EU Skladi
  • Mednarodna sejemska stojnica JAK

10. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti

Med 9. in 12. decembrom 2020 se je odvil že 10. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Jubilejno izvedbo je moralo Društvo slovenskih književnih prevajalcev v letu 2020 preseliti na splet, po katerem so poskušali čim bolj živo in živahno proslaviti okroglo obletnico seminarja, ki je od leta 2010 združil kar 85 prevajalk in prevajalcev iz 25 držav oz. jezikovnih okolij. Na seminarju je doslej sodelovalo 9 mentorjev in mentoric, izbranih je bilo 38 slovenskih avtorjev in avtoric, vključeval pa je kar 80 strokovnih sodelavcev in sodelavk – od predavateljev, moderatorjev, založnikov in drugih predstavnikov s področja kulture.       

Seminarja se je leta 2020 udeležilo 21 prevajalk in prevajalcev iz 17 držav, kar je največje število udeležencev doslej, in sicer: Damian Ahlin (Argentina), Ivanka Apostolova Baskar (Severna Makedonija), Viktorija Blažeska (Severna Makedonija/Nemčija), Dragana Bojanić Tijardović (Srbija), Olena Dzjuba-Pogrebnjak (Ukrajina), María Florencia Ferre (Argentina), Florence Gacoin-Marks (Francija/Slovenija), Māra Gredzena (Latvija), Olivia Hellewell (Velika Britanija), David Heredero Zorzo (Španija/Slovenija), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva/Avstrija), Ksenija Komarova (Rusija), Inesa Kuryan (Belorusija), Jarina Liubuska (Ukrajina), Lydia Nagel (Nemčija), Patrizia Raveggi (Italija/Slovenija), Kristina Helena Reardon (ZDA), Jens Sakelšek (Avstrija), Lucia Gaja Scuteri (Italija/Irska) in Alena Šamonilová (Češka).

Cilj seminarja je povečanje števila knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Na prevajalskih delavnicah so se udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij, dr. Barbare Pregelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali z izbranim odlomki iz romanov Ki jo je megla prinesla Ferija Lainščka in Ivana pred morjem Veronike Simoniti ter iz knjige za otroke Kdo je danes glavni Nataše Konc Lorenzutti, ki jo je ilustrirala Tanja Komadina. Cilj delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega oz. avtoričinega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda. 

Ob delavnicah so seminaristi poslušali predavanja slovenskih strokovnjakov o sodobni slovenski književnosti za odrasle in mladino, založništvu in promociji slovenske literature. Letos so kot predavatelji sodelovali dr. Andrej Blatnik, pisatelj, esejist in predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, s predavanjem »Spremembe slovenske knjižne pokrajine«, dr. Alojzija Zupan Sosič, slovenistka in predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, s predavanjem »Sodobni slovenski roman«, in dr. Dragica Haramija, predavateljica na Univerzi v Mariboru in strokovnjakinja na področju mladinske književnosti, s predavanjem »Sodobna slovenska mladinska književnost«. Renata Zamida, strokovnjakinja na področju promocije slovenske književnosti v tujini, pa bo izvedla delavnico priprave prevodnega predloga (t. i. Book Proposal) in sodelujočim predstavila mehanizme in možnosti (so)financiranja leposlovja, prevodov in prevajalcev slovenske književnosti. Udeleženci so si lahko ogledali tudi nekatere slovenske filme.

Posneli so tudi tri literarne dogodke z izbranimi avtorji, ki so dosegljivi na spletnih kanalih Društva slovenskih književnih prevajalcev, po Facebooku in Youtubu. V sredo, 9. decembra 2020,ob 20. uri si je bilo mogoče ogledati pogovor literarnega kritika, prevajalca in publicista Igorja Divjaka s pisateljem in aktualnim Prešernovim nagrajencem Ferijem Lainščkom. V četrtek10. decembra 2020, ob 20. uri je bil predvalan posnetek pogovora urednice, literarne kritičarke in avtorice Gaje Kos s pisateljico Natašo Konc Lorenzutti. V petek11. decembra 2020ob 20. uri pa si je bilo mogoče ogledati še pogovor urednika, avtorja in literarnega kritika Aljoše Harlamova s pisateljico Veroniko Simoniti.