kakšne so smernice, kako se odzivamo na aktualno družbenopolitično dogajanje, ali sploh imamo skupno referenčno polje, ko govorimo o teatru, kako nas določa kulturnozgodovinski kontekst, se med seboj sploh razumemo, kaj hočemo gledati in drugo.

Teh in drugih zanimivih tem se bodo v pogovoru in na neformalnih srečanjih lotili nemški dramaturgi Stefan Bläske, Uwe Gössel in Johanna Hömann ter slovenske dramaturginje Urška Brodar, Alja Predan in Simona Semenič

 

Kratki življenjepisi udeležencev pogovora

Stefan Bläske je dramaturg, ki je študiral gledališče in medijske študije, filozofijo, politične in upravne znanosti. Delal je kot znanstveni sodelavec na Univerzi v Erlangen-Nürnbergu in bil asistent na inštitutu za gledališče, film in medije na dunajski univerzi. Pisal je kritike in prispevke za nachtkritik.de in revijo Theater der Zeit. Med letoma 2011 in 2013 je bil dramaturg v gledališču Residenztheater v Münchnu, od leta 2013 pa tudi mentor za režijo in dramaturgijo v münchenski šoli Otta Falckenberga. Od produkcije The Dark Ages v režiji Mila Raua leta 2015 v Residenztheatru dela za International Institut of Political Murder (IIPM). 

Uwe Gössel je teatrolog, dramaturg in avtor, med letoma 2006 in 2014 je bil vodja mednarodnega foruma berlinskega festivala Theatertreffen (Berliner Festspiele), je namestnik predsednika nemškega društva dramaturgov (Dramaturgische Gesellschaft). Od 1999 do 2002 je bil dramaturg v Ljudskem gledališču Rostock, od 2002 do 2004 pa v gledališču Maxim Gorki v Berlinu. Bil je v žiriji Theatertreffen nemško govorečih gledaliških šol, festivala NRW-Favoriten in nagrade Kleist-Förderpreis. Vodi gledališke delavnice na Japonskem, v Ukrajini, Togu in Tuniziji, projekte ustvarja v Deutsches Theater/Junges DT v Berlinu, Mestnem gledališču Reykjavik itd. Med drugim piše za revijo Die Deutsche Bühne.

Johanna Höhmann je dramaturginja, med letoma 2011 in 2012 je delala v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer (HAU), kjer je soustvarila 24-urno predstavo Neskončna zabava po romanu Davida Fosterja Wallacea. V gledališču Volksbühne na Rosa-Luxemburg-Platzu v Berlinu in v gledališču Współczesny v Stettinu je sodelovala z režiserjem Wojtkom Klemmom. Leta 2013 je bila kuratorka in organizatorka projekta X-Wohnungen (X-stanovanj) Matthiasa Lilienthala v evropski prestolnici kulture Košice na Slovaškem in nadomeščala vodjo spremljevalnega programa v gledališču HAU pod umetniško vodstvom Annemie Vanackere. Leta 2014 je kot dramaturginja skrbela za produkcije festivala Freischwimmer ter produkcije Damiana Rebgetza in Corinne Maier. Od sezone 2015/2016 je kot dramaturginja zaposlena v gledališču Münchener Kammerspiele.

Urška Brodar je dramaturginja in prevajalka, trenutno je kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Dejavna je v nevladnih organizacijah (Gledališče Glej, Bunker, Maska) in v nacionalnih gledališčih (SLG Celje, SNG Nova Gorica). Sodelovala je z režiserji, kot so Jure Novak, Marko Bulc, Luka Martin Škof, Nikola Zavišić, Sebastijan Horvat, v zadnjih letih pa se posveča predvsem avtorskim projektom. V sodelovanju z Juretom Novakom in Katarino Stegnar bo v letu 2017 nastal zadnji del trilogije z naslovom Orgija, prvi del predstavlja Zato sem srečen, drugega uspešnica Katarina po naročilu. V sodelovanju z Evo Nino Lampič je leta 2016 kot Glej, rezidentka ustvarila Potencialno predstavo. Sodeluje tudi s kolektivom Beton Ltd. Z jezikovno kombinacijo slovenščine, nemščine in angleščine prevaja predvsem sodobno nemško dramatiko. Med letoma 2011 in 2016 je bila urednica publikacij Gledališča Glej. O sodobnem gledališču piše za Masko in gledališke liste slovenskih gledališč.

Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Študirala je dramaturgijo, umetnostno zgodovino in angleščino, se deset let kalila kot samostojna umetnica, bila umetniška vodja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, kustosinja v Mestni galeriji Ljubljana, štirinajst let dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega in urednica Knjižnice MGL. Tri sezone je vodila gledališko-plesni program Cankarjevega doma v Ljubljani. Med letoma 2009 in 2017 je bila umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje. Od leta 2017 deluje kot dramaturginja v SLG Celje.

Simona Semenič je dramatičarka, dramaturginja, režiserka in performerka. Prejela je tri Grumove nagrade in bila zanje večkrat nominirana. Njena besedila so prevedena v dvanajst jezikov in uprizorjena v več evropskih državah, v ZDA in tudi na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad v Sloveniji in tujini. Nekatere svoje avtobiografske tekste tudi sama uprizarja in z njimi gostuje po festivalih. Med letoma 2005 in 2013 je vodila iniciativo Preglej, od 2007 do 2010 je vodila društvo Gledališče Glej, od leta 2006 pa vodi Kulturno društvo Integrali. Vodi tudi delavnice dramskega pisanja tako doma kot v tujini. Kot soavtorica in dramaturginja sodeluje z režiserji in koreografi, večkrat je denimo sodelovala z Ivanom Talijančićem in Janezom Janšo, piše adaptacije za gledališča (LGL, MGL, SiTi Teater).

]]>
news-816 Mon, 02 Oct 2017 12:38:54 +0200 Ste prihodnji teden na sejmu v Frankfurtu? Mi smo – v Hali 5.0., C103. Vabljeni! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=816&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e9432ad1ecd6bfcd98e0aa540c8674f4 Že v prejšnjem novičniku smo vam predstavili zasnovo prenovljene nacionalne stojnice, ki se z letošnjim letom tudi veča in daje prostor za individualne sestanke vsem zainteresiranim založnikom. Letos bodo na slovenski stojnici s svojo mizo sodelovale založbe Miš, Sodobnost, Goga in Pivec, na sejmu pa imata svoji stojnici tudi Mladinska knjiga (6.1., D36) in Beletrina (5.0., A22). O slovenski stojnici oz. »slovenskem literarnem vrtu« po zasnovi pesnice in arhitektke Lucije Stupica smo že pisali, dodajmo še, da bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi zvočnemu posnetku poezije slovenskih pesnic in pesnikov v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Kompilacija vključuje trideset različnih avtorjev in jo bomo še dopolnjevali za druge sejme. Hvala vsem avtorjem, ki so svojo poezijo prebrali pred mikrofonom, vsem prevajalcem, ki so dovolili uporabo prevodov, in vsem bralcem prevodov, hvala tudi  Radiu Slovenija, ki je tehnično omogočil nastanek posnetka.

Vabimo vas na sprejem, ki bo v sredo, 11. oktobra, ob 13. uri na slovenski stojnici. Z nami bo tudi delegacija Ministrstva za kulturo, minister Tone Peršak, državna sekretarka Damjana Pečnik, veleposlanik v Berlinu, Franci But in vodja slovenskega kulturno-informacijskega centra v Berlinu, Gregor Jagodič. Delegacija se bo na predvečer sejma udeležila tudi uradne slavnostne otvoritve sejma, v sredo pa bo minister Peršak gost srečanja kulturnih ministrov EU, ki ga ob bok francoskemu fokusu na sejmu pripravlja njegova francoska kolegica.

Vabimo vas tudi na šest dogodkov s slovenskimi avtorji na šestih sejemskih lokacijah:

Sreda, 11. 10., ob 17.00, Publishers Rights Corner (LitAg, Hala 6.1.)
Jasmin B. Frelih: Na/pol  – predstavitev lanskoletnega nagrajenca EUPL, ki jo organizira britanska založba Oneworld Publications v sodelovanju s Cankarjevo založbo in predstavniki EUPL.

Petek, 13. 10., ob 11.30, ARTS+ (Hala 4.1., oder The Arts+ Runway)
Jurij Krpan iz Galerije Kapelica v programu Brainfood – What's next in Smart Technology predstavlja platformo za sodobno raziskovalno umetnost.

Petek, 13. 10., ob 13.30, Literadio (Hala 4.1., B33)
Sebastijan Pregelj predstavlja nemški prevod romana Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens, Drava Verlag, 2017).

Petek, 13. 10, ob 14.30, oder Weltempfang (Hala 3.1.)
Branko Soban, Vladimir Pištalo (Srbija/ZDA) in Marie-Janine Calic (Nemčija) v pogovoru z naslovom Žoga za Balkan? Mednarodni interesi na Zahodnem Balkanu. Moderira novinar dnevnika DIE ZEIT, Ulrich Laudaner. V sodelovanju z mrežo Traduki.

Petek, 13. 10., ob 17.00, oder "International stage" (Hala 5.1)
Pesniški glasovi v času krize – Pesniška platforma Versopolis, dogodek založbe Beletrina
Velika Britanija, Poljska, Katalonija – preko medijev nas dnevno dosegajo novice, kakršnih še pred kratkim v evropskem prostoru ne bi pričakovali. Kako se nanje odzivajo kritični, angažirani ali preprosto nehote osebno vpleteni pesniki in pesnice in predvsem, ali lahko na dogajanje kako vplivajo? Ali projekti, kakršen je Odprto pismo Evropi, ki ga je letos kot prvi spisal belgijski avtor Stefan Hertmans, odmevajo in kakorkoli vplivajo na evropske odločevalce?

Sobota, 14. 10., 9.30, Leseinsel / oder neodvisnih založb (Hala 4.1., D36)
Sebastijan Pregelj predstavlja nemški prevod romana Kronika pozabljanja (Chronik des Vergessens, Drava Verlag, 2017).

]]>
news-819 Mon, 02 Oct 2017 10:00:00 +0200 Prejemniki programskih in prijavitelji za projektna sredstva na mednarodnem področju: vabimo vas na koordinacijski sestanek aktivnosti v letu 2018 in 2019 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=819&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a735bdb3792a9139e1f76729c47e4af1 Štiriletni programski razpis je še v teku in poziv za aktivnosti v letu 2018 bomo sofinanciranim prijaviteljem posredovali še v oktobru, prav tako bo letos razpisan nov dvoletni projektni razpis za obdobje 2018-2019. Da bomo v tujini lahko nastopali čimbolj komplementarno, bi želeli najti skupne sinergije za nastope na mednarodnem parketu, nekatere bomo opredelili tudi v razpisni dokumentaciji. Zato vas v zadnjem tednu oktobra (predvidoma v četrtek, 26. 10., ob 13.00 na sedežu JAK) vabimo na sestanek, kjer bomo skupaj prevetrili ideje in ustvarili strategijo čim bolj vidnih in odmevnih prezentacij v tujini. Sestanek napovedujemo tudi v oktobrskem založniškem novičniku, da boste seznanjeni tudi tisti naslovniki, ki boste projekte morda prijavljali prvič.

Prosimo, da svojo udeležbo na sestanku potrdite na e-naslov: kristina.sluga@jakrs.si.

Za prejemnike sredstev, ki izvajajo mednarodne aktivnosti v tujini na programskem razpisu 2016-2019, je udeležba obvezna (DSP, Mladinska knjiga, Goga, Beletrina, Forum Ljubljana, Center za slovensko književnost, LUD Literatura).

]]>
news-820 Sat, 30 Sep 2017 14:04:00 +0200 AmazonCrossing – glavni na trgu prevodnih naslovov http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=820&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=8c478e15e5bb57266fe62e20e16c0aa6 V času ko se prevodni trg vse bolj krči, lahko ravno nasprotno trdimo za založniško linijo AmazonCrossing, ki so jo v Amazonu ustanovili leta 2010, že pet let kasneje pa je postala največji izdajatelj mednarodnih naslovov, prevedenih v angleščino. Za ponazoritev naj navedemo podatek, da je AmazonCrossing leta 2015 v ZDA izdal 75 novih prevodnih naslovov, medtem ko mu je njegov najbližji tekmec, založba Dalkey Archive, sledil s 25 prevodi. Za razliko od drugih založb, ki prvenstveno ostajajo pri tiskanih publikacijah, AmazonCrossing dela izdaja tako v tiskani in/ali digitalni ediciji ter včasih tudi v avdio formatu.

Leta 2015 so pri AmazonCrossing naznanili, da bodo za literaturo, ki še ni prevedena v angleščino, namenili 10 milijonov dolarjev. Kot je za Publishing Perspectives povedala direktorica AmazonCrossing Sarah Jane Gunter so z naložbo želeli povečati število prevodov v angleški jezik v naslednjih petih letih. AmazonCrossing je tako od svojega nastanka 2010 objavil več kot 200 naslovov avtorjev iz 29 držav in 19 jezikov.

Sprva so v angleščino prevajali predvsem nemške, francoske, španske in italijanske avtorje, tako bestsellerje kot sodobne kanonske avtorje, nato pa so se usmerili tudi v prevajanje angleških in ameriških avtorjev v omenjene jezike. Njihova največja prodajna uspešnica je še vedno zgodovinski triler The Hangman’s Daughter (2011) nemškega avtorja Oliverja Pötzscha, ki je bil prodan v milijonski nakladi.

Na AmazonCrossing dela izbirajo na več načinov: preko priporočil avtorjev, založnikov, literarnih agentov, prevajalcev, posamezne avtorje pa predlagajo tudi Amazonovi uredniki. Čeprav so bili ob nastanku založniške linije prvenstveno usmerjeni v leposlovje, zdaj veliko pozornost namenjajo popularnim žanrom, npr. kriminalkam, ZF literaturi, fantastiki in ljubezenskim romanom. Ali, kot pravi Gunterjeva: »Dobra zgodba je pač dobra zgodba.«

Leta 2016 so sprejeli še eno uredniško odločitev, in sicer so se usmerili na literaturo oz. jezike, ki v angleščino skoraj niso prevajani. Zato so na Frankfurtskem sejmu objavili poziv (velja še zdaj), s katerim so želeli pridobiti čim več dobrih prevodnih predlogov iz vseh mogočih jezikov in držav. Po besedah Gunterjeve je bil odziv zelo dober: »Iskali smo način, da bi tako avtorji kot agentje, založniki in prevajalci delali neposredno z nami. In navdušeni smo nad kakovostjo in raznolikostjo predlogov, ki smo jih prejeli.«

V prvem letu so tako prevedli grško avtorico Leno Manta, njen roman s prevodnim naslovom The House by the River bo izšel novembra. Drugo izbrano delo pa je roman Elijah’s Chair (Elijahova stolica, Fraktura, 2006) hrvaškega avtorja Igorja Štiksa, ki je ob izidu prejel več nagrad, med drugim tudi za najboljšo hrvaško knjigo leta 2006.

Obrazec za oddajo predloga:
https://translation.amazon.com/submissions

]]>
news-815 Thu, 21 Sep 2017 08:57:12 +0200 Prosto delovno mesto področnega svetovalca III http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=815&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=13a3f94a69a4ba131e43b3bd071345e7 Rok prijave do vključno 2. 10. 2017. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije objavlja prosto delovno mesto področni svetovalec III za manj kot polni delovni čas (20 ur tedensko). Več o razpisu preberite tukaj.

]]>
news-813 Wed, 20 Sep 2017 10:56:05 +0200 ZLATI FANTJE - PROMOTORJI BRANJA IN KOŠARKE http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=813&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=81f50854a0513360f9620663eddc6c86 Javna agencija za knjigo RS se že vrsto let povezuje s Košarkarsko zvezo Slovenije pri promociji branja mladih in košarke. Pred letošnjim evropskim prvenstvom v košarki EuroBasket 2017 so slovenski reprezentanti prebirali knjigo Planet, ki ne raste, Lučke Kajfež Bogataj z ilustracijami Izarja Lunačka, ki jo v tem šolskem letu prejmejo dijaki 1. letnikov srednjih šol po vsej Sloveniji pa tudi v zamejstvu v okviru projekta Rastem s knjigo. S košarkarskega prvenstva so se fantje vrnili z zlato medaljo in jo na ogled postavili tudi bralcem knjig. Z navdušenjem so sprejeli knjigo Zvezde vabijo Mihe Mazzinija, ki jo v tem šolskem letu prejmejo sedmošolci po vsej Sloveniji pa tudi v zamejstvu v okviru projekta Rastem s knjigo.

ISKRENE ČESTITKE ZLATIM FANTOM
IN ŠE NAPREJ
SKUPAJ NAVIJAMO ZA BRANJE IN KOŠARKO!

 

Zapisala: Tjaša Urankar
Foto: Matej Erjavec (Radio Ognjišče) in Tjaša Urankar (JAK)

]]>
news-812 Wed, 20 Sep 2017 10:46:02 +0200 Najava Javnega razpisa za sofinanciranje razvoja in uveljavljanje literarnih festivalov in prireditev v mednarodnem prostoru http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=812&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=cdc2188b6833cac73835393d122ffaee Javna agencija za knjigo Republike Slovenije bo v petek, 22. septembra 2017 objavila Javni razpis za sofinanciranje razvoja in uveljavljanja literarnih festivalov in prireditev v mednarodnem prostoru (v nadaljevanju: JR8–INT-2017). Razpis bo odprt do 23. 10. 2017.

Predmet javnega razpisa JR8-INT-2017 je sofinanciranje razvoja in uveljavljanja slovenskih literarnih festivalov in prireditev v mednarodnem prostoru, s ciljem dviga prepoznavnosti najkakovostnejših slovenskih prireditev s področja knjige v tujini, razvoja kompetenc kulturnih producentov za uspešen nastop v okviru projekta Slovenija, častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma, krepitve povezav med kulturnimi producenti ter tujimi partnerji, razvoja mreženja med slovenskimi in tujimi producenti ter med slovenskimi kulturnimi producenti s področja knjige ter področjem turizma doma in v tujini.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK: www.jakrs.si.

]]>
news-811 Wed, 20 Sep 2017 10:25:47 +0200 RAZPIS Umetniška rezidenca DSP v Ljubljani 2018 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=811&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7eea668bce064f577145f724161678d6 Rezidenčni program DSP je namenjen pisateljem, ki so objavili vsaj dve knjižni deli oziroma literarnim prevajalcem, ki so zaključili študij in so objavili vsaj dve prevodni deli (program ni namenjen študentom). Upošteva se le prevode slovenske literature v tuji jezik. Prednost pri izbiri imajo tisti avtorji/prevajalci, ki bodo s prijavljenim projektom prispevali k promociji in uveljavljanju slovenskega leposlovja in humanistike v tujini. DSP bo v letu 2018 omogočil rezidenčno bivanje največ 12 avtorjem/prevajalcem. Dolžina bivanja je 4 tedne. Ustanovitev: Društvo slovenskih pisateljev (DSP), 1872, rezidenčni program od 2015
Področja: Literatura, literarno prevajanje
Lokacija: Praprotnikova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Trajanje: 4 tedne
Stroški organizatorja: Stanovanje, nastanitev
Stroški rezidenta: Prevozni stroški, prehrana, nezgodno in zdravstveno zavarovanje
Rok za prijavo: 31. 10. 2017

Nastanitev:
Pisateljski atelje Daneta Zajca se nahaja na Praprotnikovi ulici v Ljubljani, 10 minut hoje od strogega središča mesta. Gre za stanovanje, v katerem je živel eden najvidnejših slovenskih pesnikov Dane Zajc – v rezidenci tako lahko vidimo kar nekaj pričevanj o njem (npr. slike, ki jih je prejel v dar, pohištvo, ki ga je uporabljal, itd.). Rezidenca meri 48,70 m², v njej so dve spalnici, kuhinja, kopalnica in zastekljeni balkon. V manjši spalnici so postelja, pisalna miza, omara, v večji pa tudi bralni kotiček, prav tako ima ta soba zastekljeni balkon. V obeh spalnicah se nahajajo knjižne police s prevodi slovenskih avtorjev ter knjigami, ki jih tu prijazno pustijo gostje rezidence. Stanovanje ima brezžično omrežje (prenos podatkov 50GB/mesec), kuhinjo z osnovnim priborom za kuhanje, pralni stroj in likalnik. Organizator poskrbi za čiščenje med menjavami rezidentov ter za menjavo posteljnine in brisač.

Opis programa:
Rezidenčni program DSP je namenjen pisateljem, ki so objavili vsaj dve knjižni deli oziroma literarnim prevajalcem, ki so zaključili študij in so objavili vsaj dve prevodni deli (program ni namenjen študentom). Upošteva se le prevode slovenske literature v tuji jezik. Prednost pri izbiri imajo tisti avtorji/prevajalci, ki bodo s prijavljenim projektom prispevali k promociji in uveljavljanju slovenskega leposlovja in humanistike v tujini.

DSP bo v letu 2018 omogočil rezidenčno bivanje največ 12 avtorjem/prevajalcem. Dolžina bivanja je 4 tedne.

Navodila za prijavo:
Prijava naj bo oddana v naslednjih jezikih: slovenskem, angleškem ali BHCS jezikih. Prijava mora obvezno vsebovati:

  • kratek CV s seznamom objav,
  • kratek opis projekta, ki ga bo prijavitelj izvajal v času rezidenčnega bivanja (največ ena stran A4) in predlagan termin bivanja v rezidenci.

Prijave morajo prispeti po navadni ali elektronski pošti najkasneje do 31. 10. 2017 (datum žiga na kuverti), na naslov:

Društvo slovenskih pisateljev
Tomšičeva 12
1000 Ljubljana

ali na elektronski naslov:
agata.simenc@drustvo-dsp.si

Na kuverti mora biti jasno označeno »RAZPIS – Umetniška rezidenca v Ljubljani/Sloveniji 2018«. Upoštevane bodo le popolne prijave.
Prijavitelji bodo o rezultatih obveščeni do 1. 12. 2017.

Več o rezidenci: Pisateljski atelje Daneta Zajca

]]>
news-810 Fri, 08 Sep 2017 14:04:12 +0200 Odziv predsednika strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture na očitke o diskriminatorni obravnavi ŠKUC http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=810&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1ba6ad3d7c08042f7de68f07021d6592 Strokovna komisija JAK za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture je v letošnjem razpisu za program usposabljanja založniških in knjigotrških delavcev obravnavala pet vlog, med njimi tudi prijavo društva ŠKUC iz Ljubljane. Glede na zmanjšana sredstva za ta program v celoti (v primerjavi s prejšnjimi leti) je sredstva med prijavitelje razdelila v ustrezno zmanjšanem obsegu. Pri tem je striktno upoštevala zgolj profesionalne kriterije za delitev sredstev, ki jih je sprejela JAK in ki med drugim upoštevajo tudi »Pomen in vlogo kulturnega projekta za krepitev slovenskega založništva oz. knjigotrštva, krepitev poklicnih kompetenc zaposlenih na področju založništva in knjigotrštva ter dvig kakovosti in prodaje izdanih knjig in revij«. In prav pri tem kriteriju je komisija v vlogi prijavitelja ŠKUC – v primerjavi z drugimi prijavitelji – ugotovila manjši obseg odmevnosti in vplivnosti njihovega prijavljenega programa na krepitev slovenskega založništva oz. knjigotrštva in nekoliko ožje segajoči vpliv na dvig kakovosti in prodaje izdanih publikacij, kot ga je bilo moč ugotoviti pri drugih prijaviteljih. In zgolj zato je komisija vlogi ŠKUC dodelila nekaj manj sredstev od zaprošene vsote, nikakor pa je pri odločitvi niso vodili kakšni drugi kriteriji, na primer, verska, nacionalna, svetovno-nazorska ali spolna usmerjenost in pripadnost, zato vsakršne tovrstne insinuacije s strani prijavitelja, ki mu – tako kot nobenemu drugemu letošnjemu prijavitelju – niso bila odobrena v celoti zaprošena sredstva, kategorično zavrača.

Jaroslav Skrušný,
predsednik strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK RS

]]>
news-809 Fri, 01 Sep 2017 07:09:04 +0200 Javni natečaj za zasedbo delovnega mesta direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=809&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6acfc06ad4170d2457515b90bc165459 Rok prijave je do vključno 21. 9. 2017. Od 1. 9. 2017 do vključno 21. 9. 2017 je odprt javni natečaj za zasedbo delovnega mesta direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Več informacij o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, je v dokumentu razpisa.

]]>
news-808 Wed, 30 Aug 2017 10:48:41 +0200 Obvestilo o tehničnih težavah http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=808&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=2c0cb2ace46634d35abadcffbd71eb9e Težave bomo odpravili do 4. 9. 2017. Zaradi težav s strežnikom na Javni agenciji za knjigo RS do ponedeljka, 4. 9. 2017, nismo dosegljivi po elektronski pošti.

Hvala za razumevanje!

]]>
news-806 Mon, 28 Aug 2017 10:58:20 +0200 Prevajalski seminar slovenske književnosti za prevajalce iz slovenščine v nemščino, Novo mesto, 14.–18. avgust 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=806&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=70812f29c43c5e6597b8f92ef336175d Med 14. in 18. avgustom 2017 je Javna agencija za knjigo drugič zapovrstjo izvedla specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino. Seminaristi so se v času seminarja poglobljeno ukvarjali z romanom Kakorkoli Polone Glavan (Beletrina, 2014) in z Močvirniki, živalsko povestjo za otroke Barbare Simoniti (Mladinska knjiga, 2012). Delavnice sta vodila nemški avtor in prevajalec Matthias Göritz ter uveljavljena prevajalka in tolmačka Rosemarie Linde, seminarja pa so se udeležile Barbara Anderlič, Daniela Kocmut, Tadeja Lackner-Naberžnik, Liza Linde in Alexandra Zaleznik.

Seminar se je začel z otvoritvenim literarnim dogodkom na vrtu Goethejevega instituta v Ljubljani, kjer se je z avtorjem in prevajalcem Matthiasom Göritzem (1969) pogovarjala Tanja Petrič. Göritz je prebral tudi nekaj odlomkov iz svojega romana Der kurze Traum des Jakob Voss (Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa), ki bo v prevodu Mojce Kranjc do konca leta izšel pri založbi Litera.

Program letošnjega seminarja smo razširili še z dvema predavanjima. Urednica Maike Nedo iz Berlina je udeležencem poglobljeno predstavila vlogo prevajalcev kot literarnih posrednikov in možnosti umeščanja del slovenskih avtorjev v programe nemških založniških hiš. Prevajalka in tolmačka Amalija Maček pa je pripravila predavanje in delavnico o konsekutivnem tolmačenju za literarne prevajalce, saj se ti na različnih dogodkih pogosto znajdejo tudi v vlogi moderatorjev ali tolmačev za avtorje, ki so jih prevajali.

Javna agencija za knjigo RS je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom. Roman Mojce Kumerdej, Kronosova žetev, ki je bil predmet obravnave na lanskoletnem seminarju, medtem v nemški jezik za založbo Wallstein že prevaja Erwin Köstler, eden od udeležencev lanskega seminarja.

Naslednji specializirani seminar v tej jezikovni kombinaciji bo potekal leta 2019.

Fotografske utrinke s prevajalskega seminarja v Ljubljani in Novem mestu so prispevali Ema Koncilija, Alenka Mestek in Goethe-Institut Ljubljana.

]]>
news-802 Mon, 21 Aug 2017 09:48:42 +0200 Poziv avtorjem za sodelovanje pri projektu Drugo mnenje, ki ga organizira Društvo slovenskih literarnih kritikov http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=802&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a1255cdab879d391f6da2f49b1db25f5 DRUGO MNENJE je projekt, kjer avtor in kritik ne bosta več zoprnika, ampak konstruktivna sodelavca, saj bo osem kritikov, članov DSLK, svoje znanje in izkušnje radodarno delilo z zainteresiranimi avtorji, ki bodo v naslednjih dveh letih izdali knjige pri kateri izmed slovenskih založb.

Vse avtorje, ki bi se želeli pred svojim knjižnim izidom posvetovati z izbranim kritikom-urednikom in tako pridobiti še drugo mnenje, vabimo, da se najpozneje do 15. 9. 2017 oglasijo na uradni e-naslov projektdrugomnenje@gmail.com in predstavijo svoj knjižni projekt – nemara celo z verzi ali odlomki v delovni različici – ter razkrijejo, s katerim urednikom bi si želeli sodelovati.

S pomočjo Javne agencije za knjigo RS, ki bo projekt sofinancirala, bomo omogočili pet tovrstnih sodelovanj. V primeru preštevilnih prijav si upravni odbor DSLK pridržuje pravico do končnega izbora kandidatov. Avtorji lahko izbirajo med naslednjimi literarni kritiki: Tina Bilban, Ana Geršak, Petra Koršič, Dijana Matković, Mojca Pišek, Žiga Rus, Veronika Šoster in Urban Zorko.

Dodatne informacije:
Aljaž Koprivnikar, koordinator projekta Drugo mnenje
Tel.: 031 773 974

]]>
news-801 Mon, 07 Aug 2017 10:11:59 +0200 Razpis za rezidenčno bivanje umetnikov na Dunaju in v Salzburgu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=801&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=00dc41e0404642228947897ab91baf22 Urad zveznega kanclerja v sodelovanju z ustanovo KulturKontakt Austria razpisuje 50 rezidenčnih štipendij za umetnike z vseh področij, ki bi želeli leta 2018 bivati na Dunaju ali v Salzburgu. Rezidenčno bivanje traja od enega do treh mesecev. Štipendije so namenjene kulturnim ustvarjalcem, ki ne bivajo v Avstriji in so stari do 40 let (rojeni po 31. 12. 1977). Razpis ni namenjen umetnikom, ki so že bili deležni rezidenčnih štipendij ustanove KulturKontakt Austria, Urada zveznega kanclerja ali Zveznega ministrstva za šolstvo, umetnost in kulturo.

Prijavijo se lahko kulturni ustvarjalci z naslednjih področij:

– literatura,

– otroška in mladinska literatura,

– literarno prevajanje,

– kompozicija,

– likovna umetnost,

– umetniška fotografija,

– video in medijska umetnost,

– kulturno posredovanje.

Rok prijave: 18. september 2017

Več o razpisu v nemščini: Ausschreibung Artists-in-Residence-Programm 2018

Več o razpisu v angleščini: Call for Applications for the Artist-in-Residence-Programme 2018

]]>
news-799 Wed, 02 Aug 2017 10:12:07 +0200 3, 2, 1, Frankfurt! Prenovljena slovenska stojnica v hali 5, C103 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=799&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b08fa57e63fb5d75cf13ebf80670cc43 Javna agencija za knjigo bo na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavila novo in večjo slovensko stojnico, s katero se bo prostor za razstavljene knjige in sestanke povečal na 80 kvadratnih metrov. Stojnico bomo seveda uporabili tudi na vseh drugih knjižnih sejmih, ki se jih udeležuje Javna agencija za knjigo, zato obiščite naš literarni vrt tudi v Leipzigu, Bologni …, čakajo vas več kot knjige! Oblikovanje sejemskega prostora smo zaupali Luciji Stupica, pesnici in arhitektki, ki smo jo ob tej priložnosti prosili za konceptualni zapis njenega razmisleka ob snovanju nove podobe: Slovenski literarni vrt.

Svečana otvoritev na Frankfurtskem knjižnem sejmu (Hala 5, C103), v sredo, 11. oktobra 2017, ob 13.00.

 

Slovenski literarni vrt 

            Vrt. Ali gozdna jasa. Drevesa. Šelestenje listja, listi knjig, ki se obračajo pod prsti obiskovalcev. Ptičje hišice z naseljenimi ptiči besed. Ptičje hišice, kjer lahko slišiš odlomke prevodov slovenskih del v najrazličnejše jezike. Vrt. Prostor počitka in kontemplacije v vsenavzoči kakofoniji glasov. Želja ponuditi drugemu in sebi prostor, ki ni le mimobežen, eden od mnogih, ki jih tisti dan prestopiš, temveč ga tudi začutiš. Začutiš med drugim esenco lesa, njegovo površino. Dragocenost tega materiala.   

           Zame kot pesnico in oblikovalko prostora, ki v sebi nosi ljubezen do knjige, ljubezen do jezika in hkrati narave, je pri oblikovanju postal največji izziv, kako odpreti čute, ki spremljajo sprehod po knjigah, sprehod po gozdu, gozdu besed, kako prebuditi polifonijo čutov, ko se obiskovalec zadrži ob enem od petih dreves in drsi s pogledom med policami z naslovi otroške literature, nagrajenih avtorjev ali prevodne literature, ko odpre knjigo in prebere nekaj vrstic. Vse te drobne podobe, ki napolnjujejo stotine strani knjig in nato nas, ki beremo. Zasnovati stojnico, ki bi jo kot pesnica rada obiskala, to je bila največja želja. In se, v izbiranju med vsemi mogočimi pristopi in možnostmi odločiti za takšno, ko bom, kot pravi velika poljska pesnica Wislawa Szymborska, lahko rekla: »Rajši potrkam na les. Rajši ne sprašujem, koliko časa še in kdaj. Rajši upoštevam celo to možnost, da je obstoj upravičen.« Tudi za drobno sekundo, da bom upravičila obstoj oblikovanja te stojnice. 

            Ni naključje, da je razmišljanje, ki je vplivalo na oblikovanje nove podobe stojnice za knjižni sejem v Frankfurtu, vodilo do ustvarjalk dveh kreativnih kolektivov, Oloop in Smetumet. Skupno jim je povezovanje, ekološko razmišljanje in delovanje, občutljive družbene teme so podstat njihovega ustvarjanja.

Oloop vodijo tri oblikovalke, umetnice in producentke, Katja Burger, Tjaša Bavcon in Jasminka Ferček. Aktivne so na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti. Pri tem so občutljive do ranljivih skupin ljudi, kar najbolje dokazuje njihov zadnji projekt, imenovan Razkrite roke. Ročno izdelane kvačkane blazine, ki so nastale pod rokami jeseniških priseljenk, so bile eden od povodov za sodelovanje. Oblikovalke se v sklopu projekta nove stojnice Javne agencije za knjigo predstavljajo s sedežnimi blazinami večjih dimenzij.

Smetumet sta Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj. Obema je ljuba in nikoli tuja ponovna uporaba, predelava in ustvarjanje iz odpadnih reči. Lahko jim rečemo smeti, lahko nepotrebna navlaka v naših hišah. Pod njunimi rokami dobijo predelane stvari novo poslanstvo. Nas so pritegnile z izdelkom O, krasni obesek, kot imenujejo predelan star papir v obliki loškega kruhka in s semeni travniškega cvetja. Ker ima stojnica vrt in ptičje hišice in je travniško cvetje v semenih nekaj, kar odneseš domov in posadiš in še kdaj pomisliš na tisti prostor, poln slovenskih knjig in besede, ali še bolje, odpreš slovensko knjigo, v izvirniku ali prevodu in se potopiš vanjo. In okoli tebe diši. Morda pa semena postaviš v same hišice, če kdaj tja zares zajadrajo ptice.

Ena prvih misli ob snovanju novega razstavnega prostora je bila posvečena stolu. Težko je ne pomisliti na stol, ko pomisliš na knjigo. Tako za pisatelje kot bralce. Ker v sodobnem času slovenski stol ne more mimo velikega slovenskega industrijskega oblikovalca Nika Kralja (1920–2013), smo spet pri recikliranju – ideje, materiala. Arhitekt Primož Jeza je za podjetje Donar oblikoval stol Nico Less iz 100-odstotnega recikliranega filca, ki je prejel mednarodno nagrado red dot 2016 za produktno oblikovanje in je poklon Kraljevemu stolu Lupina.

Opomba: citat Wislawe Szymborske je iz pesmi Možnosti, ki je izšla v knjigi Ključ, za katero je pesmi izbrala in jih prevedla Jana Unuk. Delo je izšlo leta 2014 v zbirki Nova lirika, pri založbi Mladinska knjiga.

]]>
news-798 Mon, 31 Jul 2017 08:26:47 +0200 ViA – zgodba o uspehu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=798&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=49f209e9deb794850d9b6039ac08056c Projekt »Vključujemo in aktiviramo!« je Evropska komisija izbrala za primer dobre prakse. Projekt »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga v letih od 2016 do 2019 vodi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, njegov namen pa je opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela, je Evropska komisija izbrala kot eno izmed »zgodb o uspehu«.

»Vključujemo in aktiviramo!« se je tako s prispevkom »From readers to writers« uvrstil med druge izbrane primere dobre prakse, ki so jih predstavili na spletni strani Evropskega socialnega sklada

]]>
news-797 Fri, 21 Jul 2017 10:59:00 +0200 7. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, Maribor, 27. junij – 2. julij 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=797&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6470f10a8ad66acdafab3c67d73ad791 Med 27. junijem in 2. julijem 2017 je Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z zavodom Mladinski kulturni center na novi lokaciji v Mariboru že sedmič zapovrstjo uspešno izpeljala mednarodni prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v tuje jezike. Seminar je združil 12 uveljavljenih prevajalcev in jim ponudil vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti ter možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Na seminarju so sodelovali Jelena Budimirović (Srbija), María Florencia Ferre (Argentina), Alina Irimia (Romunija), Aleš Kozár (Češka), Laima Masytė (Litva), Jun Mita (Japonska), Žana Perkovskaja (Rusija), Timothy Pogačar (ZDA), Patrizia Raveggi (Italija), Kristina Reardon (ZDA), Lucia Gaja Scuteri (Italija) in Kristina Tamulevičiūtė (Litva).

Cilj seminarja je spodbujanje knjižnih in revijalnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost in mreženje prevajalcev ter vzpodbujanje tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci. Seminaristi so se štiri dni zapored poglobljeno ukvarjali z izbranimi pesniškimi cikli Gregorja Strniše iz zbirke Zbrane pesmi (Beletrina, 2007), z mladinskim romanom Kebarie Janje Vidmar (Miš založba, 2010), esejističnim delom Državljanski eseji Alojza Ihana (Beletrina, 2012) in romanom Otroštvo Mihe Mazzinija (Goga, 2015). Mentorici letošnjih delavnic sta bili uveljavljeni prevajalki in prevodoslovki dr. Nada Grošelj in dr. Đurđa Strsoglavec.

Popoldne pa so udeleženci prisluhnili predavanjem dr. Igorja Žunkoviča Poetika in Poezija Gregorja Strniše, dr. Kozme Ahačiča Jezikovni viri za prevajalce slovenskih besedil in dr. Aljoše Harlamova Sodobni slovenski roman. Poleg delavnic in predavanj so se seminaristom predstavile številne slovenske založbe s svojimi programi izvirnega slovenskega ustvarjanja tako na področju leposlovja ter mladinske in otroške književnosti kot tudi humanistike in stvarne literature.

Radijskemu prispevku o seminarju, ki ga je za oddajo Kulturna panorama na Radiu Ars pripravila Simona Kopinšek, lahko prisluhnete tukaj.

 

Foto: Domen Ulbl

]]>
news-796 Sun, 16 Jul 2017 07:08:55 +0200 Prevajalski seminar slovenske književnosti za prevajalce iz slovenščine v nemščino, Novo mesto, 14.–18. avgust 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=796&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6d22afb08cedffe544da38cbcb550054 Med 14. in 18. avgustom 2017 bo Javna agencija za knjigo v sodelovanju z zavodom Situla in založbo Goga v Novem mestu drugič zapovrstjo izvedla specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino. Seminaristi se bodo v času seminarja poglobljeno ukvarjali z romanom Kakorkoli Polone Glavan (Beletrina, 2014) in z Močvirniki, živalsko povestjo za otroke Barbare Simoniti (Mladinska knjiga, 2012). Mentorja delavnic bosta nemški avtor in prevajalec Matthias Göritz in uveljavljena prevajalka in tolmačka Rosemarie Linde. Udeleženke letošnjega seminarja so Barbara Anderlič, Daniela Kocmut, Tadeja Lackner-Naberžnik, Liza Linde in Alexandra Zaleznik. Naslednji specializirani seminar v tej jezikovni kombinaciji pa bo ponovno potekal v letu 2019.

Javna agencija za knjigo je seminar za prevajalce v nemščino uvedla leta 2016 kot podporni ukrep slovenski kandidaturi za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, z namenom intenzivnejše izmenjave z nemškim govornim prostorom. Roman Mojce Kumerdej, Kronosova žetev, ki je bil predmet obravnave na lanskoletnem seminarju, medtem v nemški jezik za založbo Wallstein že prevaja Erwin Köstler, eden od udeležencev seminarja.

Na letošnjem seminarju bo gostujoča urednica in agentka Maike Nedo iz Berlina udeležencem poglobljeno predstavila vlogo prevajalcev kot literarnih posrednikov in možnosti umeščanja del slovenskih avtorjev v programe nemških založniških hiš.

PROGRAM SEMINARJA

]]>
news-795 Fri, 30 Jun 2017 11:36:18 +0200 Objavljena razpisa za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost ter za izbor kulturnih projektov na področjih prevodov v tuje jezike in mobilnosti urednikov oz. založnikov za leto 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=795&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7e9ee96d1dd82aaac120d87a3c73b952 30. junija 2017 je Javna agencija za knjigo RS na svoji spletni strani objavila naslednja razpisa:

Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost za leto 2017 (oznaka razpisa: JR7–ŠTIPENDIJE–2017)
Več o razpisu: JR7–ŠTIPENDIJE–2017

Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih prevodov v tuje jezike in mobilnosti urednikov oziroma založnikov za leto 2017 (oznaka razpisa: JR6–PM–2017)
Več o razpisu: JR6–PM–2017

]]>
news-792 Fri, 23 Jun 2017 14:38:28 +0200 Javni razpis za izbor kulturnih projektov bivanja in ustvarjanja v umetniških rezidencah v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=792&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=7b887debadf94e9d1e109a0ddd8d5aad Predmet razpisa je zbiranje projektov prijaviteljev, ki delujejo v umetnosti in kulturi, za bivanje in ustvarjanje v umetniških rezidencah Ministrstva za kulturo RS v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo, v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2018. Proračun vključuje:

  • financiranje stroškov najemnine, tekočih stroškov, ki so povezani z uporabo stanovanja, stroškov rednega vzdrževanja in osnovne opreme umetniških rezidenc v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju ter
  • povračilo potnih stroškov za izbrane prijavitelje, in sicer za Berlin v višini največ 250 EUR neto, za London v višini največ 250 EUR neto, za Dunaj v višini največ 150 EUR neto ter za New York v višini največ 800 EUR neto v primeru enega prijavitelja ali največ 700 EUR neto na osebo v primeru skupinskega rezidenčnega bivanja.

Razpis je namenjen prijaviteljem, ki delujejo na naslednjih področjih umetnosti in kulture:

  • uprizoritvena umetnost,
  • likovna umetnost,
  • arhitektura in oblikovanje,
  • glasbena umetnost,
  • intermedijske umetnosti,
  • film in AV-kultura,
  • knjiga,
  • kritika umetnosti ter refleksija kulture in družbe.

Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki delujejo na razpisanih področjih, imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter izpolnjujejo druge razpisne pogoje.

Rok prijave: 14. 07. 2017

Domača stran razpisa: JPR-REZ-2018

]]>
news-791 Fri, 23 Jun 2017 10:40:46 +0200 Najava razpisa za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost za leto 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=791&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=9eb5a4458b6e93bea53a2673fd175d83 Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju JAK) bo v petek, 30. junija 2017 objavila Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost za leto 2017 (v nadaljevanju JR7–ŠTIPENDIJE-2017). Razpis bo odprt do 18. avgusta 2017.

Predmet javnega razpisa JR7–ŠTIPENDIJE-2017 je podeljevanje delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblik podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah. Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter delovnih štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.

Delovne štipendije za ustvarjalnost se podeljuje na naslednjih področjih: leposlovje, prevajanje, glasba, ilustracija in fotografija ter avdiovizualno področje.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK: www.jakrs.si.

Kontaktne osebe za razpis:

]]>
news-787 Wed, 21 Jun 2017 11:53:31 +0200 Objavljen razpis Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v RS http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=787&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d9db1cac33d98b73ac7f478145011dbe 16. junija 2017 je Ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani objavilo razpis Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji. 16. junija 2017 je Ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani objavilo razpis Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji.

Več o razpisu: Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v RS

]]>
news-786 Wed, 14 Jun 2017 13:29:17 +0200 Projekt Vključujemo in aktiviramo! izbran za primer dobre prakse http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=786&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=be4e6d3d9b3e956377157216d8f53ee9 Projekt Javne agencije za knjigo RS Vključujemo in aktiviramo! je bil ponovno izbran kot primer dobre prakse na področju socialnih inovacij. Na povabilo Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sta projekt na Odboru za spremljanje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 predstavila Aleš Novak in Miha Marinč. Predstavitev je potekala 13. junija na Bledu.

Pri delu odbora sodelujejo predstavniki Evropske komisije, ministrstev, služb in uradov, gospodarskih in socialnih partnerjev, lokalnih skupnosti, predstavniki urbanega razvoja in sveta regij, invalidskih organizacij, nevladnih organizacij ter predstavniki s področja enakosti.

]]>
news-785 Fri, 02 Jun 2017 14:23:34 +0200 Projekt ViA je zmagal v kampanji »EU projekt, moj projekt 2017« http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=785&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5ace1a4b24adb7f1261058dcdc35a691 Projekt »Vključujemo in aktiviramo!« Javne agencije za knjigo RS je bil v vseslovenski kampanji »EU projekt, moj projekt 2017« izbran kot najboljši projekt v osrednjeslovenski regiji. Vabljeni na dan odprtih vrat, 10. 6. 2017, v Mestni muzej v Ljubljani! Z dogodkom, ki ga pripravljamo v soboto, 10. 6., v Mestnem muzeju Ljubljana v sodelovanju s Službo vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, želimo obiskovalcem omogočiti, da delčke dogajanj, ki je namenjen našim udeležencem, na lastni koži preizkusijo sami. V ta namen smo pripravili celodnevno dogajanje, polno literarnih in ilustratorskih delavnic, ki bodo obiskovalce popeljale v svet literature, ki ga s projektom skušamo prinesti med naše udeležence projekta.

Poleg petih različnih delavnic, za katere je zaradi kakovosti izvedbe potrebna prijava, bomo v dopoldanskem delu skupaj z nekaj mentorji in udeleženci predstavili, kako projekt poteka in kaj dejansko pomeni vsem vključenim.

Tekom dneva se nam bo predstavila tudi skupina lanskoletnih udeležencev iz Centra za usposabljanje, varstvo in delo Dobrna, ki je skupaj s svojimi mentorji v okviru projekta pripravila prisrčno pravljico o Nini, ki išče prijatelja, večer pa bosta v tonih literarno-glasbenega stand-up-a zaključila Pižama in Trkaj.

Zelo veseli bomo, če boste vsaj del prihodnje sobote preživeli z nami. Za vse tiste, ki boste z nami ves dan, pa nudimo tudi kosilo v Drugi violini, kjer se s svojim delom v družbo vključujejo tudi nekateri naši lanskoletni udeleženci projekta. (Bon za kosilo boste na licu mesta prejeli tisti, ki se boste udeležili več delavnic).

Ves dan bo potekala tudi ViA nagradna igra na temo literature. Med vsemi bomo na koncu izžrebali 10 nagrajencev, ti pa bodo prejeli knjižni paket s kakovostno slovensko literaturo, ki jo uporabljamo pri izvajanju projekta »Vključujemo in aktiviramo!«. Knjižni paketi bodo namenjeni tako otrokom kot odraslim, tako da se velja potruditi. 

Več o programu si preberite v prilogi ali na spletni strani kampanje »EU projekt, moj projekt«, prijave na delavnice pa so možne prek prijavne spletne strani (do obrazca za prijavo pridete na dnu navedene spletne strani).

Veseli bomo, če to sporočilo posredujete tudi vsem, ki bi jih dogodek utegnil zanimati.

]]>
news-784 Wed, 31 May 2017 12:30:05 +0200 7. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti letos prvič v Mariboru http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=784&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=e8d2d56f493eb0b51bb16cbb187327e7 Bliža se že sedma izvedba JAK-ovega mednarodnega prevajalskega seminarja, ki bo letos med 27. junijem in 2. julijem prvič potekal v Mariboru, v soorganizaciji z MKC Maribor. Seminarja se bo udeležilo 12 uveljavljenih prevajalk in prevajalcev slovenske književnosti, ki letos prihajajo iz devetih različnih držav: Japonske, Litve, Češke, Srbije, ZDA, Argentine, Italije, Rusije in Romunije. Mednarodni prevajalski seminar že vrsto let ponuja vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranimi odlomki. Cilj tovrstnega dela je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela. Ta del seminarja bo potekal v seminarskih sobah Hostla Pekarna in MKC Maribor.

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature. Ob večerih bodo potekali za javnost odprti literarni večeri z izbranimi avtorji seminarja ter tematski kulturni program, in sicer v Salonu uporabnih umetnosti (Glavni trg 1, Maribor) in v Literarni hiši Maribor (Vojašniška ulica 12).

Avtorji in njihova dela letošnjega prevajalskega seminarja so:  

  • Alojz Ihan: Državljanski eseji, Beletrina 2012 (esejistika),
  • Miha Mazzini: Otroštvo, Goga 2015 (roman),
  • Gregor Strniša: Zbrane pesmi, Beletrina 2007 (poezija),
  • Janja Vidmar: Kebarie, Založba Miš 2010 (mladinsko delo).

Med 14. in 18. avgustom pa bo Javna agencija za knjigo v Novem mestu ponovno izvedla še specializirani prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v nemščino, v sodelovanju z zavodom Situla in založbo Goga. Sedem izbranih seminaristov se bo tri dni ukvarjalo z romanom Kakorkoli Polone Glavan (Beletrina, 2014) in z živalsko povestjo za otroke, Močvirniki Barbare Simoniti (Mladinska knjiga, 2012).

]]>
news-783 Fri, 26 May 2017 11:33:52 +0200 Nemški prevod drame sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije v prestižnem izboru evropske mreže EURODRAM http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=783&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=68e671ddfdd51b8e4248cbafc4d71186 Evropska mreža EURODRAM se ukvarja s promocijo prevodov dramskih tekstov, pri čemer se še posebej osredotoča na manjše jezikovne skupine, in spodbuja čim večje in širše povezovanje dramatikov, prevajalcev in samih gledališč.
Gre za izvorno francosko iniciativo, ki že deset let deluje na področju prevodne dramatike in ima 26 odborov za različne jezike s skoraj 300 člani. Odbori bienalno izbirajo še ne uprizorjena, a prevedena dramska besedila in dramska besedila v izvirnem jeziku, ki jih priporočajo za uprizoritev in javno objavo.

Za leto 2017 so med 293 prijavljenimi prevedenimi dramskimi besedili izbrali tudi dramo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije slovenske dramatičarke Simone Semenič (za dramo je leta 2014 prejela tudi Grumovo nagrado), ki jo je v nemščino prevedla Urška Brodar (sieben köchinnen, vier soldaten und drei sophien).

Prevajalka Urška Brodar se bo 24. junija 2017 udeležila dogodka v Mannheimu, kjer bodo potekala javna branja letos izbranih dramskih tekstov v prevodu in spremljajoče diskusije v gledališču Theaterhaus G7.

EURODRAM je v svoj izbor že uvrstil prevedeni slovenski dramski tekst, in sicer leta 2012 angleški prevod drame Prst  Mihe Mazzinija. Dramo je z naslovom The Finger prevedla Maja Vesenjak Limon. Medtem ko sta bili leta 2011 v izbor uvrščeni izvirni slovenski drami Razodetja Dušana Jovanovića in Hodnik Matjaža Zupančiča.

Na letošnjem 52. Borštnikovem srečanju, ki se bo odvijalo med 20. in 29. oktobrom v Mariboru, bomo z željo, da bi pripomogli k večji prepoznavnosti slovenske dramatike v tujini, s čimer bi imeli naši gledališčniki tudi več možnosti za uprizarjanje na tujih odrih, soorganizirali okroglo mizo in delavnico slovenskih in nemških dramaturgov. V goste bodo prišli gostje iz nemških gledališč, med njimi: Uwe Gössel (podpredsednik nemškega društva dramaturgov - Dramaturgische Gesellschaft in do pred kratkim vodja Mednarodnega foruma v okviru festivala Theatertreffen), Johanna Höhmann (Münchener Kammerspiele), Stefan Bläske (sodelavec International Institute of Political Murder).

Več o EURODRAM na tej povezavi.

 

Fotografija predstave: Sebastian Cavazza

]]>
news-782 Wed, 24 May 2017 15:35:12 +0200 Založnica Irena Miš (založba Miš) o obisku knjižnega sejma v Bologni http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=782&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=d6b52512d20a32605ce4c890d1ee70d7 Družinska založba Miš je v slovenskem knjižnem protoru znana po odličnih knjigah tako za otroke kot mladino. Letno izda od 30 do 40 novih naslovov, pri čemer tri četrtine programa predstavljajo mladinska dela priznanih domačih in tujih avtorjev. Založba je doslej prejela že vse nacionalne nagrade za mladinsko literaturo, nekatere tudi po večkrat, in tudi nekaj mednarodnih priznanj. Ker so njena prizadevanja usmerjena tudi v promocijo branja, vsako leto priredi mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Irena Miš o gostovanju založbe Miš na knjižnem sejmu v Bologni:

Za založnike otroških in mladinskih knjig je sejem v Bologni najpomembnejša mednarodna prireditev, kjer lahko predstavimo svoje knjige in poiščemo tiste najboljše, ki bi jih bilo vredno v prevodu ponuditi mladim slovenskim bralcem. Že drugo leto smo izkoristili ponudbo Javne agencije za knjigo in namesto najema lastne stojnice razstavljali in sestankovali v okviru JAK-ove nacionalne stojnice. To ima namreč za založnika mnoge prednosti, ne le cenovnih. Iskreno upamo, da bo tudi vnaprej mogoče razstavljati tako, morda tudi na drugih sejmih in ne le v Bologni.

Vnaprej smo se dogovorili za približno šest sestankov dnevno, vendar smo imeli na stojnici vsak dan tudi več kot toliko nenapovedanih sestankov z naključnimi mimoidočimi. Največ zanimanja je bilo za slikanice (Lucija Stepančič: Anton! in Arsenije!, Ida Mlakar: O kravi, ki je lajala v luno, ...) in mladinska romana Žige X. Gombača, NK Svoboda ter Igorja Karlovška, Teci!, in seveda za delo Kako zorijo ježevci Petra Svetine, za katerega je ilustracije ustvaril Damijan Stepančič. V veliko pomoč na sestankih so nam bili vnaprej pripravljeni opisi in katalog v angleškem jeziku. Priprava na napovedane sestanke je obsegala predvsem izbiro naslovov, ki smo jih ponudili, velik izziv pa so bili nenapovedani sestanki, ko je bilo treba najprej ugotoviti, kaj obiskovalca pravzaprav zanima.

Kot vsako leto se bomo tudi letos udeležili še frankfurtskega sejma. Ali kot razstavljavci ali samo obiskovalci v iskanju primernih naslovov, je odvisno od tega, ali bo mogoče razstavljati v okviru nacionalne stojnice. Razmišljamo tudi o obisku sejma otroških in mladinskih knjig v Šanghaju. Oktobra pa obiščemo še albanske založnike, kjer pravkar izhaja knjiga Kebarie Janje Vidmar.

]]>
news-781 Wed, 24 May 2017 14:53:08 +0200 Literarna agentka Petra Kavčič o obisku jeruzalemskega knjižnega sejma http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=781&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=339260d52ec93bfd7df375b44c4b1461 Petra Kavčič iz založbe Beletrina se bo junija prvič udeležila bienalnega knjižnega sejma v Jeruzalemu, ki velja za enega najpomembnejših v svetovnem merilu. Zakaj odločitev za udeležbo na sejmu v Jeruzalemu?

Na založbi se trudimo, da se ob sejmih, ki  jih redno obiskujemo, vsako leto udeležimo vsaj enega novega sejma. Na ta način vstopamo na nova področja in širimo svojo mrežo kontaktov z uredniki, založniki, agenti ter seveda širše z drugimi akterji na področju literature in kulture (npr. organizatorji literarnih festivalov). Udeležba na jeruzalemskem knjižnem sejmu je zanimiva, ker gre za do sedaj za nas dokaj neznano področje, obenem pa je založniška in literarna panorama  tam zelo živahna, pritegne pa ne samo založnike iz Izraela, temveč ima zelo močno mednarodno prezenco.

Je  pa še en razlog, ki je vplival na odločitev o obisku – potem ko se je Turčija lani umaknila iz programov Ustvarjalna Evropa, so se pričela pogajanja o izraelskem pristopu in ta možnost je še vedno odprta – ko se uresniči, bo to še toliko večji poriv za sodelovanje.

Letos zanimivo sejem sovpada s hebrejskim tednom knjige (Hebrew Book Week), tako da bom na knjižnem sejmu v Jeruzalemu predvidoma prisotna prva dva dneva, ki sta po besedah kolegov najbolj aktivna, tretji dan pa bom izkoristila za obisk Tel Aviva in srečanja z dodatnimi uredniki.

Kako se pripravljate na sejem? Koliko sestankov imate dogovorjenih vnaprej, kakšne materiale in za koliko knjig si pripravljate, se osredotočite na specifične založnike (kar se jezika ali velikosti tiče)?

Za udeležbo na sejmih so predpriprave pravzaprav ključnega pomena. Po eni strani je dobro poznati specifike sejma (kateri so tisti ključni dnevi, ko je treba biti prisoten, kakšne strokovne dogodke ponuja sejem, kateri spremljevalni dogodki potekajo in seveda osnovno kdo vse je prisoten), po drugi pa je pri dogovarjanju za sestanke bistveno, da kontaktiraš tiste založnike, ki ustrezajo profilu tvojega kataloga. Torej v našem primeru tiste, ki so odprti do prevodne literature, ki izdajajo podobne avtorje ali knjige s podobno tematiko, ki so bolj kot komercialno usmerjeni literarno ipd.

Urednikom že pred srečanjem pošljem naš najnovejši katalog in predlagam nekaj naslovov, ki bi bili zanje zanimivi, kar omogoča, da se na sestankih lahko veliko bolj posvetimo vsebini. Seveda imam na sejmu potem pripravljene predstavitvene liste, pomembno je, da imaš 'na zalogi' tudi seznam morebitnih prevajalcev, pa seveda možnosti za podporo pri izdaji.

Čeprav bom jeruzalemski sejem izkoristila tudi za obnovitev stikov s tistimi tujimi kolegi, ki jih že poznam in prav tako prihajajo na sejem, bodo v fokusu seveda izraelski založniki. To nosi svojo specifiko, saj je za razliko od prevajanja iz hebrejščine v slovenščino pri prevajanju iz slovenščine v hebrejščino določen manko. Tako da se osredotočam na knjige, ki že obstajajo v celotnem prevodu v angleščini ali francoščini, v poštev pride tudi nemščina ...

Kolikšen je okvirni strošek vaše udeležbe na knjižnem sejmu?

Neposrednih stroškov bo predvidoma do 1000 evrov.

Zakaj sploh hoditi na knjižne sejme?

Knjižni sejmi so najboljša priložnost za vzpostavljanje stikov z uredniki in založniki, zelo preprosto – ni ga čez osebni stik, preko elektronske pošte in po telefonu na daljavo lahko narediš samo toliko. S srečanji širim mrežo poznanstev, gojim že obstoječa, s kolegi primerjam prakse, izmenjujem izkušnje, spoznavam nove trende in izzive v njihovih državah ter splošno na področju založništva, nabiram ideje in ob predstavljanju naših avtorjev spoznavam tuje avtorje, ki bi bili zanimivi za nas.

Več o sejmu: Jerusalem International Book Fair

]]>
news-780 Wed, 24 May 2017 13:07:28 +0200 Vabljeni na delavnico o avtorskih pravicah z dr. Petro Hardt (založba Suhrkamp) http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=780&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6965649f90176ffe24ce9c3f51210bbd Za dvig kompetenc slovenskih založnikov pri mednarodnih aktivnostih in spodbujanje mednarodnega posredovanja licenc je Javna agencija za knjigo RS izdala knjigo Nakup, varstvo in prodaja avtorskih pravic (uradni izid: 5. junij 2017) dr. Petre Hardt, dolgoletne vodje oddelka za pravice pri ugledni nemški založbi Suhrkamp. Izid knjige bo pospremilo gostovanje avtorice v Sloveniji, ki bo v četrtek, 8. junija 2017, predavala na 15. kongresu slovenskih založnikov na Bledu. Že v petek, 9. junija 2017, pa bo med 11. in 13. uro na ljubljanski Pravni fakulteti (Poljanski nasip 2, soba: SEMINAR 5) vodila praktično delavnico na temo avtorskih pravic s primeri iz prakse in nazornimi napotki k obravnavi avtorskih pravic v času globalizacije in digitalizacije.

Gostovanje avtorice organizira JAK v sodelovanju z Društvom slovenskih založnikov.

Delavnica je brezplačna za študente, člane DSP in DSKP ter vse udeležence 15. kongresa slovenskih založnikov. Za vse druge znaša kotizacija, ki vključuje izvod knjige, 15,00 evrov. Knjigo si lahko po ceni 12,00 evrov kupite na dogodku, na voljo pa bo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah po Sloveniji.

Prijave na delavnico zbiramo na e-naslovu: helena.kovacevic@dzs.si

Intervju s Petro Hardt in njeno ekipo za pravice na založbi Suhrkamp, ki je bil objavljen v reviji Publishing Perspectives.

Program 15. kongresa slovenskih založnikov: program

]]>
news-779 Wed, 24 May 2017 11:51:30 +0200 Andrej Hočevar v gosteh na milanskem knjižnem sejmu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=779&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6c03ee5e42d4e73cd1dde2fc73d1d10d Andrej Hočevar, urednik pri LUD Literatura, je bil gost prvega mednarodnega knjižnega sejma v Milanu - Tempo di libri - ki je potekal sredi aprila. Organizatorji sejma so zanj v okviru programa mreženja mednarodnih založnikov krili stroške bivanja ter sejemsko vstopnico in mesto v mednarodnem centru za pravice. Hočevar je milanski knjižni sejem obiskal s praktikantko na založbi, Katjo Urbanija, sicer študentko FF. Kakšen vtis je sejem v Milanu naredil na vas?

V Italiji se po novem v manj kot dveh mesecih zvrstijo kar trije pomembni knjižni sejmi: med Bologno in Torinom se je letos namreč prvič odvil tudi knjižni sejem v Milanu. Verjetno tudi zato, ker gre za prišleka v primežu dveh uveljavljenih prireditev, so se organizatorji res potrudili, da je že prvič vse potekalo bržkone brezhibno. Sejem z impresivnim številom sodelujočih se je odvijal na ogromnem sodobnem sejmišču, katerega velikost lahko učinkuje kar nekoliko zastrašujoče. Zato kljub sicer živahnemu utripu v glavnem ni bilo zares čutiti gneče – dogodki, ki sem jih po naključju videl, so bili relativno dobro obiskani, mnogi kotički s kavo in rogljiči nikoli prazni. Ne nazadnje, organizatorji sejma, četudi ponosni na številke, radi poudarjajo, da pri tem sejmu ne gre za knjige, temveč za – knjigo.

Kako so potekali sestanki s tujimi založniki? Ste imeli dneve zapolnjene z ustvarjanjem novih znanstev in koliko koristnih kontaktov, ki jih boste vzdrževali tudi v prihodnje, ste dobili?

Znotraj programsko in prostorsko samostojnega dela sejma, posvečenega trgovanju z avtorskimi pravicami, sva imela s kolegico kakšnih dvanajst intenzivnih uradnih sestankov s tujimi založniki, uredniki in agenti, za katere smo bili dogovorjeni vnaprej, in še nekaj spontanih dodatnih srečanj. Med vsemi zbranimi kontakti je bilo za nas za dolgoročno vzdrževanje stikov posebej zanimivih kakšnih petindvajset.

Ste imeli s kakšnim geografskim področjem/državami več stika kot z ostalimi?

Verjetno ne preseneča, da je bilo na sejmu največ Italijanov, kljub temu pa sva bila v stiku med drugim še z založbami iz Kanade, Francije, Velike Britanije, Egipta, Nemčije, Ukrajine, Nizozemske, Portugalske in Madžarske. Čeprav je bilo zanimivo primerjati izkušnje in zagate z založnikom iz Egipta, je bilo vsekakor poučno tudi spoznavanje kulturnih razlik med Slovenijo in Italijo, naj je šlo za kolege iz Gorice, s katerimi bi se skoraj laže srečali doma, ali tistimi iz Milana, ki so na sestanek pridrveli tako rekoč naravnost iz svoje pisarne.

Na sejmu ste bili prisotni kot ponudnik licenc oz. ste knjižne naslove poskušali prodati v tujino. Kako ste naredili izbor ponudbe in kakšen je bil odziv?

Osredotočili smo se na sedem avtorjev, ki so se nam zdeli primerni za tovrstno promocijo. Med konkretnimi deli so bile kratke zgodbe, roman, poezija. Poezija – po pričakovanjih – ni zanimala skoraj nikogar. S kratko prozo ni bilo bistveno bolje, največ zanimanja pa je bilo seveda za romane, ki jih je ne samo laže predstaviti, temveč si potencialni kupec o njih tudi najhitreje ustvari svojo sliko, četudi nepopolno. Pomembno je, da je začelo največ založb resno poslušati predvsem ob omembi ugodnih podpornih mehanizmov za izdajo slovenskih del pri tujih založbah. Ironično pa je, da je nemara največji interes pokazal predstavnik najmanjše izmed vseh založb, s katerimi smo se srečali v živo – in to za poezijo.

Za zaključek …

Sodelovanje na tovrstnih založniških prireditvah vsekakor že v izvirno oblikovanje knjižnega programa vnaša nove spremenljivke, ki jih bo treba v prihodnje temeljiteje reflektirati, poleg tega pa bi si bilo predvsem treba prizadevati za trajnejše sodelovanje z avtorji. Bomo nadaljevali!

]]>
news-778 Wed, 17 May 2017 12:53:43 +0200 Med perspektivnimi evropskimi literati tudi Mirt Komel http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=778&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=4baeac592389c106dab7d842814fd7f4 V nemškem Kielu je med 4. in 7. majem 2017 potekal 15. Evropski festival romanesknih prvencev 2017 (15. Europäisches Festival des Debütromans 2017), na katerem se je prvič predstavila tudi slovenska literatura oz. njen predstavnik, literat in filozof Mirt Komel (1980) z romanesknim prvencem Pianistov dotik, ki je izšel pri založbi Goga leta 2015. Festival, ki v evropskem literarno-festivalskem prostoru ponuja izviren in zanimiv koncept predstavljanja literarnih prvencev, saj poleg avtorja nastopita tudi njegov založnik oz. urednik, je tako tudi odlična priložnost za mednarodno mreženje in prodajo avtorskih pravic. S Komelom je v Kiel odpotoval tudi Mitja Ličen, direktor novomeške založbe Goga, skupaj pa sta se predstavila na šestih festivalskih dogodkih.

Skupaj se je na festivalu predstavilo 12 avtorjev, poleg Komela še: Maria Dixen (Danska), Juliana Kálnay (Nemčija), Minna Rytisalo (Finska), Anne-James Chaton (Francija), Mauro Garofalo (Italija), Inga Gaile (Latvija), Inge Schilperoord (Nizozemska), Thomas Marco Blatt (Norveška), Sonja Harter (Avstrija), Maciej Płaza (Poljska) in Jérémie Gindre (Švica).

Organizatorji poskrbijo za celostno predstavitev avtorjev tako z literarnimi branji v izvirniku in prevodih (nemškem, angleškem, francoskem), objavo odlomkov iz njihovih prvencev (in prevodov) v festivalski knjižici kot z osebnimi pogovori avtorjev z založniki, literarnimi agenti oz. uredniki. Sodelovanje z uglednim festivalom prvencev se bo zato nadaljevalo tudi v prihodnje.

Več o festivalu: 15. Europäisches Festival des Debütromans 2017

]]>
news-777 Fri, 05 May 2017 12:00:50 +0200 Nagrada Fabjana Hafnerja za izjemne prevode v jezikovni kombinaciji nemščina–slovenščina http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=777&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=78b5e48b49b2b002071239928f08cb06 Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin in Musil-Institutom prvič predstavlja Nagrado Fabjana Hafnerja, ki želi nagraditi najboljše prevajalke in prevajalce iz nemškega v slovenski jezik in obratno. Leta 2017 bo podeljena nagrada za izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik in leta 2018 za izjemen prevod iz slovenskega v nemški jezik. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in literarnemu zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru pustil neizbrisljivo sled.

Nemško-slovenska Nagrada Fabjana Hafnerja bo novembra 2017 podeljena v okviru Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani, ki letos v ospredje postavlja književnost iz Nemčije, Švice in Avstrije. Komplementarno tej nagradi pa bo marca 2018 podeljena slovensko-nemška nagrada v okviru Knjižnega sejma v Leipzigu. V prihodnjih letih se bosta nagradi izmenjevali v takšnem zaporedju.

Častna pokrovitelja Nagrade Fabjana Hafnerja sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Goethe-Instituta e.V. prof. Klaus-Dieter Lehmann.

NAGRADA:
Leta 2017 bo podeljena nagrada za izjemne dosežke na področju prevajanja proze, esejev, poezije ter otroške in mladinske književnosti iz nemškega v slovenski jezik. Nagrada zajema enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov).

STROKOVNA KOMISIJA:
Za najboljši prevod bosta glasovali dve strokovni komisiji. O najboljšem prevodu iz nemškega v slovenski jezik bo odločala strokovna komisija iz Slovenije, o najboljšem prevodu iz slovenskega v nemški jezik pa strokovna komisija iz Nemčije.

Članice strokovne komisije v letu 2017:

  • prof. dr. Špela Virant,
  • Alenka Vesenjak,
  • prof. dr. Vesna Kondrič Horvat.

PRIJAVA:
Prijavna dokumentacija vsebuje življenjepis, bibliografijo prevajalca/-ke, prevedeno delo v izvirniku in prevodu (v knjižni obliki), ki je izšlo v letih 2015–2017 in je s področja leposlovja: proza, esejistika, poezija ter otroška in mladinska književnost. V poštev pridejo dela iz celotnega nemškega govornega prostora. Prosimo, da nam prijavno dokumentacijo pošljete v dveh izvodih. Vsak/-a prevajalec/-a se lahko prijavi samo z enim prevedenim delom. Prijavo lahko pošlje bodisi prevajalec/-ka sam/-a bodisi založba, ki je delo izdala.

Prijavno dokumentacijo pošljite na naslov: Goethe-Institut Ljubljana, Jelena Tomažin, Mirje 12, 1000 Ljubljana.

Rok za oddajo prijave: 5. julij 2017.

O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni po 15. oktobru 2017.

Kontaktna oseba v primeru vprašanj je gospa Jelena Tomažin: 01 3000 314; jelena.tomazin@goethe.de.

]]>
news-776 Mon, 24 Apr 2017 00:00:00 +0200 Prosto delovno mesto http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=776&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=f44e4aa19af6ce0c2c3a3ea750461ffa Rok prijave je do vključno 28. 4. 2017. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije objavlja prosto delovno mesto administrator V za določen čas.

Več informacij najdete v priponki:

 

 

]]>
news-775 Thu, 13 Apr 2017 11:50:56 +0200 "Vključujemo in aktiviramo!" na Noči knjige 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=775&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=92f88c39e32bc4f2113907c62afdc51f Projekt "Vključujemo in aktiviramo!" se s številnimi dogodki po različnih institucijah po Sloveniji pridružuje mednarodnemu dogodku Noč knjige 2017. V okviru projekta "Vključujemo in aktiviramo!", ki ga v letih 2016–2019 vodi Javna agencija za knjigo RS, sofinancira pa ga EU iz ESS, smo se z mentorji in institucijami po Sloveniji, s katerimi sodelujemo pri izvajanju usposabljanj, povezali pri organizaciji različnih dogodkov, ki jih bomo izvedli v povezavi z Nočjo knjige 2017.

Dogodki, ki smo jih pripravili, so:

Slovenski dnevi knjige
20. 4. 2017

  • Bralci, ki so postali avtorji; literarno branje prispevkov projekta "Vključujemo in aktiviramo!" (Ljubljana, Trubarjeva hiša literature ob 10:00)

Noč knjige
21. 4. 2017

  • Branje ženskih zgodb (Ig, ZPKZ Ig ob 9:30 do 11:00)
  • Noč knjige v ZPKZ Ig (Ig, ZPKZ Ig ob 18:00 do 00:00)
  • Noč knjige v ZPKZ Dob pri Mirni (Dob pri Mirni, ZPKZ Dob pri Mirni ob 18:00 do 00:00)
  • Noč knjige v ZPKZ Koper (Koper, ZPKZ Koper ob 18:00 do 00:00)
  • Noč knjige v ZPMZKZ Celje (Celje, ZPKZ Celje ob 18:00 do 00:00)

Spremljevalni program
18. 4. 2017

  • Telo iz besed: vizualna poezija (Medvode, Društvo Novi paradoks ob 13:00)
  • Naše najljubše pisane besede (Ljubljana, Društvo Altra ob 17:30)
  • Literarno branje s pisateljem Lenartom Zajcem (Postojna, Društvo Vezi, DC Šent Postojna, SVZ Dutovlje ob 9:30 do 11:00) v katalogu Noč knjige 2017 je dogodek napačno uvrščen pod Portorož namesto pod Postojna
  • Dobrodošli v Medvedkovo knjižnico (Dornava, ZUDV dr. Marijana Borštnarja ob 11:15)

19. 4. 2017

  • Pleši, medo (Dornava, ZUDV dr. Marijana Borštnarja ob 11:15)

20. 4. 2017

  • Beseda drami (Ljubljana, Zavod Pelikan – Karitas (Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju – TS Sostro, na Radiu Ognjišče v oddaji Mladoskop ob 17:05)
  • Tone Partljič: avtorjevo udejstvovanje na kulturnem in poklicnem področju (Maribor, ZPKZ Maribor ob 18:00)
  • Drugačen pogled na stare prijatelje (Škofljica, CUDV Dolfke Boštjančič Draga ob 19:00)

24. 4. 2017

  • Najboljša droga je knjiga! (Koper, ZPKZ Koper ob 13:10)

25. 4. 2017

  • Celje v knjižnih virih (Celje, ZPMZKZ Celje ob 16:00)

Več o posameznih dogodkih lahko preberete v e-katalogu Noč knjige 2017.

]]>
news-774 Wed, 12 Apr 2017 15:04:00 +0200 Medijska predstavitev projekta "Vključujemo in aktiviramo!" http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=774&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=834cba1d141dc33054e24cb10ce718ec Medijska predstavitev projekta »Vključujemo in aktiviramo!« (Javna agencija za knjigo RS) je potekala v četrtek, 6. 4. 2017, ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana). Na tiskovni konferenci smo spregovorili o dejavnostih, ki jih izvajamo v okviru projekta. Po kratki predstavitvi poglavitnih poudarkov dela z ranljivimi družbenimi skupinami je bil osrednji del dogajanja organiziran kot dialog s sodelavci, ki na različnih lokacijah po Sloveniji sodelujejo pri izvajanju projekta. Osebne izkušnje s terena so z nami delili nekateri mentorji in udeleženci usposabljanja.

Na predstavitvi so sodelovali:

  • Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS
  • Mojca Bergant Dražetić in Zarika Snoj Verbovšek, koordinatorki projekta (Javna agencija za knjigo RS)
  • Tone Partljič, mentor skupine v ZPKZ Maribor
  • Simon Breznik, zapornik iz ZPKZ Maribor
  • Nataša Konc Lorenzutti, mentorica skupine v Zavodu Pelikan – Karitas (Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju – TS Sostro)
  • udeleženka iz skupine TS Sostro
  • Ciril Horjak, mentor skupine v Društvu Altra
  • Suzana Oreški, predsednica Društva Altra

 

Vse o projektu lahko preberete na podstrani JAK spletne strani, predvsem vabimo k ogledu medijskih odzivov.

]]>
news-771 Wed, 12 Apr 2017 09:54:15 +0200 Prejemniki EU sredstev iz Podprograma Kultura pozor! http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=771&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1876eea8ad76297d0a9d46f7cee1722f JAK RS bo predvidoma v petek, 14. aprila 2017, objavila javni poziv za sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige, izbranih na razpisih programa EU Ustvarjalna Evropa, podprogram Kultura (v nadaljevanju: JP1–USTVARJALNA-EVROPA–2017). Predmet poziva

JAK bo v letu 2017 sofinancirala projekte slovenskih izvajalcev s področja knjige, ki so bili v obdobju od 2014 do vključno 2017 izbrani na razpisih programa Ustvarjalna Evropa, podprogram Kultura, in v letu 2017 še vedno potekajo.

Pogoji za sodelovanje na pozivu

Na JP1-USTVARJALNA-EVROPA-2017 se lahko prijavijo upravičene osebe, ki so bile izbrane v okviru razpisnih postopkov Izvajalske agencije EACEA in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • njihovi projekti so bili izbrani na razpisih programa EU Ustvarjalna Evropa v letih 2014, 2015, 2016 ali 2017 ter v času prijave na poziv v letu 2017 že oziroma še potekajo (obvezno dokazilo: kopija pogodbe oz. odločbe Izvajalske agencije EACEA);

  • upravičeni stroški projekta, ki jih upravičena oseba prijavlja skladno s tem pozivom, še niso bili financirani iz katerihkoli drugih javnih sredstev v Republiki Sloveniji oz. iz prispevka EU (obvezno dokazilo: originalna izjava prijavitelja – podpisan prijavni obrazec);

  • v primeru, da so bile upravičene osebe pogodbene stranke JAK v letih 2014, 2015, 2016 in 2017, so izpolnjevale vse pogodbene obveznosti (izpolnjevanje pogoja preveri JAK);

  • dovoljujejo objavo osebnih podatkov z namenom vodenja poziva in objave rezultatov poziva na spletni strani JAK, skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (obvezno dokazilo: originalna izjava prijavitelja – podpisan prijavni obrazec).

Predvidena vrednost

Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za ta poziv, znaša 28.000,00 EUR.

Javni poziv je odprt od objave poziva do porabe sredstev, vendar najdlje do 31. 10. 2017.

]]>
news-770 Mon, 10 Apr 2017 14:49:33 +0200 Lainščkov Halgato v Slovenijo privabil francoske novinarje http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=770&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=ce68b50c69f69e935613ae49c7fdce62 Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, je pri ugledni francoski založbi Phébus izšel Lainščkov roman Namesto koga roža cveti (v francoščini Halgato) v prevodu Lize Japelj Carone. Še pred uradnim izidom pa je Slovenijo obiskala skupina francoskih novinarjev in predstavnica založbe, Nathalie Baravian, da bi spoznali čarobno Prekmurje, temeljni vir navdiha za Ferijeva dela. Kratko študijsko potovanje (od 27. do 29. marca 2017) so pripravili Javna agencija za knjigo, Urad vlade za komuniciranje (UKOM) in Slovenska turistična organizacija (STO), udeležili pa so se ga novinarji Anne Dastakian (revija Marianne), Rémi Bostsarron (Radio Europe 1), Thierry Clermont (časnik Le Figaro) in Jean-Baptiste François (časnik La Croix).

Po kratkem postanku v ljubljanski prestolnici in ogledu projekcije filma Halgato (režija Andrej Mlakar, 1994) v Slovenski kinoteki, so se udeleženci ekskurzije odpravili v Prekmurje, kjer so si v murskosoboški knjižnici ogledali priložnostno pregledno razstavo Lainščkovega opusa. Lainščka in njegovo literaturo sta gostom sicer predstavili tudi Ignacija Fridl in Melita Forstnerič Hajnšek. Prav tako so obiskali Plečnikovo cerkev v Bogojini, si v spremstvu pisatelja Dušana Šarotarja ogledali lendavsko sinagogo in razgledni stolp Vinarium, romski muzej ter romski naselji Pušča in Kamenci (slednje je bilo tudi snemalno prizorišče filma Halgato). Ob tem so okušali slovenske narodne jedi in romske specialitete, se pogovarjali ponekod z Romi, drugje s Cigani, ter prisluhnili romski glasbi.

Kot je povedal literarni kritik Le Figaro littéraire in publicist Thierry Clermont je v Franciji vse več zanimanja za majhne književnosti, ob tem pa posebej izpostavil Draga Jančarja in Borisa Pahorja, ki sta bila pri francoskih bralcih zelo dobro sprejeta. Roman Halgato je sicer prvi Lainščkov prevod v francoščino.

Ne samo razgibana pokrajina, topel in gostoljuben sprejem, raznovrstna kultura, francoske goste je še posebej navdušila ideja potovanja po poteh romaneskne zgodbe in spoznavanja njenih protagonistov. Nekaterim prvim odzivom pa lahko prisluhnete ali si jih ogledate na spodnjih povezavah.

Medijski odzivi:


Radio Europe 1
europe1.fr/emissions/carnets-du-monde/carnets-du-monde-syrie-slovenie-3287732

 

La Croix
http://www.la-croix.com/Monde/Europe/En-Slovenie-Roms-heureux-2017-04-07-1200837830

 

Večer
http://www.vecer.com/francoski-novinarji-pri-feriju-lainscku-6254184

in

http://www.vecer.com/za-francoskega-bralca-je-svet-lainsckovega-romana-zelo-eksoticen-6255534

 

TV Slovenija 1, Slovenska kronika
http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174462955 (od 8:14 dalje)

]]>
news-769 Fri, 07 Apr 2017 16:19:44 +0200 Uspešna predstavitev slovenskih avtorjev v Leipzigu http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=769&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6c140bb17fac9ecb444f838ff3170337 Leipziški knjižni sejem, ki je svoja vrata zaprl 26. marca po intenzivnem štiridnevnem dogajanju, je drugi največji knjižni sejem v Nemčiji. Če je vodilni Frankfurtski knjižni sejem v prvi vrsti namenjen založnikom, leipziški v središče postavlja bralca, še posebej z bralskim festivalom Leipzig liest. Na letošnjem sejmu je sodelovalo 2439 razstavljalcev iz 43 držav, raznovrstnih prireditev, ki so potekale tako na sejemskem prizorišču kot po vsem mestu, pa se je udeležilo 285.000 ljubiteljev knjig. Dežela v središču ali častna gostja sejma je bila letos Litva, ki je priložnost izkoristila za intenzivno in raznoliko promocijo tako svoje literature kot kulture na sploh. Na sejmu je predstavila 26 novih prevodnih izdaj, medtem ko sicer v nemščini izideta povprečno dva knjižna prevoda letno.

Med razstavljalci je bila tudi Javna agencija za knjigo, ki je na svoji stojnici promovirala nova dela slovenskih avtorjev, nekatere izmed njih tudi v nemškem prevodu. Kot doslej pa so pri izboru predstavljenih avtorjev sodelovali tudi slovenski založniki. Vrvež pa ni bil prisoten le na JAK-ovi stojnici, ampak so bili dobro obiskani tudi spremljevalni literarni dogodki, ki jih je JAK organizirala skupaj z literarno mrežo TRADUKI ter založniki KLAK, Hollitzer, Milena, Kunstmann, AvivA in Drava.

Pisateljica Suzana Tratnik je v pogovoru z Maike Nedo predstavila svoj novi roman Tombola ali življenje (MK, 2017), iz katerega so nekaj odlomkov interpretirali tudi dijaki dveh mestnih gimnazij. O romanu in posredno identitetah pa je govorila tudi kot udeleženka pogovora skupaj z albansko pisateljico Elviro Dones. Veliko pozornosti je pritegnil tudi pisatelj Dino Bauk, ki se je z novinarko nemškega Tageszeitunga, Doris Akrap, pogovarjal v tazstudiu. Problem izbrisanih, ki ga tematizira v svojem romanesknem prvencu Konec. Znova (v nem. Ende. Abermals, Hollitzer Verlag, 2017), in ki je nemškemu občinstvu večinoma neznan, je pritegnil precej poslušalcev. Enako pa lahko zapišemo tudi za pogovor o pereči tematiki begunstva, o kateri piše v svoji novi knjigi Na begu (v nem. Auf der Flucht, KLAK Verlag, 2016) Delov dopisnik s križnih žarišč Boštjan Videmšek.

Biografija o Titu (v slov. Tito in Tovariši) Jožeta Pirjevca, ki je v nemščini izšla leta 2016 pri založbi Kunstmann, je bila že ob izidu deležna precejšnje pozornosti. V pogovoru z nemškim novinarjem Norbertom Mappes-Niediekom, dopisnikom časopisa Zeit, in z intrigantnim naslovom Kar ste od nekdaj hoteli vedeti o Titu, pa si niste upali vprašati, je Pirjevec  povedal marsikaj zanimivega pred nabito polno dvorano. Še en pogovorni večer in branje s svojimi avtorji je pripravila založba Drava, pri kateri je konec lanskega leta izšel prevod romana Lahko (Ruhe) Andreja Skubica. Večer, naslovljen Balkan To Go, je moderiral novinar ter filmski in knjižni avtor Ernst Garndits. Že jeseni pa se obeta izid Skubičeve novele Igre brez meja, ki jo bo izdala nemška založba Voland & Quist.

Dogodke z avtorji je vse dni sejma 'spremljala' razstava iz stripa Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province (striporisec: Jakob Klemenčič, scenarist: Marijan Pušavec). Njeno zanimivo življenjsko zgodbo je Pušavec predstavil tudi v pogovoru z založnico Britto Jürgs (AvivA Verlag) in moderatorko Amalijo Maček. Alma Karlin je na sploh zelo zanimiva za nemške založnike, saj se obetata kar dva prevoda: Almino avtobiografsko delo Sama: iz otroštva in mladosti bo izšlo pri nemški založbi AvivA,  Telo iz črk (Roman o Almi) Milana Dekleve pa pri avstrijski Dravi.

Naslednja obsežnejša predstavitev slovenske literature v tujini se obeta novembra na dunajskem knjižnem sejmu BuchWien (8.-12. 11. 2017).

]]>
news-768 Fri, 31 Mar 2017 07:52:34 +0200 Medijska predstavitev projekta »Vključujemo in aktiviramo!« http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=768&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=395daf7ac19d8ef88433cb4b3379cfc8 Vabimo vas na medijsko predstavitev projekta »Vključujemo in aktiviramo!« (Javna agencija za knjigo RS), ki bo potekala v četrtek, 6. 4. 2017, ob 11. uri v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana). Na tiskovni konferenci bomo spregovorili o dejavnostih, ki jih izvajamo v okviru projekta. Po kratki predstavitvi poglavitnih poudarkov dela z ranljivimi družbenimi skupinami bo osrednji del dogajanja organiziran kot dialog s sodelavci, ki na različnih lokacijah  po Sloveniji sodelujejo pri izvajanju projekta. Osebne izkušnje s terena bodo z nami delili nekateri mentorji in udeleženci usposabljanja.

Sodelujoči na predstavitvi:

  • Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo RS
  • Mojca Bergant Dražetić in Zarika Snoj Verbovšek, koordinatorki projekta (Javna agencija za knjigo RS)
  • Tone Partljič, mentor skupine v ZPKZ Maribor
  • zapornik iz ZPKZ Maribor
  • Nataša Konc Lorenzutti, mentorica skupine v Zavodu Pelikan – Karitas (Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju – TS Sostro)
  • udeleženka iz skupine TS Sostro
  • Ciril Horjak, mentor skupine v Društvu Altra
  • Suzana Oreški, predsednica Društva Altra

Kratka predstavitev projekta:

Štiriletni projekt »Vključujemo in aktiviramo!«, ki ga vodi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,  finančno podpira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (ESS). Namenjen je razvoju in izvajanju interdisciplinarnih programov socialne aktivacije in vključevanju ranljivih družbenih skupin v družbo in na trg dela s poudarkom na kulturni komponenti in ustvarjalnosti. Vanj so vključene štiri ranljive družbene skupine: osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe z motnjami v duševnem zdravju, zaporniki v fazi odpusta in osebe, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog. V različnih institucijah po državi skupine udeležencev s pomočjo izbranih mentorjev (pisateljev, pesnikov in ilustratorjev) ob obravnavi slovenskih leposlovnih del razvijajo lastno ustvarjalnost, sposobnosti kreativnega izražanja in pisanja ter druge kulturne potenciale, izboljšujejo svojo digitalno pismenost, se kreativno izražajo in javno nastopajo. Na ta način izboljšujejo svoje socialne veščine in se v največji možni meri vključujejo v družbo.

Vse o projektu lahko preberete na spletni strani: 

http://www.jakrs.si/bralna-kultura/vkljucujemo-in-aktiviramo/

]]>
news-767 Thu, 30 Mar 2017 12:43:00 +0200 Odziv Javne agencije za knjigo na javno pismo Vlada Žabota http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=767&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0a5e5bf7bf661da6faeb4dae3603909f Časnika Delo (29.3.2017) in Večer (28.3.2017) sta objavila novico o dobljenem upravnem sporu Vlada Žabota zoper Republiko Slovenijo, pri čemer sta izhajala iz tožnikovih stališč v zvezi s to zadevo, pred objavo nista pridobila mnenja agencije ali ministrstva.

Oba medija napačno povzemata predmet prijave, to namreč niso »kulturni projekti« Vlada Žabota, tudi ne »pisateljski program«, pač pa delovna štipendija, ki jo je agencija leta 2015 podeljevala prek javnega razpisa, s ciljem podpore delu ustvarjalcev, ki s svojim delom pomembno prispevajo h kvaliteti in raznovrstnosti ter vrednotenju slovenskega književnega ustvarjanja. Razpisni kriteriji, ki jih je pri svoji presoji upoštevala strokovna komisija, so bili reference in kakovost avtorjevega dela v zadnjem obdobju, prepoznavnost avtorjevega dela v slovenskem in mednarodnem prostoru (ali izkazana posebna nadarjenost mladega ustvarjalca ali v primeru literarnega kritika pomen za razvoj kritiškega vrednotenja književnosti) ter delovni načrt prijavitelja za aktualno leto.

Za delovne štipendije se je leta 2015 prijavilo 31 prijaviteljev v treh kategorijah, strokovna komisija je na področjih vrhunskih avtorjev, perspektivnih mladih ustvarjalcev ter literarnih kritikov izbrala 12 prejemnikov delovnih štipendij, 2 pa uvrstila na rezervno listo. Med prejemnike štipendij ni uvrstila Vlada Žabota, ki je delovno štipendijo agencije prejel leta 2011, devet štipendij pa je v obdobju 2003 – 2016 prejel bodisi od ministrstva ali v okviru štipendijskega programa stanovskega društva pisateljev, ki ga iz sredstev knjižničnega nadomestila prav tako financira agencija, skupni znesek prejetih štipendij po naših podatkih presega 77.000 EUR.

Vlado Žabot se je skladno s pravnim poukom najprej pritožil na zavrnilno odločbo agencije, drugostopenjski organ Ministrstvo za kulturo je natančno proučilo postopek, prijavo ter argumentacijo strokovne komisije ter pritožbo zavrnilo. Nato je sprožil upravni spor oz. prek pooblaščenca vložil tožbo na Upravnem sodišču, ki je razsodilo, da odločbe organa ni moč preizkusiti, zato je zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Tožnikove trditve, da je Upravno sodišče razsodilo tudi, da je v postopku na ministrstvu in agenciji prišlo do kršitve Ustave RS, ne držijo in v obrazložitvi sodbe nimajo vsebinske opore, drži pa, da je v postopku izpodbijanja odločbe tako trdil on sam.

Kljub temu tudi na agenciji menimo, da je problematika, ki jo v delu pisma izpostavlja Vlado Žabot, relevantna. Financiranje na področjih kulture, zlasti umetnosti, urejajo področni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo s podrejenimi pravilniki, ki natančneje določajo razpisne postopke, pri vprašanjih, ki jih ne ureja kulturni krovni zakon, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Agencija je za vrednotenje prijavljenih projektov skladno z načeli kulturne politike in predpisi vzpostavila tri petčlanske področne strokovne komisije, sestavljene iz uglednih strokovnjakov za posamezno področje. Ta strokovna telesa s polno odgovornostjo in izključno po strokovnih kriterijih odločajo o podeljevanju subvencij na vseh področjih knjige. Ob tem je potrebno poudariti, da je dodeljevanje subvencij na področju kulture javnopravna stvar in ne apriorna pravica prijavitelja, po trenutni ureditvi o podeljevanju torej odločajo neodvisna strokovna telesa, ki s svojimi odločitvami uresničujejo kulturno politične cilje po posameznih področjih. Vse pogosteje pa se dogaja, da se z njihovo odločitvijo nezadovoljni prijavitelji odločajo za vlaganje pritožb in v posameznih primerih tudi upravnih sporov, ker se vse bolj uveljavlja prepričanje in tudi praksa, da je utemeljitve strokovnih komisij na področjih kulture moč izpodbijati na podlagi že standardizirane trditve, da odločitev strokovne komisije o tem, da posamezne vloge ne uvrsti med prejemnike subvencije, ni v zadostni meri utemeljena in da odločbe posledično zato ni moč preizkusiti. Strokovne komisije so s tem vse pogosteje in intenzivneje postavljene v položaj, da se bodo bolj kot z vsebinskimi in strokovnimi vprašanji ukvarjale z iskanjem pravno ustreznih formulacij, da bi zadostili načelom upravnega postopka, k temu jih vse bolj zavezujemo tudi na agenciji za knjigo. Ob tem pa se sprašujemo, ali je vedno bolj razširjena erozija zaupanja v odločitve strokovnih komisij in vse višje število pritožb zaradi odločb, ki jih domnevno ni moč preizkusiti, res v našem skupnem javnem interesu? Izrekanje kritik in sejanje dvoma v delo strokovnih komisij postaja vse bolj uveljavljena praksa. Morda se bomo kmalu soočali s težavo, da se ugledni strokovnjaki preprosto ne bodo več pustili imenovati v strokovne komisije, preprosto zato, ker jim ne bo v interesu, da se blatita njihovo dobro ime in ugled.

Kar se tiče odgovornosti in prizadevanj organov agencije javnosti zagotavljamo, da v kakovost dela in utemeljitev odločitev strokovnih komisij vlagamo veliko naporov, to bomo počeli tudi v prihodnje, prilagajali in usklajevali se bomo tudi z aktualno upravno sodno prakso, dokler pa se bosta v razpisnih postopkih združevali načeli strokovnega vrednotenja umetniških praks in upravnega postopka, bo kakšna pritožba najbrž tudi uspešna, in s tem ne bi smelo biti nič narobe, saj gre vendar za ustavno varovano načelo.

 

Aleš Novak,

direktor Javne agencije za knjigo

]]>
news-765 Tue, 21 Mar 2017 14:55:16 +0100 Skupna bralnospodbujevalna akcija 2017 http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=765&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=a9c26e06572f1cf1b38feda9302186b1 Akcija se začenja na mednarodni dan poezije.

21. 3. 2017 – na mednarodni dan poezije – se začenja skupna bralnospodbujevalna akcija z naslovom BEGUNCI in VEČKULTURNO RAZUMEVANJE, ki naj bi prispevala k medkulturnemu razumevanju. Od vrtca navzgor in po vsem slovenskem prostoru.

]]>
news-762 Mon, 13 Mar 2017 15:12:31 +0100 Medijski odmevi na sveže prevode slovenskih avtorjev na tujih trgih http://www.jakrs.si/index.php?id=554&tx_news_pi1%5Bnews%5D=762&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5cb0290b4a9c5f0a9b054cf7fe192aef Kakšnega odziva so deležna dela slovenskih avtorjev v tujini? Zbrali smo nekaj medijskih odzivov na še čisto sveže prevode in tiste, ki so izšli leta 2016. Luka Novak, Le Métro. Inconscient urbain / Podzemna železnica kot urbano nezavedno, (Léo Scheer, Pariz, 2017, prevod Andrée Lück Gaye), v Le Monde.

Goran Vojnović, Yugoslavia, mi tierra /Jugoslavija, moja dežela, (Libros del Asteroide, 2017, Barcelona, prevod Simona Škrabec), v El Día de Córdoba.

Evald Flisar, If I Only Had Time / Opazovalec, (Attic Books, Bangalore (Indija), 2017, prevod David Limon), v The Times of India.

            Three Loves, One Death / Ljubezni tri in ena smrt (Peter Owen, World Series, London, 2016,                   prevod David Limon), v The Irish Times.

Jože Pirjevec, Tito. Die Biografie / Tito in tovariši (Verlag Antje Kunstmann, München, 2016, prevod Klaus Detlef Olof ), v Die Welt.

Dušan Šarotar, Panorama (Peter Owen, World Series, London, 2016, prevod Rawley Grau), v World Literature Today.

Aleš Šteger, Logbuch der Gegenwart / Na kraju zapisano, (Haymon Verlag, Innsbruck, 2016, prevod Matthias Göritz), v Tiroler Tageszeitung.

Maja Gal Štromar Misli name, ko ti je lepo / Misli na mene kad ti je lijepo (Meandar Media, Zagreb, 2016, prevod Anita Peti-Stantić), v radijski oddaji 3. programa HRT radia, Lica okolice.

Dino, Bauk, Ende. Abermals / Konec. Znova, (Hollitzer Verlag, 2017, Wien, prevod Sebastian Walcher), v leipziški reviji Kreuzer.

V začetku aprila pri francoski založbi Phébus izide roman Ferija Lainščka, Halgato / Namesto koga roža cveti v prevodu Lize Japelj-Carone, ob tej priložnosti pa bomo v Sloveniji gostili tudi skupino francoskih novinarjev in Lainščkovega francoskega založnika, ki bodo konec marca odkrivali Prekmurje. Študijsko potovanje organizirajo JAK, UKOM, STO.

Drugi prevodi:

Jurij Hudolin, Thjeshtri: (Jeta në tokën e dreqit 1987-1990) / Pastorek: (življenje na hudičevi zemlji 1987-1990), (Botimet Poeteka/Qendra Multimedia, Tirana/Priština, 2016, prevod Nikollë Berishaj).

Srečko Kosovel, Integrali (Udruženje građana Kn