Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
Nagovor direktorja
Javna agencija za knjigo je stara tri leta. Januarja 2009 smo razmišljali, da delo pričenjamo v času ekonomske krize in da se bodo sčasoma razmere izboljšale. Ob tretji obletnici ugotavljamo, da kriza šele sedaj zares prihaja.
Za leto 2012 smo pripravili program dela. Njegov odraz v številkah, finančni načrt, je ta hip za celoto – torej skupaj za podporo področjema znanosti in kulture – za 12 odstotkov nižji kot v letu 2011, na samem področju kulture pa je ta odstotek znižanja blizu 15 odstotkov. Verjamemo seveda, da smo dokumente sestavljali v zapletenem času in da bo prvi možni rebalans v letu 2012 razmere vsaj normaliziral, če že ne izboljšal.
Čas krize je, kot pravijo optimisti, primeren za spremembe.
Javna agencija za knjigo po treh letih lahko pokaže rezultate, iz katerih je mogoče sklepati o prihodnjih korakih.
Najprej je treba zapisati nekaj besed o postopkih. Korekten pregled pokaže, da smo razpise in pozive poenostavili; s tem bomo nadaljevali, seveda v okviru zakonskih možnosti. Istočasno bomo postavljali vprašanja prijaviteljem in po tej poti skušali zbirati podatke o področju knjige, ki bi segali dlje od klasične statistike. Izpolnjevanje formalitet nikomur ni v preveliko veselje, a ker upravljamo z javnim denarjem, mora razdeljevanje potekati po za vse enakih in preglednih pogojih. Na noben način ne postavljamo birokratskih ovir pred vsebino, vendar mimo veljavnih procedur pač ne gre.
V postopkih vrednotenja bo tudi v prihodnje najpomembnejši kriterij kvaliteta. Prav tako bo s stalnim dialogom s strokovnimi javnostmi s področja skušala opredeljevati in reševati temeljna vprašanja. Knjižna ponudba pri nas je po obsegu zavidljiva; v delu, v katerem se izkazuje javni interes, želimo vzpodbujati izvirnost in vrhunskost, z najboljšim presegati dosežene meje, in to bogatiti z najboljšim iz drugih kultur. Pri tem bomo v največji možni meri skušali iskati smotrne tehnološke rešitve za prenos vsebin do bralcev, od tiska na zahtevo, preko racionalnega skladiščenja in distribucije programov v javnem interesu, do digitalizacije. Verjamemo, da bomo – skupaj z drugimi – uspeli najti poti za najbolj smotrno širjenje duhovnega bogastva in ob tem primerno urediti vprašanja avtorskih pravic. Z nacionalnimi projekti bralne kulture bomo spodbujali branje in kupovanje knjig ter se trudili, da se krivulja bralne pismenosti v Sloveniji začne dvigovati navzgor.
Leto 2012 bo tudi leto novega programskega razpisa. Analizirali bomo preteklo obdobje in celovito pregledali merljive rezultate; programski prijavitelji so temelj področja knjige. Od njih se zato zahteva in pričakuje največ, najprej seveda od neposredno prijavljenih programov, nato od njihovega celotnega dela. Od tod naj bi se postopno razvili oprijemljivi založniški standardi, ki bi jih vsi želeli izpolnjevati. Sem seveda sodi tudi obnašanje do avtorjev, do prodajnih poti in do lastne odgovornosti za položaj knjige pri nas.
V loku knjige od avtorjev do bralcev mora vsak od nas dobro opraviti svoje delo. Če bo tako, bomo lahko ponosno gledali na vse, kar smo naredili, in z zaupanjem verjeli v knjižni jutri, ne glede na oblike, v katerih bomo ustvarjali vsebine.
Slavko Pregl
